INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ »Delam to, kar delam z veseljem in užitkom. Sem slušni aparat za gluho osebo.« Lidija Butina TANJA GIULIATTI DAVINIĆ: tolmačica slovenskega znakovnega jezika, profesorica zdravstvene nege, praktičnega pouka in skrbi za zdravje Tanja Giuliatti Davinić je učite- gibanju pomembno zaznamu- je svoja starša pri zdravstvenih ljica strokovnih predmetov na jejo marsikoga, in to ne samo v pregledih in tam opazila, da sta Srednji zdravstveni šoli Ljublja- učilnicah, ampak tudi v zbornici. imela težave s komunikacijo. na. Predana, učinkovita, hitra in Tako si je od nekdaj želela po- karizmatična – s svojimi mimo- Poklicna pot profesorice zdra- magati ljudem. Zato se je naj- bežnimi besedami, nasmehi in vstvene vzgoje in tolmačice prej odločila vpisati na Srednjo občasnimi dotiki pomembno slovenskega znakovnega jezika zdravstveno šolo Ljubljana, ki zaznamuje prostor, čas in lju- je zelo zanimiva. Je otrok glu- je bila takrat na Šubičevi, sledi- di v svoji bližini. Njeni nasveti o hih staršev, torej se je z gluhoto la je Visoka šola za zdravstvo in zdravem življenju, prehrani in srečala že v otroštvu, spremljala potem še pedagoška usmeritev 6 Didakta za profesorja na zdravstveni šoli. svoj sluh do enajstega leta. Tudi Jabolko navdiha za tolmačice in Svojo profesionalno pot pa je nemško je znal govoriti, bil je tolmače nadgradila še s šolo za tolmače. zelo uspešen v šoli. Potem pa se »Tolmačice in tolmači slovenske- je zanj vse spremenilo. ga znakovnega jezika so v času Na Srednji zdravstveni šoli Lju- epidemije koronavirusa gluhim bljana dijake že v prvem letni- Mama je oglušela pri sedmih osebam strokovno zagotavljali ku seznanja z zdravim načinom letih in nikoli ni bila stoodsto- pravico do pravočasne obvešče- življenja in jih spodbuja, da o tno gluha. Kadar sem zavpila nosti, povezane z aktualnim razvo- različnih, za življenje pomemb- kakšno besedo, me je opozori- jem epidemije in ključnimi ukrepi. nih temah pišejo, jih raziskujejo la, naj ne vpijem. Oče je umrl, Kljub številnim izzivom so s svo- in ob tem razmišljajo: kajenje, mama pa še živi in ona govori; jim prizadevnim in požrtvovalnim droge, alkohol, spolna vzgoja … če nima treme, jo lahko zelo do- delom uspešno zagotavljali, da je Zdravstvena vzgoja je zanimivo bro razumete. Slovenija ena izmed držav članic in široko področje. Pa zdrava EU, ki je tudi v času težkih razmer prehrana, jutranji napitki, vita- Doma smo uporabljali tehniko dosledno upoštevala Konvencijo mini, gibanje – o vsem tem rada odgledovanja. Starša sta brala o pravicah invalidov. Zaradi njiho- spregovori pri pouku v učilnicah z ustnic. Brat se je kretenj nau- ve strokovne odličnosti se jim iz ali pa na daljavo preko Zooma. čil že v otroštvu, jaz malo kasne- srca zahvaljujemo. Ob skrbnem je. Bila sem zelo »živahen« otrok zavedanju svojega poslanstva, da A Tanja ni samo srednješolska in nisem čutila potrebe po »ma- je zagotavljanje pravice do tolma- profesorica, temveč je tudi tol- hanju«. Zelo sem bila glasna in čenja gluhim osebam, posebej v mačica znakovnega jezika, so- divja. Moje otroštvo je bilo res razmerah, s katerimi se soočamo, avtorica strokovnih besedil ter drugačno. ključno, pomagajo k temu, da vodja delavnic na šoli, kjer dija- smo lahko vsi skupaj odgovorni ke uči o komuniciranju z gluhi- Ste imeli takrat veliko svobode? do sebe in drugih,« piše na spletni mi pacienti. strani predsednika države  Boru- Oče me je oboževal. Zelo me je ta Pahorja. V znak hvaležnosti za Pravijo, da je učiteljski poklic po- razvajal, zato še danes mislim, njihov nenadomestljiv prispevek slanstvo. Za Tanjo Giuliatti Davi- da morajo očetje razvajati hče- v času premagovanja epidemije je nić velja, da ima dve poslanstvi, re, ker jim s tem razvijajo samo- predsednik tolmačem in tolmači- ki ju opravlja z vso ljubeznijo, zavest. Sicer sem bila negoto- cam slovenskega znakovnega jezi- predanostjo in strastjo. Taka na- va, saj sem bila vendarle otrok ka vročil jabolko navdiha. mreč je, strastna pri vsaki nalo- gluhih staršev, kar je nekoč po- gi, ki se je loti. menilo, da je tudi s teboj nekaj narobe. Živeli smo skromno, Otroštvo pomembno zazna- ampak ker me je oče oboževal Mama je bila strožja od očeta. muje človeka. Tudi vas je, kar in me v vseh pogledih podpi- Zelo se je bala za naju z bratom je razvidno iz vaših intervju- ral, me je z besedami, da bom in naju nikamor ni spustila, a je jev, v katerih ob svoji poklicni zmogla, podprl tudi, ko sem se zato k nam domov lahko prišel, poti vselej omenjate tudi svo- odločila, da bom šla na srednjo kdor je hotel. Nisem imela težav je starše. Kakšno je bilo prav- zdravstveno šolo, ki je bila takrat s sošolci in sošolkami, ker smo bili zaprav vaše otroštvo, kako so na Šubičevi. Sam je bil nesrečen, povezani. Pred kratkim sem do- vas vzgajali starši? Od kod ta ker se ni mogel izobraževati, kot bila njihovo vabilo na srečanje. S trma, vztrajnost in delavnost? je želel. Bil je krojač, saj je imel sošolci nisem imela nikoli slabe možnost zaposlitve samo na izkušnje, niso zbadali in podobno. Sem otrok gluhih staršev, toda področju ročnih spretnosti, npr. Če kot otrok nimaš slabe izkušnje, moja starša nista bila gluha od v čevljarstvu in mizarstvu. se to pozna. Ta trma je podprta s rojstva. V tem smislu sem bila v strani doma, povezana pa je vse- prednosti, saj znakovni jezik ni Ko sem končala srednjo šolo, kakor z materino strogostjo. Ker bil moj materni jezik, čeprav sta sem se odločila študij nada- še nisem bila stara osemnajst let, ga starša uporabljala. Moj ma- ljevati. Otrok gluhih staršev pa nisem smela iti sama ven. terni jezik je slovenščina. Ker sta ja zmore več kot samo srednjo starša z mano govorila, nista šolo, sem si rekla. In oče me je Kako vidite današnjo mladino uporabljala kretenj. seveda podprl. Zato pravim, da in dijake na Srednji zdravstve- sem samozavest dobila od oče- ni šoli? Oče je oglušel pri enajstih letih, ta. Verjel je, da »ta otrok« zmore med drugo svetovno vojno. Ker vse. Zato mi je v določenem tre- Jaz sem pri svoji najstnici, ki je popolnoma oglušel kasne- nutku plačal inštrukcije angle- je stara osemnajst let, vlaga- je, je torej znal govoriti, imel je ščine. In ni bilo težav. la precej energije. Pri tem so 7 Didakta INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ mi pomagali ljudje v moji bli- vih letnikih, ko se pogovarjamo fonov in računalnikov, učijo se žini. Nisem bila tako stroga o družini, spolni vzgoji. Radi se tudi kretenj. Redko se je zgodilo, kot moja mama, saj gre moja pogovarjajo o takšnih življenj- da kdo zaradi treme ni mogel osemnajstletnica lahko zvečer skih temah in kar radi bi po- sodelovati oziroma da ni hotel ven, če pove, kam gre. Nisem daljšali še za kakšno podobno uporabljati svojih rok, češ da bi tako stroga, čeprav bi bila lah- uro. Včasih si pogledamo doku- moral še povaditi npr. enoročno ko. Je pa velika razlika. Telefoni mentarno oddajo. Na spletu in abecedo. Z eno roko namreč so pri današnjih mladostnikih drugih virih sami kaj poiščejo in lahko plonkajo (smeh). naredili eno »katastrofo«. potem v razredu to predstavijo. Ni samo učitelj pred katedrom, Sicer jim na delavnicah povem, Doma smo bili med prvimi, ki tudi dijaki so lahko vir znanja. kako naj ravnajo, če kdaj pride- so dobili stacionarni telefon. Vpeljala sem tudi to, da dija- jo v stik z gluhimi, in da naj se Čeprav moja starša nista sliša- ki drug drugega ocenjujejo na ne ustrašijo takšnih srečanj. Ra- la, sta ga priskrbela za naju z podlagi kriterijev. Skratka, tak, zložim jim razlike med gluhimi, bratom. Za naju je bila to naj- bolj pristen odnos, zaradi ka- naglušnimi in gluho-slepimi ter boljša igračka tistega časa. terega si dijaki upajo tudi kaj ljudmi s polžkovim vsadkom. Včasih smo poklicali in se hecali vprašati, povedati. Naj razložim po telefonu … Danes si tega ne na primeru. Dijak je padel s ko- Na naši šoli so se sicer že izobra- predstavljam. Telefon je danes lesom, poslal nam je posnetek, ževali in se izobražujejo dijaki z vse: spalni pripomoček, igralni mi pa smo se na resničnem pri- okvaro sluha. Tako se je med pripomoček, družabni pripo- meru učili prve pomoči. drugim pri nas izobraževala moček, učni pripomoček … Tako prva srednja medicinska sestra pač je. S tem se moramo nauči- Z dijaki smo si bliže kot nekoč. z okvaro sluha v Sloveniji. ti živeti. In ga včasih, kadar lah- Včasih se s profesorjem nisi mo- ko, tudi odstraniti. gel tako odkrito pogovarjati. Kakšen pa je odnos dijakov do Takrat smo se profesorjev bolj delavnic? Kako pa se z dijaki spoprijema- bali, nismo si jih upali motiti, še te v času koronavirusa? na vrata zbornice si nismo upali Po koncu delavnic vedno izve- potrkati. Zdaj imamo vsekakor dem ankete. Dijaki so navduše- Če bi se to zgodilo pred tride- drugačen odnos, bolj človeški, ni in bi si želeli imeti krožek na setimi leti, bi bilo veliko težje. topel. In tako je prav. to temo, o čemer tudi sama raz- Pogovarjam se z dijaki v šoli, v mišljam. Želim, da bi imeli izbir- tem času smo jim posvetili ve- Lahko opišete, kako potekajo ni modul, kar je zelo utemeljena liko časa in jih poskušali skozi delavnice o komunikaciji z glu- želja, sploh odkar je znakovni vse pripeljati na čim manj boleč himi? Zakaj so pomembne? jezik v ustavi. Kovid je pokazal način. Vpeljali smo tudi veliko težave gluhih in naglušnih. Vse- dodatnih stvari – veliko lažje jim Delavnice organiziramo že kakor pa se mi zdi, da se sta- je, kot bi pričakovali. Ocenje- dvajset let, vsekakor pa od za- nje izboljšuje. Ne stopicamo na vanje je napovedano, za vsak četka moje poklicne poti na mestu, ampak gremo naprej. datum se da dogovoriti, organi- Srednji zdravstveni šoli Ljublja- Dobivam pozitivne povratne zirati dodatne ure razlage, de- na. Potekajo v drugem letniku, informacije od dijakov. V Domu lamo tudi individualno. Ne stri- saj gredo dijaki nato v tretjem Janeza Krstnika imamo dijake, njam se s tistimi, ki pomilujejo letniku na praktični pouk, kjer ki mi povedo, kako si tam po- mladostnike, saj verjamem, da se srečajo z gluhoto pri naglu- magajo komunicirati. Branje so sposobni in prilagodljivi, vsaj šnih starostnikih v domovih. z ustnic ni jezik. Tudi vadimo večina. Prav je, da se o komunikaciji z tako, da si dijaki pokrijejo ušesa gluhimi podučijo še pred pra- in poskusijo sami brati z ustnic. Kaj dijaki najbolj cenijo pri uči- kso, saj se na ta način zelo veli- Takrat dijaki spoznajo, da je telju zdravstvene vzgoje? Kaj ko dijakov prvič sreča z gluhimi. to v resnici Sizifovo delo. Samo jih najbolj motivira? Kako jih V drugem letniku v šolo pripe- enkrat pomežikneš, pa izgubiš vi motivirate za delo v zdra- ljem gluhe dijake. Včasih sem eno besedo. Branje z ustnic je vstvu? pripeljala tudi starejše gluhe, tako lahko namenjeno zgolj a dijaki najlaže vzpostavijo stik premostitvi pri vzpostavljanju Mislim, da jih motiviram pred- z mladimi, ki pridejo iz zavoda. komunikacije, je tisti nujni del. vsem s svojimi številnimi in raz- Takrat za trenutek zapustim Dijaki tako spoznajo veliko stva- ličnimi izkušnjami. Ko jim pripo- predavalnico, in ko se vrnem, ri. Predlansko leto smo imeli na vedujem o svojih izkušnjah, si to opažam, da mladostniki takoj primer delavnico v Dolenjskih zelo zapomnijo. Pravijo, da me začnejo komunicirati med se- Toplicah, nad katero so bili vsi z veseljem poslušajo. Tudi v pr- boj, največkrat s pomočjo tele- navdušeni. 8 Didakta Kakšen je bil odnos do gluhih jezik gluho-slepih. Slovenija je lahko prisotni ob gluhi osebi brez nekoč in kakšen je danes? Tudi prva država na svetu, ki ga je maske ali vizirja s primerno raz- sami ste opazovali in prispevali vključila v ustavo. daljo. Težave so bile, ker nekateri svoj delež k razvoju … tega niso sprejeli, a žal drugače Gluhi so bili v preteklosti pri ko- komunikacija ni bila možna. Za Kot otrok gluhih staršev v otro- munikaciji marsikdaj v stiski. gluhe lahko maska pomeni so- štvu nisem imela slabe izkušnje, Kako se je ta odražala in v čem cialno izolacijo, žal. Čeprav vemo, toda veliko kolegov, tudi moj se na konkretnih primerih kaže da je maska nuja v danih razme- brat, so jo doživeli. Če so kretali, napredek? rah. se je zgodilo, da so jih opazoval- ci označili za neumne. Norčevali Tudi prej smo hodili z gluhimi tol- Katere lastnosti mora imeti do- so se tudi tako, da so ponavljali mačit, vse pa je bilo bolj kot ne ber tolmač slovenskega zna- kretnje. Ali pa so v gluhega str- prostovoljno. Ena prvih tolmačk kovnega jezika in kje se lahko meli. Danes seveda tega ni. je bila Ljubica Podboršek; tista, izobražuje? ki je v »kvadratku« Radovednega Ko sem šla v času koronavirusa Tačka, vsi jo poznamo. Še vedno Izobraževanje poteka na raz- na Šmarno goro, so me ljudje so tu Zgodbe iz školjk. Opravljala ličnih ravneh: preko Združenja celo ustavljali in z navdušenjem je pionirsko delo. Tudi začetni uč- tolmačev, Zveze društev gluhih spraševali, če sem jaz tista s te- beniki za slovenski znakovni jezik in naglušnih, različnih drugih levizije, češ, kakšno pomembno so povezani z njo. Če ne bi sode- društev. Znati moraš kretati, poslanstvo opravljam. Govorili lovala Ljubica, potem bi se stvari opravljenih moraš imeti že ne- so z navdušenjem, ki ga pred premikale še počasneje. Vse to ni kaj tečajev, razen če si otrok glu- dvajsetimi leti ni bilo. Moram bilo samoumevno. Danes lahko hih staršev ali pa poznaš gluho pa poudariti, da so Zveza gluhih pokličeš tolmača, kadar koli želiš. osebo in že znaš kretati; potem in naglušnih ter Združenje tol- Imamo klicni center, ki deluje šti- se vpišeš v šolo za tolmače. Po- mačev in drugi vložili ogromno riindvajset ur na dan. Tako lahko tem so še različni tečaji: začetni, truda in dela. Moram reči, da je gluhi pokliče in naroči tolmača, nadaljevalni in tako naprej. Do- veliko ljudi delalo na tem podro- ki pride kamor koli: v zdravstveni ber tolmač mora imeti podobne čju zelo veliko let, da so se poka- dom, na banko, k zavarovalnemu osebnostne lastnosti kot dober zali premiki. Stvari seveda niso agentu, prodajalcu stanovanja, k zdravstveni delavec. Mislim, da samoumevne. Novembra 2002 pravniku zaradi podpisa pogod- moraš imeti veliko čuta za sočlo- je bil sprejet zakon o uporabi be, celo h ginekologu. Včasih je veka, biti moraš potrpežljiv. Vsa- slovenskega znakovnega jezika. bilo to nenavadno, danes pa se ka želja je tudi neke vrste stiska. Takrat se je vse skupaj začelo in temu nihče več ne čudi. Izjemo- Večkrat se pojavi želja: »Nujno, počasi nadaljevalo. No, še vedno ma kdo reče: »Počakajte zunaj!« zdaj …«, čeprav v resnici ni tako obstajajo nedodelana področja, A je treba poudariti, da je tolmač nujno. Moraš biti takoj dosegljiv, kot na primer v šolstvu, kjer glu- pravica gluhe osebe, ne pa pra- saj se na tvoj klic ne morejo od- hi nimajo pravice do tolmača vica sogovornika. Ena prvih težav zvati. Moraš imeti veliko mero pri vseh urah, kar pomeni velik je nastala na banki, ko so dobili razumevanja. Ne smeš biti jezen, primanjkljaj pri znanju. Delamo steklena okenca. Brez tolmača bi ker mimika obraza pokaže jezo in na tem, da bi to pravico pridobi- bilo skorajda nemogoče komu- gluhi to začutijo. Moraš biti umir- li. Velik dosežek je novi 62.a člen nicirati. V času kovida smo bili jen. Čeprav sama nisem, saj me Ustave RS, kamor je sprejet tudi tolmači pri zdravniških pregledih nepravilnosti motijo. Dogajalo se 9 Didakta INTERVJU: TANJA GIULIATTI DAVINIĆ je, da so gluhi v čakalnicah sedeli zvonila, a je hkrati utripala luč. Vsi smo bili nevedni, preseneče- tudi po sedem, osem ur, ker niso Včasih ni bilo mobitelov. Zdaj ni, šokirani. Gluhi so bili pa še v vedeli, da so jih že poklicali. Nihče imajo gluhi tudi elektronske bu- veliko večji stiski. jih na to ni opozoril, dokler niso dilke z lučjo ali vibracijo. Zdaj to v čakalnici ostali zadnji. To se je ni več nobena težava. Včasih rečem dijakom, naj, ko namreč zgodilo mojim staršem. bodo prišli domov, gledajo filme Sama zaradi tovrstnih izkušenj Pri Mostu nas je sodelovalo res brez zvoka. Vprašam jih, koliko stvari urejam kar se da hitro. Glu- veliko. Tudi slepi, ki so se morali časa lahko zdržijo brez zvoka, in him težave povzročajo tudi e-re- soočati s težavami. Na primer, vsi rečejo, da tole pa ne bo šlo. cepti, ne vidijo povezave, pogre- da niso smeli imeti psa povsod Tudi če se med poslušanjem šajo konkreten listek z receptom. ob sebi. Le zakaj? To je zanje ta- glasbe zasliši kakšno hreščanje, So tudi taki, ki nimajo telefona ali kšne vrste pomoč, kot je pri glu- so nervozni. Ali pa jim naročim, računalnika. hih tolmač. Ne moremo ostati naj gledajo poročila, in sicer naj pred vrati. To ni smiselno. Danes brez zvoka z ustnic voditeljice Kaj pa projekt Most, pri katerem je seveda drugače. Več kot je berejo. Nihče ne zmore tega sodelujete in ki naj odpravi ali zavedanja o vseh posebnostih, prav dolgo. Včasih ne razberejo omili neenakost? Ali neenakost več kot je znanja, boljša je orga- niti ene besede. Če pa si utrujen, v Sloveniji obstaja? nizacija pomoči. Skupaj lahko je še težje. najbolje pomagamo tako, da ne V sklopu projekta smo medi- prelagamo odgovornosti drug Večkrat nastopate tudi na Te- cinskim sestram, zdravnikom, na drugega. leviziji Slovenija kot tolmačka. fizioterapevtom, torej zdravstve- Vse, s čimer se ukvarjate, vzame nemu osebju predstavljali te- Pravica do maternega znakov- veliko časa. Kako vaši dve po- žave. Ob sebi sem imela gluho nega jezika je pravica. Če se glu- slanstvi sprejema vaša družina? osebo, s katero sva tem ljudem hi odloči, da ne potrebuje tolma- predstavljali, kaj je gluhota, raz- ča, ga ne potrebuje. In morda Na Televiziji Slovenija tolmačim like med gluhim in naglušnim, vseeno potrebuje pomoč. Zato že več kot 10 let. Tolmačim osre- vključili sva tudi naglušne. Ko- ozaveščanje. Ko zboli in je v sti- dnji dnevnoinformativni blok lega je predstavil slušne apa- ski, si lahko zaželi tolmača, npr. ob 19.00, oddaje Tarča, Tednik, rate, indukcijsko zanko in vse zaradi medicinskih izrazov ali predvolilne in predreferendum- te pripomočke, razlagali smo, pa izvidov. Če to potrebo zazna ske oddaje, državne proslave in kaj pomenijo naši znaki, s Sabi- osebje, lahko tolmača pokličejo še vrsto drugih vsebin. Večino- no pa sva predstavljali gluhoto: oni, in ta naj potem ostane pri ma tolmačim v živo, sočasno s kaj pomeni branje z ustnic, ča- gluhem do konca pogovora. Tol- predvajanjem. Verzije oddaj s kanje v vrsti, ko ti zahtevaš, da mač ne tolmači vedno dobese- tolmačem se v živo predvajajo se preko računalnika naročaš, dno, ampak po pomenu. na TV Maribor ali TV SLO 3. če računalnika sploh ne upora- bljaš, kako je s svetlobo, hitrostjo Moja mati je imela pred leti Sem zelo neorganizirana, na- govorjenja, kretnje, dotiki, kako pljučni edem. Dobila je kisiko- rejena za zdaj in ta trenutek, poklicati gluhega … vo masko. Komunikacija je bila takoj. Če ne bi bilo moža, bi šlo spet ovirana. Z mano je govorila, zelo težko. Doma on vse uredi, Dostikrat se je pojavilo vpraša- ni uporabljala kretenj, a vsako- včasih, ko pridem domov, samo nje, ali gluhi lahko vozijo avto- krat je kisikovo masko potegnila še malo zmešam in je. Otroci mobil. Zakaj pa ne? Kako pa z obraza, ker je bila stiska tako me zelo pogrešajo, ugotovili so, slišijo rešilca? Ja, kako ga pa velika. Mati ni želela drugega da so tudi gluhi naša družina. mladi slišijo, ki med vožnjo po- tolmača, jaz sem tolmačila za- Včasih bi mi najraje vzeli tele- slušajo glasbo? Gluhi so bolj vi- njo. V taki stiski gluhi pozabi še fon, sploh ko gremo na dopust. zualni. Gledajo v ogledala. Gluhi tiste besede, ki jih je prej obvla- Če živiš z gluhoto in veš, kako je, so redko udeleženi v prometni dal. Dokler so bile maske za- če te oni potrebujejo ta trenu- nesreči. So zelo spretni in previ- radi kovida neznanka, ko res tek, je to pač tako. In moj mož je dni vozniki. Moja mama ima več nismo vedeli, kar vemo danes, res razumevajoč. Se pa ni naučil kot štirideset let vozniški izpit, pa mi je gluha gospa potožila, da kretati, samo kakšen »hvala« ali se ne spomnim, da bi imela kdaj ni zmogla kupiti kruha. Želela je »prosim« zna. Naučil pa se je po- kakšno nevšečnost v prometu. celo dati masko dol, da bi govo- časneje govoriti. Imela je eno nesrečo, pa ne z rila … Papirja in svinčnika tudi ni avtomobilom. Ali pa, kako gluhi dobila, jasno, ker so se bali okuž- Sicer pa, kadar mi čas dopušča, slišijo zvonec? Ja, vidijo ga! Ko be. Seveda, zdaj vemo že veliko uživam v družinskem življenju z pozvoniš, zasveti luč. Moj oče je več, a tisti prvi val so gluhi preži- možem in tremi otroki. Ko nas je imel prirejeno budilko, ki je sicer veli še težje. vseh pet skupaj, je to največ. 10 Didakta