k■:_. ko se je sestal Mi-Nemškim poveljnikom • Vanju. ^^avaja obtožnica, da je Poveljstvo v Egiptu po-j^iloviču leta 1941 po-^ kateri je bilo Mihajlo-, Il0> naj se Jugoslovani Jugoslavijo ter da naj tavajo v boj komuni-r'st Sovjetske Rusije. .^°žnico je državni toži-Pri odprti ji obravna-Jr V sodni dvorani K: llj ;°t 1,000 oseb. je ,iCil trdi, da je bil v av-(t|L Prisoten ameriški imenom McDowell, • . ^hajlovič sestal z nem--JrNjnikom ..Neubacher-^ifeseč pozneje je bil ^ Polkovnik zopet na-L'?e je Mihajlovič sestal i.'kom Neubacherja. v'č sedi na zatožni klo-u£imi obtoženci, ki so °Ženi sodelovali ia z lilo- »dr H D Pti, rilgih 10 bodo sodili pa V'.Ca tudi navaja, da so plovičevi oddelki leta L " pod italijanskim po-jj da so četniki pre-Hlijanov za vsakega ponižana denar ali pa Mca, seveda, pa nič ne So italijanski partijci z italijanskim oro-. u,žbi Titovih slovenske ttlože). A za begunce h Konjsko meso skušajo dobiti za Evropo Washington. — James Burt, ki je živilski ekspert za UNRRA, bi rad dobil 50,000 ton konjske ga mesa za lačne Evropejce. S tem bi se rešilo na tisoče in tisoče ljudem življenje, je rekel. Konjsko meso je fina hrana, ker ima mnogo proteina in ker je poceni. Ljudje v Evropi vprašujejo zanj. Burt pravi, da se pase po se-veimem zapadu Zed. držav od 1,000,000 do 2,000,000 divjih konj, ki mulijo pašo, ki bi bila sicer lahko za govejo živino. Poleg tega je pa vsako leto še do 850,000 farmarskih konj, ki niso več za delo in bi se jih lahko pobilo. UNRRA je že pripravila $17,-000,000, da dobi 50,000 ton konjskega mesa za Evropo. Za to bo treba pobiti kakih 200,000 konj. Toda v Zed. državah in Kanadi je samo 15 licenziranih klavnic, ki bi pripravile tako meso, je rekel Burt, ki išče zdaj nova taka podjetja s pripravljenim denarjem. -o-— Sorodniki padlih vojakov naj poročajo oblastem, če so se preselili Oni ljudje v Greater Cleve-landu, ki so bili tekom vojne obveščeni o'smrti padlega vojaka onstran morja in so se od tedaj preselili, naj sporoče svoj novi naslov na vojaško edinico, pri kateri je pokojni vojak služil. To je potrebno radi tega, da jih bo mogla vlada vprašati, če želijo dobiti truplo vojaka domov za pokop. Kdor se je torej ocl tedaj preselil, naj sporoči svoj novi naslov na eno izmed naslednjih edinic, pri kateri je padli služil: Za armado: Memorial Division Office of the Quartermaster General, Washington 25, D. C. Za mornarico: Bureau of Me- WASHINGTON. — Zed. države so pripravljene servirati ameriški uradniki so prepričani, da bo Francija sedaj drugače go- Sovjetski Rusiji ultimat pri konferenci v Parizu glede bodoče1 uprave Nemčije. Ako se. bodo Rusi še nadalje protivili smatrati Nemčijo kot eno ekonomsko celoto, potem jo bodo zapadni zavezniki razdelili v dva dela. Ameriški vladni uradniki so prepričani, da mora priti pri konferenci v Parizu, kjer se sestanejo ministri štirih v soboto, do odločitve, da: Se obratuje Nemčijo kot eno ekonomsko celoto, kakor je bil narejen sporazum v Potsdamu, ali Se sporazum v Potsdamu zavrže ter se začne takoj nadaljevati z "dvema Nemčijama." Zed. države že ne pošiljajo več reparacij Rusiji iz svoje okupacijske cone in jih ne bodo, dokler Rusija ne pristane na to, da se postopa z Nemčijo kot eno celoto. Državni tajnik Byrnes je odločen, da vpraša Ruse, naj se odločijo za eno ali za drugo. Byrnes ima< tudi v načrtu, da se izvede za Nemčijo načrt federacije,' kjer bi bilo 11 avtonomnih provinc. Ako bodo Rusi vztrajali na tem, da ostane Nemčija razdeljena še naprej v 4 cone in če bodo proti federaciji nemških provinc, potem bodo Zed. države vzele polovico Nemčije, iz nje napravile eno ekonomsko celoto in federacijo zapadnih nemških provinc. Byrnes je trdno prepričan, da je treba o tem odločiti sedaj brez odlašanje. Dozdaj so bili tudi Francozi proti takemu programu, toda vorila, odkar so bili komunisti pri zadnjih volitvah poraženi. Veliki trije, to je ameriški predsednik, angleški premier in Stalin so se lansko leto v Potsdamu sporazumeli na tem, da bo za vse štiri_nemške cone enaka ekonomija v rudarstvu, industriji, poljedelstvu, pogozdovanju, ribolovu, mezdi in cenah, racioni-ranju, uvozu in izvozu, denarni valuti in bančnih poslih, skupni davki in eolnina, prevoz in komunikacije. Ampak vse to je še danes, to je po enem letu, še vedno le na papirju. Vsaka štirih con je še vedno sama zase, zlasti pa ruska. S tem so pa zlasti prizadjane Zed. države, ki imajo zasedeno najbolj revno cono, južno Nemčijo. Ta cona se ne more sama preživeti in če bo ostalo še tako naprej, bodo morale Zed. države pripeljati od doma v to cono živež, premog in vse1 drugo, da se prebivalstvo ohrani pri življenju. Na drugi strani imajo Angleži glavne industrijske okraje, dočim je v ruski coni "jedilna shramba" za vso Nemčijo. Vzhodna Nemčija, ki jo ima zasedeno Rusija, je vedno zalagala vso Nemčijo s poljskimi pridelki, zdaj pa ne dajo Sovjeti niti enega krompirčka drugim conam, katere naj ostali zavezniki prehranijo kakor vedo in znajo. Tega so se zdaj Zed. države naveličale, zato gre Byrnes v četrtek v Pariz, kjer bo zahteval takojšno odločitev od Rusije, tako ali tako. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) DR. VINKO ŠABARON. V Ljubljani je umrl prof. v pokoju dr. Vinko šarabon. Bil je znan profesor geografije in zgodovine. Prehodil je v ta namen veliko sveta. Pred leti je šel tudi v Ameriko in obiskal več slovenskih kolonij. Med dijaki je bil zelo priljubljen. Pisal je tudi v razne liste strokovne članke. UMRLA STA ZLATOMAš-NIKA Ivan Mihelčič v Notranjih Goricah in Matija Slak, mnogo-letry župnik na Brdu. DR. BORIS ZARNIK, mnogoletni profesor na zagrebški uni-ferzi, je umrl že lansko leto, star 62 let. Kot razlagavec Darvino-ve teorije je v svojih spisih pogosto napadel krščanstvo in med svoje slušatelje širil brezverstvo. Začel pa je prav ob Darvinovi teoriji razmišljati o zadnjih vzrokih stvari in to ga je vodilo nazaj k veri njegovih očetov. Zadnja leta je mnogo čital o krščanstvu in umrl, kot poroča "Oznanilo," kot katoliški kristjan. BIRMOVANJE. — V ljubljanski škofiji bo birmoval v nedeljah pred Binkoštmi zagrebški pomožni škof dr. Josip Lah. Po Binkoštih pa bo prišel belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič in bo opravil vrsto birmovanj. Dr. Ujčič je bil poprej več let profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. ŠOLE V SLOVENIJI. _ Poročajo, da je v Sloveniji popolnoma porušenih 108 šolskih po- _ 'Dalle n» 2. »tranli V kongresu so pričeli boj za in proti kontroli cen Washington. — Vlada, ki se trudi, da se podaljša OPA še za . , _ I en° leto svari, da bo dežela cu- dicine and Surgery (EDC), Na-'... „ ., , » ™ j , ' i tila v par tednih splošno po- vy Department, Washington 25, ., ■ . ,, , p Q 'j manjkanje mesa, ce'bo kongres ' r/ ' ■ „ i . ''sprejel predlog, da se OPA po- Za marine: Commandant U 1 ^ S. Marine Corps (Casualty Section), Navy Department, Washington 25, D. C. Za obrežno stražo: Comman-arni prispevki: za ( dant United States Coast Guard (Casualty Section), Washington j.:1* uradu so bili izroče- f ..... ,............. Le begunce so darovali:. ; ......, ^..j.... 16 Peternel iz Meadow $10, neimenovani $9, La ponikvar, 966 E. 141. I, Mencinger jz 74. celi V^nske bogoslovce so da- iJ^iss Mary C. Hribar, "°lmes Ave. $25, Mary 06402 Orton Court $5. 0,rclina je izročil $10 v vlstu, ki pošilja brezpla-isopiSOv slovenskim be-^eimenovana je izroči-Sorelce v Villa Ange- Do- L^—o- * dobi posojilo v L. Ameriki fcjgton. _ Zed. države Va krectita do vs0_ (%U.000. s tem denarjem Nakupili ameriško bla-°stalo armadi po Evro- ^nijev poslanik se ^enda boji 25, D. C. Vsaka družina padlega vojaka bo vprašana, če želi dobiti truplo domov in če bo to zahtevala, bo še posebej obveščena, kdaj dospe truplo. POROKE Lorain, O. — Tukaj sta se poročila Jean A. Znidaršič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, daljša, toda da se odpravi kontrola nad mesom s 1. julijem. Vlada pravi, da živinorejci zdaj ne pošiljajo živine na trg, ker upajo, da bo kongres odpravil kontrolo cen mesu, nakar bo-dobili' več za živino. Ravno iz istega vzroka zadržujejo meso klavnice, kj upajo dobiti po 1. juliju več za meso. Predlog, ki je zdaj v senatu govori, da se podaljša OPA za eno leto, da se pa odpravi kontrola cen za meso, perutnini in mlekarskim izdelkom. Vlada pravi, če se to odpravi, bodo poskočile cene tem stvarem za 50 odstotkov. Na drugi strani pa trdijo zagovorniki predloga, da cene ne bodo nič višje, kot jih ljudje danes plačujejo na črni borzi, pa bodo vsaj postavne. ^ Vsa dežela napeto čaka akcije kongresa v tej zadevi. Nekateri so za odpravo kontrole cen, drugi so proti. Nekateri se boje višjih cen, drugi zopet trdijo, da ne bodo tako zelo poskočile, kot Se nekateri boje. Amerika in Anglija glede Španije New York. — Pododbor koncila združenih narodov je pred- 1756 E. 34. St. in George Ba- ložil koncilu uspehe svoje pre- Grof Dino Gran- lv ^ji Mussolinijev po-jondonu, se je v svoji vili zabarikadiral in pe Nobenega obiskovalca. logh. Fairport, O. — Mr. in Mrs. Michael Skrabec, 620 Third St naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Frances Agnes z Edwardom W. UHe, sinom Mrs. Margaret Ulle iz Madisona, O. Poroka bo 27. julija. -o--— Obravnava proti Draži bo en mesec Belgrad.—Do 60 časnikarskih poročevalcev bo zasledovalo obravnavo proti generalu Draži Mihajloviču. Iz Moskve je prišlo 14 poročevalcev, iz Amerike pa 16. Obravnava bo trajala najmanj en mesec. iskave glede Španije. V svojem poročilu priporoča, naj združeni narodi prekinejo diplomatske od-nošaje s Španijo do septembra, če general Franco prej ne odstopi. Delegatje Anglije in Amerike so prosili za več časa, da morejo poročilo pododbora bolj preštudirati. -o- Mikolajčik dolži vlado, da uničuje stranko Varšava. — Stanislav Mikolajčik, podpredsednik poljske vlade in načelnik ljudske stranke, je v govoru obtožil poljsko vlado, da gre na tem, da uniči ljudsko stranko. Iz raznih naselbin Milwaukee. — Dne 14. maja je umrl Anton Haložan, star 58 let. Zapušča ženo, poročeno hčer, sina (pri vojakih) in vnukinjo. — Dne 18. maja je umrla Rose Goršin iz West Alisa, stara 51 let. Zapušča sina, hčer in brata Josepha Kirna. — Dalje je umrla Dorothy Tratnik, stara 44 let. Zapušča moža, šest hčera iz prvega zakona in pet vnukov. Chicago. — V bolnišnici je umrl Frank Zvokel, star 68 let, doma iz Dobrove pri Ljubljani. Bil je star čikaški naseljenec. Zapušča družino. — Po dolgi bolezni je umrl Frank Florjan-čič, trgovec z železnino. Star je bil 51 let, doma iz Britofa pri Kranju in v Ameriki 35 let. Zapušča ženo, hčer in štiri vnukinje. MRS. BOLTON ZA-HTEVA POŠTENO OBRAVNAVO Washington. — Kongresnica Frances P. Bolton iz Ohio je včeraj vstala v poslanski zbornici in izjavila, da kot narod, ne moremo storiti nič manj kot za-hvevati, da dobi general Draža Mihajlovič, ki je bil nekoč slav-ljen kot junaški borec za zavezniško stvar, vsaj pošteno obravnavo. Mrs. Bolton je pfovedala v zbornici, da je Mihajlovič rešil življenje stotinam ameriških letalcev tekom vojne in tem letalcem zdaj ni niti dovoljeno, da bi rekli kako besedo za svojega rešitelja. --o-- Unije pomorščakov se resno pripravljajo za stavko v petek Washington. — Pogajanja med unijami pomorščakov (CIO) in lastniki ladij niso imela dozdaj še nobenih uspehov. Zato se unije z vso resnostjo pripravljajo, da pokličejo v petek svoje člane na stavko, s čemer bi zastala vsa paroplov-ba v Ameriki. Včeraj je skušal delavski oddelek vlade posredovati in je predlagal, naj bi dobili pomorščaki za vsakih 14 dni na morju po en dan dopusta na suhem in to s plačo. Drugače pa naj bi ostal sedanji • delovni teden 56 ur, kar je 8 ur na dan, 7 dni v tednu. Unije so to ponudbo zavrnile. Unije vztrajajo na tem, da naj bi bil delovni teden samo 44 ur. Sedem unij se pogaja z lastniki ladij in vse spadajo k CIO. Stavka je napovedana za v petek ponoči, eno minuto čez pol-,noč, --o-— Nižje cene raje kot višje plače Bruselj. — Belgijski delavci so popolnoma zadovoljni z odredbo vlade, glasom katere bodo znižane vse življenske potrebščine za 10%- raje pa, kot bi se zvišala mezda delavcem. Cene so bile znižane vse od poštne znamke do vožnje po železnicah. --o-- Kralj Umberlo je pognal Italijo v novo krizo Noče priznati nove republike radi nepravilnih volitev, pravi Rim. — Premier de Gasperi je razglasil za danes po vsej Italiji praznik, da bo narod praznoval rojstvo republike. Toda vse ne bo šlo tako gladko in če se stvar ne reši kmalu, bo Italija vržena v pravcati kaos in nastala bo krvava državljanska vojska. Monarhisti namreč trdijo, da so se vršile pri zadnjih volitvah nerednosti in da kralj Umberto ne bo zapustil Italije, dokler ne bo najvišje sodišče uradno priznalo, da je bil kralj res poražen. Vladni kabinet ,je bil vso noč v zasedanju in danes zjutraj je izjavil, da .jim monarhisti nove republike ne bodo iztrgali iz rok. Vlada pravi, da je bil kralj pripravljen vzeti republiko na znan je ter oditi v pregnanstvo, pa so mu njegovi pristaši to odsvetovali ter ga rotili, naj ostane, da se stvar razčist. —--o- V zvezi s tatvino draguljev so aretirali še nekega majorja Frankfurt. — Major David F. Watson, star 35 let, doma iz Kalifornije, je bil aretiran tukaj. Aretacijo spravljajo v zvezo z ukradenimi dragulji, katere sta že vrnila oblastem polkovnik Du-rant in njegova žena. Oba sta zdaj zaprta in čakata na zaslišanje. Do nju ne more nihče začasno. Zdaj iščejo še nekega korpo-rala, ki je zdaj že v civilu, ki je v gradu Kronberg našel tiste dragulje in .jih izročil stolnici Nash od Wacs, ki je pozneje poročila polkovnika Durante. Dragulji so zdaj spravljeni v poslopju vojnega oddelka. Ame riške oblasti jih bodo vrnile pra vim lastnikom v Nemčiji. -o-— Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Nov kaplan— Pri sv. Kristini v Euclidu so dobili novega kaplana in sicer je bil imenovan za to faro novo-mašnik Rev. Patrick F. 0'~ Shaughnesy. Maša za vojaka— V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj' n ega vo j aka Edwards Strauss. Rojstni dan in god— Naša požrtvovalna in za dobro narodno stvar vedno vneta Mrs. Tončka Jevnik, 1199 E. 61. St., bo imela kar dva praznika tie dni. Jutri bo namreč praznovala svoj rojstni dan, v četrtek pa svoj g-od. Nič manj kot 71 poletij je Tončka že dočakala in reči se .ji ltfora, da svoja leta še prav krepko zmaguje. Včasih ji za spremembo malo pomagaj a "štihpan," drugače je pa še kar zauber deč-va in vendo vesele volje. Mi ji želimo kot naši dobri prijateljici vse najboljše k njenemu rojstnem dnevu in godu v iskreni želji, da bi bila med nami še mnogo let srečna in zdrava. Bog Vas živi, Tončka! Pozor, veterani!— Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. bo priredila 14. sept. veteranom iz tiste okolice prav veselo zabavo. Vsak veteran dobi zastonj po 2 vstopnici, eno zase, eno za ženo ali kakega drugega bližnjega sorodnika. V ta namen se morajo veterani registrirati pri oskrbniku dvorane, da se bo vedelo za koliko oseb pripraviti večerjo. Ara farme vabita— Mr. in Mrs. Anton Mihelič iz Babbitt Rd„ sta prevzela znano farmo od Mr. in Mrs. Jack Le-naršič na ceste 534, Geneva, O. Rojaki so tam vedno dobrodošli in z veseljem sprejeti, pravita. Graduacija— Donald Kramer, sin Mr. in Mrs. Frank Kramer iz 747 E. 185. St., .je v nedeljo graduiral iz Western Reserve akademije v Hudson, Ohio. To je prvi slovenski dijak, ki je graduiral na tej univerzi. Naše čestitke in mnogo sreče mu želimo v na-daljnem živlejnju. Prijazen obisk— Včeraj nas je obiskala naša naročnica Mrs. Jennie Peternel iz Meadow Lands, Pa. Prišla je obiskat sestrično Mrs. Frances Starman, 20931 N. Vine St., Euclid, O. Videli se nista že 34 let. Mrs. Peternel odpotuje v sredo zopet domov. iVo obiska— Družina Mr. Matt Leskovec je prišla zi Rock Springs, Wyo., na obisk k staršem Mr. Leskov-ca na 7006 E. 155. St. Tukaj bodo ostali nekaj dni. Vabilo na sejo— Nocoj bo seja društva Danica št. 11 SIDZ. Članice so vabljene na sejo, kjer bodo slišale poročilo delegatih j iz zadnje Zamorski rokoborec Johnson umrl Raleigh, N. C. — Včeraj se je ponesrečil z avtom Jack Johnson, ki je na posledicah poškodb umrl. Johnson je bil star 68 let. Od leta 1908 do 1915 je bil svetovni prvak v rokoborbi. Prven stvo mu je vzel Jess Willard. konvenceije. Kanadska letala pridejo John Pekol umrl— v Cleveland i Včeraj popoldne je umrl Washington. — Civilni erona-'John Pekol, stanujoč na 16316 utični odsek je dovolil kanad-' Arcade Ave. Čas pogreba in skim zračnim črtam, da smejo z1 drugo poročajno jutri. Pogreb letali pristajati v Bostonu, Cle-'ima v oskrbi Svetkov pogrebni velandu, Chicagu, Duluthu in'zavod. Seattle. Cleveland bo dobil di-'Jutri bo seja— rektno zračno zvezo s Toronto,1 Jutri večef bo seja za Bara-Ontario, preko Hamiltona in gov dan. Vrši se 0I3 navadnem Londona, Ontario. i času in v navadnih prostorih. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 11, 194g "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland I. Oblo _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialclh: celo leto $7.00, pol leta $4.00, J strt leta $2.50. Pasameana številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. s. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd 1879. ______ No. 114 Tues., June 11, 1946 Resnica o Jugoslaviji prihaja na dan Kdoil je zasledoval časopise, kako so v zadnjih letih pisali o Jugoslaviji, najde silno razliko med tem, kar so ti prinašali o Titu in njegovi Osvobodilni fronti pred recimo dvema letoma in med tem, kar povedo danes. Dobri dve leti je, ko je Churchill lahkomiselno izustil znano besedo: "V Jugoslaviji podpiramo komunista." Poldrugo leto kasneje je spokorno ugotavljal, da je bila to njegova največja napaka v vojni dobi. Državniki so klečeplazili pred Sovjetsko zvezo, ker so jo potrebovali ali vsaj mislili, da jim je njeno prijateljstvo neobhodno potrebno. Radi Sovjetije so zavezniki pomagali s svojim orožjem Titu, ki je podjarmil jugoslovanske narto-de in jih zasužnil komunizmu. Ker je bil Tito ruski plačanec, zato so mu ustregli v vsem kot so stregli Sovjetski zvezi. Zato so Yia primer Angleži pred letom dni hladnokrvno izročili na zahtevo "zaveznika" Tita 12,000 sJovenskih mož in fantoy titovcem, da se nad njimi maščujejo, ker so se upali zoperstaviti komunistom. Danes angloameriški državniki uvidevajo, da v resnici niso podpirali Tita v korist zapad-nih zaveznikov, ampak v njih veliko škodo. Izkazalo se je tudi pri. jugoslovanskih komunistih, kako resnično je tisto reklo: "Če pomoliš vragu mazinec, zagrabi za roko." Danes grabi komunizem daleč v Evropo, ker so ga podpirali in dvigali njegove nemoralne metode v Jugoslaviji. Za Churchillom in drugimi angloamerikanskimi državniki je drlo tudi skoro vse časopisje. Ni hotelo razumeti, da. goji s podpiranjem komunistične Jugoslavije gada na prsih zapadnega sveta. Časopisje je mislilo, da mora zagovarjati vladno politiko. To je bilo tem pripravnejše, ker je vse proslavljalo Rusijo in njeno vojsko. Ob ruskih zmagah in ruski hrabrosti so vrgli plašč pozabljenja čez napake in čez namene komunizma. Vse, kar je bilo slabo, se je prikrivalo, vse, kar je bilo dobrega, se je povečavalo. Ker je bil Tito ruski agent, je tudi on in njegov režim užival hvalo in pomoč. Ne smemo pozabiti, da je komunistična propagand da tudi sama vse storila, da dviga vse, kar je v zvezi s komunisti v deveta nebesa. Tudi sfovensko časopisje v Ameriki je hitelo po tej lahki in, široki poti proslave komunističnega partizanstva. Posrečilo se mu je resnično osvojiti velik del slovenskega javnega mnenja za Tita. Tudi tisto časopisje, ki bi moralo vedeti, da iz komunistične hudobije ne more zrasti drugega kot zlo, je vsaj z molkom in olepšavanjem pomagalo osvajati javno mnenje za komunizem. Mi smo z vso odločnostjo obsojali komunistično partizanstvo in titovstvo, pa smo želi očitke, kakor, da bi bili mi tisti, ki podajamo napačno sliko o "novi" Jugoslaviji. ^Prišel je sedaj čas, ko vsakdo lahko bere v drugih listih, da smo mi podajali vedno pravilno sliko o razmerah v starem kraju. Danes državniki vedo, da so redili gada na svojih prsih, canes ta gad pika. Sedaj govore o Titu čisto drugače. Govore pa čisto drugače tudi vplivnejši ameriški listi. Eno obsodbo Tita in njegove komunistične diktature za drugo berete v angleško pisanih listih. Treba je bilo časa, da je zmagala resnica in da si jo upajo zapisati tudi tisti, ki so poprej hudobijo zavedno ali nezavedno hvalili in zagovarjali. Kako je na primer "N. Y. Times" prinašala slavospeve Titu! Tako, da je Adamičev Združeni odbor ponatiskaval Sulzbergerjeve opise "junaškega" Tita. Menda ni odveč, če iz istega lista, prinesemo nekaj stavkov, ki povedo, kako se je ameriško javno mnenje spremenilo in govore, da smo mi od vsega začetka pravilno opisovali jugoslovansko tragedijo. Dne 3. jujina prinaša ta list v svojem uvodniku sledeče : "Jugoslavijo danes obvladuje mala komunistična manjšina, ki ji načeluje maršal Tito, ki ne gleda samo obeh, kapitalističnega in socialističnega zapada s sumničenjem, ampak tudi smatra sam sebe za ruskega prokonzula in voditelja komunistične predstraže proti zapadu. On sedaj tlači svojo deželo s totalitarnih režimom, ki je neusmiljen v svojih metodah." "Ko je svojo oblast napravil za "postavno" s totalitarnimi volitvami, bojkotiranimi od vse opozicije, kar je je še ostalo, je maršal Tito poskušal izpeljati vse, kar se je naučil v letih šolanja v komunistični revolucionarni praksi. V Jugoslaviji ni ne politične, ne verske in ne kake druge svobode. Tisk je v okovih, opozicija Je uničena in O ZNA ali tajna policija skrbi, da se vsi Jugoslovani brez izjeme pridružijo Titovim hlapcem in vpijejo živijo "voditelju," če ne pa ne dobe jesti. Najmanjše znamenje odpora ima za posledico odvzem kart za hrano in obleko, tudi odvzem karte istovetnosti, kar navadno pomeni zapor. Zasebna lastnina, od narodne industrije in večjih kmečkih posestev do hotelov in zasebnih hiš, je konfiscirana brez odškodnine dosedanjim lastnikom, ki so jih zaprli kot "kolaboracijoni-ste" in "vojne dobičkarje." Celo UNRRA mora služiti kot orožje "revolucije," katjti predmeti, ki jih ta pošilja zastonj, da bi reševala stradajoče, niso samo opisovani kot da prihajajo iz Rusije, ampak jih vlada tudi prodaja po oderuških cenah." "Tako postopanje skušajo včasih opisovati kot neizogibnega spremljevalca revolucije. Toda nobene pravice nima manjšina do revolucije v svobodni deželi. Treba je imeti pred očmi, da to niso kake nerodnosti, izvršene v ognju trenutne strasti, ampak so bistveni del Titove vladne politike, ki hoče pri tem mednarodno priznanje." Tako piše dandanes najvplivnejši ameriški list o Tito-vini. Ali' je mogoča hujša obsodba-komunističnega divjanja v Jugoslaviji? Danes tedaj Amerika ve, da je Jugoslavija komunistična drajna, da vlada tam manjšina z nasiljem, ve, da v Jugoslaviji ni nobene svobode, da tam ni bilo svobodnih volitev in da celo darove UNRRA zlorabljajo v svoje politične komunistične namene. Ali bodo razni naprednjaki in njih pripadniki še tajili, kar smo mi tolikokrat povedali, da je namreč "nova" Jugoslavija vladana od komunistične manjšine? Morda vtaknejo glavo v pesek, da ne vidijo in spoznajo resnice, ki jim jo sedaj predočujejo angleški listi, ko nam niso vrjeli. "N. Y. Times" končava svoj uvodni članek z besedo: "Zagotovila, dana ljudstvu Jugoslavije in drugim narodom vzhodne Evrope med vojno, bo še treba izpolniti." Bog daj, da bi se to tudi kmak) res zgodilo. Vse kaže, da o Jugoslaviji ni še izrečena zadnja beseda. 4MMMH > * im rt trm mtmiiiniiiihiii BESEDA IZ NARODA Kako se je Mr. J. Kochevar iz Chicage zaba val v Clevelandu Chicago, III. — S tovariši iz Chicage, Jolieta in Waukegana smo se pripeljali v Cleveland v soboto zjutraj 18. maja na o-hijsko KSKJ kegljaško tekmo. Najprej smo se malo okrepčali in si privezali duše, potem sem pa poklical znanega rojaka Martina Kožarja, ki vodi vinar-no;' zapeljal me je na svojo farmo. Ob dveh popoldne smo začeli kegljati, to je Mr. Slana, gl. blagajnik KSKJ, in moja malenkost. Zvečer sem bil pa prost in sem par svojih nekdanjih sošolcev obiskal. V nedeljo ob dveh popoldne pa je začela kegljati naša skupina pet mož. Novo kegljišče, kjer smo kegljali, Grdina Recreation, je imenitno. Prvo igro smo bolj slabo kegljali; naš kapitan Mr. Frank Kosmach in jaz sva ga nekoliko lomila. Druga igra je bila pa že boljša, to pa zato, ker so prišle k nam Clevelandčanke in so začele klicati Hurra for Chicago! Tretja igra je bila pa še boljša, ker so še bolj vpili in tudi igrali na harmoniko. Samo našega Žl. predsednika je manjkalo. Ce bi bil Mr. Germ tukaj s svojo harmoniko, bi bil jaz kegljal 299. Zvečer je bila za vse kegljav-ce in druge zaibavna prireditev v Newburghu. Najprej sem pozabil nanjo, in ker je v Clevelandu veliko mojih prijateljev, sem se drugod zabaval, končno sem se pa le spomnil na New-burgh in sem šel še tja malo pogledat, četudi je bilo že ob eni zjutraj. Peljal sem se s cestno železnico. Konduktor je bila ženska, črna ko vrag. "Where is the Slovenian Hall in Newburgh?" jo vprašam, "Yes, I know you're a Slovenian; I talk Slovenian too," mi je rekla in se je z mano slovensko pogovarjala in je prav tako dobro govorila slovensko kakor jaz. Je pa res dobra clevelandska naselbina, kjer znajo še črni Kranjci slovensko ! Pridem v dvorano, pa ni bilo ne piva ne žganja,.samo par odbornikov je bilo v dvorani. Potem sem se odpeljal v mesto in iskal prenočišča po hotelih V prvih dveh so imeli vse polno, v tretjem pa so mi povedali, da imajo na razpolago samo še e-no sobo, ta pa da je družinska soba. Stane $8. Kaj hočem? "Dobro!" sem rekel in jim odštel denar. Potem mi je črni Krnjc odprl vrata v sobo v 8. nadstropju. Ne bi bilo preslabo tudi za predsednika Združenih držav. Ali kaj naj počnem z dvema posteljama v sobi? Pa študiram in mislim: ženo imam v Chicagi. Kaj ko bi jo poklical, naj se z aeropla-nom pripelje nocoj! Pa je nisem mogel poklicati, ker je bil telefon preveč zaposlen. V pondeljek sem se pa podal po Sti. Clairju in kamor sem šel, povsod sem slišal vse govoriti slovensko. Tega utiša ne bom tako kmalu pozabil, ker v Clevelandu so naši dobri rojaki res zavedni Slovenci. V sredo sem pa obiskal Mr. Franka Telicha, kar nepričakovano, od tam sem šel pa z Mr. Kožarjem na farme. V Madison, Ohio, sva dobila koruzo in oves. Potem sva se pa ustavila pri Mr. Joe Znidaršiču in pri Mr. Martin Kerinu in tako je spet dan minil. V četrtek 23. maja sem obis-"kal naša loška rojaka Mr. Lek-šana in Mr. Antona Kukca. Prav dolgo v noč smo se zabavali v Slovenskem domu in v Narodnem domu. Postrežba je bila izvrstna. V petek 24. maja sem se pa spet podal k svaku Andrew Slogarju in sem še par drugih družin obiskal. Prav lepa hvala za postrežbo Mr. Antonu Tanko in njegovi soprogi. Zvečer sem pa šel poslušat pevsko društvo Loška dolina v Narodni dom, kjer so imeli vaje. Zapeli so tako, da se je slišalo daleč na okrog. Potem smo se pa vsi skupaj podali k Mr. Mulcu na 54. St. in smo pili in peli. Povem vam, da takega petja še nisem slišal od naših fantov Ložanov, Najlepša čast gre našemu pevovodji John Sterletu in vsem drugim. Živela slovenska Loška dolina! V soboto 25. maja pa sem šel malo pogledat konjske .dirke. Ampak v CMevelandu imajo tako navado, da najboljši konj vedno priteče zadnji. Tam, kjer konji začnejo teči, primejo kakšni trije ali štirje možje najboljšega konja za rep in ga držijo za sprednje noge, potem ga pa spustijo. Potem pa je gotovo, če le kaj: najboljši koj jo primaha zadnji ! Naznanjam tudi, da sva v soboto večer imela osebno tekmo z dobro poznano rojakinjo Mrs. Tanko. Rekl$ je, da dajva igrati tri igre. Kako sva kegljala, vidite iz naslednjih številk. Mrs. Tanko J. Kochevar 162 196 171 162 • 192 121 Josephine Antoine Clevelandski orkester je pričel s poletnimi koncerti pod vodstvom dr. Rudoph Ringwalla. Ti večerni koncerti bodo v mestni dvorani in sicer vsako sredo in soboto večer za dobo 8 tednov. Vsakikrat bo drugačen program in vsakikrat drugi solisti. Pri teh koncertih je posebnost ta, da občinstvo lahko sedi pri mizah, kjer si lahko pokličejo okrepčila, vmes pa poslušajo lep program. V sredo bo nastopila pri programu odlična sopranistka Josephine Antoine od Metropolitan opere. Nastopili bodo še drugi solisti. Cene vstopnicam so: pri mizah po $1.75, na balkonu rezervirani po $1.20, druge pa po 5Cc in 80c. Dobe se pri Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. Če dva delata isto Pisatelj Stanislav Mackiewicz pripominja v svoji študiji "Pozabljeni bratje onkraj Buga," ki govori o nuerenberškem procesu in nacističnih kršenjih pogodb: "Nemški zločinci v Nueren-bergu so. obtoženi, da so krišili mednarodne pogodbe na splošno in dvostranske pogodbe posebej. Nacistični zločinci so obtoženi, da so kršili sledeče dogovore 8 Poljskp: 1.) Poljsko-nemški dogovor sklenjen v Lokarnu 16. okt. 1926. 2.) Dogovor med Nemči ji in drugimi državami, da se odpo- vedujejo vojni kot. političnemu sredstvu; podpisan v Parizu 27. avg. 1928 in znan pod imenom Kellogov pakt. 3.) Nenapadalni pakt, ki sta ga sklenili Nemčija in Poljska 3. jan. 1934. Zares nerazumljivo je, da gospod Rudenko, sovjetski sodnik ni zbral paktov, ki jih .je kršila Sovjetska Rusija 17. septembra 1939, ko so sovjetske čete prekoračile poljsko mejo v soglasju z nemškim napadalcem. Takrat je Ru>sija kršila sledeče dogovore s Poljsko: 1.) Pogodba sklenjena v Rigi 18. marca 1921> 2.) Kellogov pakt z dne 27. avgusta 1928. 3.) Posebno konvencijo o izvrševanju Kellogovega pakta, ki jo je podpisala Rusija, Estonia, Letonija in Romunija v Moskvi 9. februarja 1929. 4.) Nenapadalni pakt med Poljsko in Rusijo, sklenjen 25. julija 1932. 5.) Protokol za opredelitev pojma napadalec; podpisale Rusija, Poljska in države, k! meje na Rusijo v Londonu 3. julija 1933. 6.) Dogovor, ki podaljšuje do 31. dec. 1945 nenapiadalni pakt med Poljsko in Rusijo; podpisan v Moskvi 5. maja 1934. 7.) Izjava Krestinskega 10. dec. 1934, po kateri se je Rusija obvezala, da se bo strogo držala dogovorov s Poljsko. 8.) Izjava Molotova 31. maja 1939 o odnosih dobrega sosedstva s Poljsko in enotne fronte proti napadalcem. , bo nieI1 Nehvaležen gost Znani šaljivec Safir je bil nekoč v Berlinu povabljen na kosilo k dami, ki je bila sicer precej obilnega života, a ne prera-dodarna. Po skromnem kosilu se dama obrne k gostu in ga vpraša: "Kdaj bi pa zopet radi pri meni kosili, ljubi Safir?" — "Najrajši takoj še ekrat," odgovori prijazno Safir. —-Rod Zuni; Indijancev, ki živi v New Mexico, ne pozna samomora. -P- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) 505 479 Potem mi je pa rekla: "Znaš, Janez, zdaj pa vem, da smo Ribničanje boljši kakor Loža-nje." Seveda, malo me je bilo sram, pa sem ji kar povedal: "Ribničanje so bili zmeraj prvi, ker so nam lonce naredili."' Lepa hvala, Mrs. Tanko. Bova pa še v Chicžfgi o priliki kegljala. V nedeljo pa sem se odpravil domov, ker sem se že vsega naveličal, pa tudi moj žep je bil že preluknjan. Tako sem moral domov, da mi ga žena zašije. Kličem pa vsem rojakom v Clevelandu: "Živela slovenska naselbina, ki je ne bom pozabil ! Živela Loška, dolina ! Vse čitatelje prav * lepo pozdravlja John Kochevar, razvaževalec piva. 'NndallrvA^jfi s 1 strani) slopij. Partizani so uničevali na-rddno premoženje brez vsakega premisleka. Večina porušenih šolskih poslopij gre na njihov račun. Popolne obnove potrebuje 170 šol. Manjša popravila pa bo treba izvršiti na 616 poslopjih. Da se vso to škodo popravi bi bilo treba 462 milijonov dinarjev. škoda na pohištvu je cenjena na 32 milijonov in na raznih učilih na 74 milijonov. Ra-čunjeno je v predvojnih dinarjih. Strašna bo naloga tistega, ki bo moral za partizani popravljati vso to ogromno škodo. Minila bodo leta in leta, predno se bo Slovenija dvignila na ono kulturno višino, na kateri je bila pred vojno. O OBEŠENCIH. — Poročal sem že o tem ,da se je dr. čer-vinka po došlih poročilih sam obesil v zaporu. Prav tako poročajo o nekdanjem novomeškem županu in nekdanjem poslancu v belgrajskem parlamentu Reže-ku, da se je sam obesil, ko so ga partizani zaprli. Sedaj pa prihaja poročilo, da so ju v resnici v zaporu nasilno obesili in potem poročali o samomoru. KOT POD FAŠIZMOM! — Na Viču so neznani storilci izvršili atentat na šefa Narodne milice, nakar so titovci ustrelili osem talcev. Med padlimi je tu-cii polkovnik Emanuel šuflaj, ki je bil že svoječasno obsojen na fcmrf, pozneje pa pomiloščen na deset let prisilnega dela. Torej zopet nedo žni padajo kot talci kot pod Nemci in Italijani. ENA ŽELJA VSEH. — Pismo /, dne 10. maja iz Ljubljane pripoveduje o razmerah, ki tam vladajo. Pismo pripoveduje, da je čisto nemogoče začeti opoziciji s kakoršnokoli politično akci- I jo, ker jo OZ NA že v naprej za-| tre. Vsak vidnejši človek je ne-| prestano kontroliran. Tudi na oborožene čete onih, ki se skrivajo v gozdovih in tu in tam napadejo kake partizane, se'ne more resno računati, ker nimajo ne prave organizacije in ne prave oborožbe. To je bolj odpor obupanih posameznikov. 80% prebivalstva je v nespravljivi opoziciji proti vsemu, kar je v zvezi z vlddo in partizanstvom. Sedaj ni govora ne o strankah ne o prepričanjih, ampak v vseh je samo e'na želja, da' se rešijo tega okrutnega komunističnega režima. NA KOLENIH. — Bral sem pismo neke gospe iz Ljubljane, žena je bila izrazita liberalka. Sedaj pa pravi, da vsi uvidevajo, kako prav je škof Rožman svaril pred komunizmom. Pismo končava: "upam, da kmalu pridete domov. Vedite, da bomo ob poti, po kateri bo hodil Gregor (škof), vsi klečali." GOVOR DIREKTORJA TANJUGA. — Silno odkritosrčno je govoril svojim someščanom v Karlovcu direktor vladne propagandne agencije Tanjuga. Govoril je na priredbi antifašistov-skih žena. Med drugim je razlagal, kako mislijo komunisti o Angležih in Amerikancih. Njegove misli so sledeče: Opozicija lahko dela, kar hoče ,mi se je ne bojimo, ker je za nami Rusija z vso svojo močjo. Z rusko pomočjo zgradimo dve veliki jadranski ltfki, v Trstu in, v Boki Kotorski. V desetih letih bo rus- j ka mornarica tako močna, da j vrže Angleže iz celega Sredoze— meljskega morja. Angleže pre-1 ženemo iz Evrope in Afrike in Azije. In kaj z Ameriko? To izoliramo, da nihče ne kupi ni-' česar od nje. Ubila J° lastna nadprodukcija, j111 tem poskrbimo za revoM-vsej Ameriki. Tako -Amerika kmalu naša, to 3 munistična. \!\ •tii kra «k Okidoki, pa začnimo ^ kako in zakaj je bilo z kar je že bilo. *o s« bi Hoj ka povedal tako, da se bo P ^^ bralo. Morda celo taKo p ((*>hla da bo ta ali oni vzklik"^ čen, trikrat srečen, da ^LcJaiTs. tipalo in je moral v bom x^ Le počasi, fantje in A ste, jaz bom povedal sa» ^ ^ da K te ne- . • .vse^Ha Torej meni se Je v lWl da ie ne stvari ,drugo bom v^ spravil zase med sladk dozdevalo, da je tam okrog moje zad»Jl ,|flV( alitam kjerpm^ j ™ crvici, ce se naje siao nanje se pa nažlampa ^ de. Ali pa če se naje ^ jabolk, v čemer obojen ^ za seboj bogate vem, kaj govorim Tako sei» včasih držal, kot spo^^š na Menišiji, o katerem s ^ rekli, da se tako di»» " ^ »li T o je sam nase jezen, kazal pri neki priliki. ^ ^ staj no, sem že spet na ^ Pa kaj morem jaz z£1 lik če me tam zvlekli na ta ^ se nisem prav nič s' ilil <» pripovedujejo skraJ110 'jo' viri, to se pravi, pi'ip0 =;o,. sem se takrat na vs° 0 ^ ga samo parkrat pref ^ \ dol z očmi, potem zobe zabrusi nazaj •' m« Sem"ja7panetako^biii neumen kot si ti! \ ^ti i:cumtu n-UL £J1 v. - I" diplomatski odnošaji'^ ^ ker nikdar več si rjlil0 besedo. Menda že »' 1 .a V" nesla, čeprav vem. hov Jurij Malnarja ^ in bi mu bil gotovo liki zopet katero obes»-Malnarja nisem mf sem se mu odkr;l, domov na počitnice '»'.j o'l ...i. -• čile 0 seboj iz šol od sile „e Mislil sem si, kronca ^ če se mu odkrijem, ]je kega -pri Meniševcib ^ zlepa. Pa je samo v t ^ komaj, da je neka.l z Č* odzdrav. V uho me ' češ, sem si rekel, ce ^pfi morda v naglici re .^vH0 ušesa kako drugo Prl-y ^ sedo, ki je na kmetm likih časteh. . gejiist> hil s*1"*1 držal, kadar sem Torej nekako tako •> sebe, da mojega klS'Lcnioje ni nihče videl, ko so tm doV tranje razmere dopo^. je nekaj napek z . gefl1', K padarju bo treba. eJ11 kel, pa kmalu! W r glo^ čez tri leta, kar j.e * ^ Življenju jako kratka OCi 'J pT Pros je klo. vsa ptv »1 »J t Ta, '« p. Nei Vse k a ki s bii Mst Mat K « ■ '"Ust % za if Vj. t J< atUli > z Jo v ba 6 se fosi k ; ftsli ke S s i P< i62 'i s Hi in t rt J il P ur* i Je < i;'°Pi. Toliko da ga ni Na mestu, ki ga jef ^Sesam zdražil in še vsa-'S * plačal, ki sta ga uporab-%]traj Matijec in ob de-Sam, na tem mestu je Hlapec je videl na-pogled starca, ki mu Pijača pognala kri v je žarel, umeknil se Sle. na! ,rei d J le zr« ^v is| to eifl jaU aŠ' bi: ' iti I s komolcem, me še boli in mislil as ne bo," se je opra- fslasno, da so ga slišali " videč, kako se jim je •MiO'st in posmeh .aa-očeh. Protor je samo zaifoe!" II j al Mohor. "Za hlap-^stor zadaj!" ile stisnil zobe, umeknil klopi tisti zlati tehtnici, ter ne poreče: Kje si bil, da nisi teh smeti skidal, da so ti vse dobre besede zasmradile, vse dobre besede tvoje fare? O, ti si bil slaib hlapec, svoji gospodinji, moji sveti Cerkvi si slabo služil." Župnika je prevzel jok, da je glasno zaplakal, roke so se mu tresle, padel je na kolena in med solzami slovkoval očenaš. "Naj Bog ne tehta slabih besed, ftaj jih angelci po-metejo zaradi vseh skesanih in potrtih src." In vsa cerkev si je brisala solze; Mohor je bil kar z dlanjo potegnil, preko oči, bajta-rica Polonca je klečala na golih kolenih ter začutila s sladkim trpljenjem pesek pod njimi, samo Tine je mrko gledal predse ter se prestopal kakor na žerjavici. "Prekleta ženska. Saj mu je res vse povedala!" Temna misel mu je legla preko čela. "Vsega le ni! Samo da vsega ne ve!" Beaunec poroča o do-fATike'-Fo kralja 3 rw>v%M v MW sandra je pričel namestml godkih v borovniški okolici Od slovenskega begunca, ki je doma iz okolice Borovnice, smo prejeli naslednje pismo v priobčitev: Riccione, Italija, 22. maja, 1946. Dragi rojaki v Ameriki! Ko prebiram vaše časopise, vidim, da večina v Ameriki ni je pričel namestnik Pavle voditi prijateljsko politiko do Nemčije. Tako je prišlo do sporazuma z Nemčijo, da ona sprejme v svoje varstvo tudi Jugoslavijo, če ta dopusti, da se nemške čete lahko premi-čejo preko ozemlja Jugoslavije. Nato je nastal znani pakt in Jugoslavija je pristopila k zvezi Rim-Berlin. Ta pakt je podpisal knez Pavle. Tako je bila Jugoslavija sramotno prodana in te sramote pa ni mogel prenesti mladi kralj Peter II., % nI ce Mohor pa se je bil otajal ka; a ni črhnil bese- kor vosek, silno ganotje mu je grelo osrčje. "Ali greš?" je povabil Tine- 3e šel na prižnico. "cv Vsake besede boš dajalca pred cerkvijo. Počakal je Ali misliš da ne? bil, da je sluga končal z raz-rečeš tja v en dan: Soseda pravi za te- le? Mš: in A, >ga r, na je, da se je Bog »am naj je bo! Ali ekla?" In se je v kot na levi strani. Il1« ljudstvo se je ozrlo za ani je stala bajtarica ter. vsa rdela v obraz. Pravim samo tebi," se Si ,eK slo dni gristi ob čast Kakor miš! Bog deli 2a odpuščenje časnih i fte za dopust za greh. i^tki so prijetno kadilo ,fši|jj ji tron. Kako naj bo-^i, 'če se jih drži spre-P ,.2adaj smrad besedi. 'lltjjv J }(ps, želiš sosedu slabo, , rJaš z zaničljivo bese-L^tar praviš sosedu: ^' Zaničljivo. Vsak stan jj$>°" milost božjo. Ce je Ali misliš, ti grun-|"bajtarja odiraš," in se ^al v klopi med moške, Sedel Kosmač, "po pet- ,s ne, tudi tebe mislim, ki AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 11, 1946 K Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Jaz tudi," je dejal Sal ust, potegnivši iziza pasu štirioglat kos papirusa; "opažam, da nas vabi eno uro pred običajnim1 časom, kar kaže, da nas čaka •nekaj izrednega." "O, ta je bogat kakor Krez," je dejal Klodij, "in njegov je' dilni list je dolg kakor epska pesem." "Zdaj pa pojdimo v kopel," je dejal Glavk, "ob tem času se vse zbira tam, in Fulvij, ki ga toliko časa .občudujete, bo čital svojo novo odo." Mladi tovariši so se pridružili temu predlogu in vsi krenili proti mestnim kopelim. Javne toplice ali kopeli so bile sicer namenjene bolj revnejšim slojem, kajti bogatejši meščan je so imeli vsak svojo kopel doma, vendar so bile zbirališče ljudi iz vseh stanov in priljubljen kraj za zabavo in za ono sladko brezdelje, ki tako zelo privlači živahno in lahkoživo ljudstvo. Kopeli v Pom-pejih so se razlikovale po svojih napravah in po slogu zgradbe od veliko večjih toplic v Rimu. Zdi se zares, da so bile javne kopeli po mestih rimske države kaj različne po notranji uredbi in po stavbnem slogu. Temu se jako čudijo raiskoval-ci starodavnosti. —i kakor da različni stavbeniki in mode niso smeli imetii že pred devetnajstimi stoletji svojih posebnih okusov in muh! Naša družba je prišla skozi glavni vhod v ulico Fortune. Pod stebri je sedel paznik z dvema pulicama pred seboj, eno za denar, ki ga je sprejemal, drugo za vstopnice. Ob stenah v stebrišču so bile postavljene klopi, kjer so sedeli gostje vseh stanov. Drugi pa so se sprehajali po predpisih zdravnika gori in doli. včasih nialce postajali in čital i po stenah najraznovrst-nejiša naznanila o raztava,h, bojnih igrah ali o prodajah. Splošen pogovor pa je bil o naznanjenih igrah v amfitea-tru in vsakega novega došleca so vpraševali, ali doleti Pom-peje tolika sreča, da dobe kakega zločina, morda kakega roparja ali ubijalca, ki bi ga mogel edil določiti za levje žrelo. — Vse ostale navadne reči so se jim zdele ničeve in prazne v primeri z možnostjo takega .srečnega slučaja.' "Kar se mene tiče," je dejal neki mož prijetne zunanjosti, bil je zlatar, "menim, da bi nam bil cesar, ako je res tako dober, kakor pravijo, lahko poslal kakega Žida." "Zakaj pa ne zgrabijo koga nove sjekte Nazarencev," je pripomnil neki filozof. "Sicer nisem krvoločen človek, toda bogokletniki, ki celo Jupitra taji?, ne zaslužijo nikake milosti." "Meni sicer nič ni mar," je dejal zlatar, "v koliko bogov se komu zljubi verovati, toda vse bogove tajiti je pa vendar prepozno." "Meni se pa zdi," je pripomnil Glavk, "da ti ljudje niso popolni ateisti. Pripovedovalo se mi je, da ne taje popolnoma vseh bogov in da verujejo celo v življenje po smrti." "To je n e s p o razumi j en je, moj dragi Glavk," je dejal filozof; "sam sem govoril ž njimi — in smejali so se mi v obraz, ko sem jim govoril o Plutu in Hadu." "O, milostni bogovi!" je vzkliknil zlatar prepadeno. "ali je v Pompejih tudi kaj takih izmečkov?" "Vem dobro, da jih je nekaj, toda zbirajo se tako tajno, da jih ni mogoče najti." Ko je Glavk odšel, je gledal začudeno za njim neki kipar, ki je bil zelo vnet za svojo umetnost. "Ah," je vzkliknil, "ako bi mogli dobiti tega v areno — to bi bil model! — kakšni udje — kakšna glava — zakaj ni postal gladiator! — Kak predmeti — kak predmet — vreden naše umetnosti! Zakaj bi tega ne vrgli levu?" Zdaj se je Fulvij, rimski pesnik, ki so ga sovrstniki proglasili nesmrtnim, pa bi mi o njem ničesa ne vedeli brez te povesti, naglo približal Glavku. "O, moj Atenec, moj Glavk, tudi ti si prišel, da bi slišal mojo odo? To je res posebna čast — s tvoje strani, ki si Grk in ti je celo vsakdanji jezik le poezija. Kako naj te zahvalim?—-Je res le nekaj neznatnega — toda če bom deležen tvoje pohvale — me utegnejo priporočiti Titu. O Glavk, pesnik brez pokrovitelja je kakor amfora brez letnice; vino utegne biti dobro, toda nihče ga no- če hvaliti! — In kaj pravi Pitagora: "bogovom kadila — ljudem hvalila." — Pokrovitelj1 je torej pesnikov svečenik; pridobi mu vernikov in kadila." "Saj so že vsi Pompeji, tvoj pokrovitelj in vsako stebrišče oltar tvoje hvale." "Ah, ti naši ubogi Pompejd so želo vljudni ljudje, ki sicer cenijo zaslugo, pa so prebivalci le majhnega mesta — spe-ro meliora! — ali vstopimo?" "Kajipak, sicer tratimo po nepotrebnem čas, predno slišim > tvojo pesem." V tem hipu je stopilo kakih dvajset oseb iz kopeli v stebrišče. Neki, na durih majhne predsobe stoječi suženj je pustil vstopiti pesnika. Glavica, Klodija in več drugih prijateljev pesnika. "To kopališče je jako revni) v primeri z rimskim!" — je dejal Lepid zaničljivo. "Toda strop je jako ukusen," je pripomnil Glavk, ki je bil tako pri volji, ko mu je ugajalo vse, — kazaje s prstom na zvezde, s katerimi je bil poslikan obok. Lepid je skomignil z rameni, no, bil je prelen, da bi kaj odgovoril. Vstopili so v precej velik prostor, ki je služil za apodi-terium (slačilnico). Strop se je obločil tudi čez prizidek, ki je bil pisano in čudno poslikan; oblok sam pa je bil razdeljen v bela, karminasto rdeča in obrobljena polja. — Vedno čist tlak je bil umetai^ izdelan v belem mozaiku, ob stepah pa so stale klopi za goste. Ta soba ni imela toliko in tako velikih oken, kakor krasnejši frigida- rij Vitrov. Pompejci, kakor ■sploh vsi južni Italci, so se radi ogibali svetlobe svojega soparnega podnebja in zdi se, da so imeli radi neko stopnjo teme. Samo skozi dvoje steklenih oken je prihajala noter medla svetloba, in polje, v katerem je bila ena taka odprtina, je bilo okrašeno z reliefom; uničenje Titanov. V te j sobi je sedel Fulvij resnega in važnega lica, poslušalci ekrog njega pa so ga poživljali, naj vendar že prične svoje predavanje. Pesnik se ni dal dolgo prositi. Potegnil je izza oblačila zvitek papirusa, in ko se je tri- Glavk je bil endini poslušalec, ^ala skozi debela stekla le omiki ni dal njegovi odi prednosti ljene in oslabele žarke; na pri-pred najboljšo Horacijevo. zidku se je ponašala cela vrsta Ko je bilo predavanje kon- podob v vzvišenem reliefu, čano, so se slekli tisti, ki so (Stene so se svetile v živordečih hoteli le mrzlo kopel. Obesili barvah, tlak bogato vdelan v krat odkašljal, da bi si popra-1hajala gorkota iz vil gias in si vzbudil tiho po-. Tu so uživali so obleke na kljuke v steni in sužnji, bodisi njihovi ali top-liški, so jim podali široke plašče, nakar so šli v tisto lično okroglo poslopje, ki stoji še dandanes, da sramoti neoprane potomce juga. Nekateri gostje so šli skozi druga vrata v tepidarium, v sobo, ki je bila jako topla, deloma s premikajočo se žerjavni-co, posebno pa vsled vzdignjenega tlaku, pod katerim je pri-akonika. ti kopališki umetniškem mozaiku. Tukaj so ostajali običajni moški gostje, ki so se kopali do se- -icrti predem k rat na dan, vca* kopeli,, večinoma pa po PraV1 0„e- v stanju izčrpane in ne,^zdra- moglosti. Marsikdo je P ^ ^ vil vstopivše prijatelje kimanjem, boječ se "»P bi ga povzročil razgovor. (Dalje prihodnjič-; o- zornost, je pričel citati ono iz- gostje, ko so bili slečeni, umet- od katere se na ve-pisatelja ni ohranil lazilo odo, liko žalost niti stih. Plo. kanje, ki je sledilo v pohvalo, je bilo brez dvoma vredno njegovega'1 dobrega glasu. no vročino. Ta prostor je bil, primerno svojemu dostojanstvu, najbolj umetniški okrašen. Obokan st.rop se je ponašal z lepimi rezbarij ami in slikarijami. Zgornja okna so puš- JUNE 30 VAŽ.EN DATUM ZA 4RMADNE MOŽE! EVERYONE SALVAGES! Tem potom se želimo iskreno zahvaliti sorodnikom in prijateljem pokojnega Ivana Žlindra za tako številne vence in cvetlice ter za darove za sv. maše. MARION ŽLINDRA, soproga; DOLORES ŽLINDRA, hči. Cleveland, O. 11. junija 1946. AKO i'te bili odpuščeni iz Armade—ako sti imeli tin in hočete istega obdržati—ako imate odvisne osebe—tedaj se požurite takoj ... 30. junija. 1946, je zadnji dan, ko se lahk maše, katere se opravljajo za mir in pokoj Ua očeta. Hvala vsem, kateri so P° nega soproga m biva* žili vence in cvetlice na krsto in okrasili zadnje lišče na zemlji ljubljenega očeta. Hvala Mi'*- k ' Tomšič za veliko pomoč v času velike žalosti. b u . dr. Anthony Perkotu za veliko pomoč v času b° tr Hvala Mr. in Mrs. J. Strekal za veliko pomoč 1« laSbo. Hvala vsem, kateri so blagega očeta P1 a Bffllll ^ Hvala kropit, so molili za njegovo dušo in ga sprer hvala vse"' hval» dolgo večnost. Hvala nosilcem krste, kateri so dali avtomobile za žalni sprevod. Hvala Mr. Zormanu za zapete žalostinke, _ Mr. L. Ferfolja pogrebnemu zavodu za vzorno stvo pogreba. za Ti pa, ljubljeni soprog in oče, zapustil si vedno. Bog Ti je bil naklonjen, da si dočakal r TV ljivo starost 84 let. Vemo, da si po zemskem ljenju srečen pri Bogu v sv. raju, saj je bilo vse ^ je trpljenje le priprava za večno življenje. P0^^ mirno v zemlji, Tvoji duša pa naj bo v nebesih P Bogu. Prosi za nas, da se vidimo nad zvezdami-Žalujoči ostali: MARY BLATNIK, soproga; ANTON, sin; MARY SKUFCA, JENNIE ZUPANČIČ, hčen! v stari domovini pa sestra MARIJA ZORk-Cleveland, O. 11. junija 1946. . 1 a- NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim in globoko potrtim srcem nazna'1^ mo vsem, da je vsemogočni Bog poklical iz naše S1 našega nadvse ljubljenega soproga in očeta Jernej Ulcar Blagopokojni je nagloma in nepričakovano PreTT^ nul dne 12. maja 1946. Položen je bil k počitku 15- lT,:' ja na Calvry pokopališče. Star je bil 76 let. Globoko hvaležni se želimo zahvaliti gospodom hovnikom cerkve svetega Vida in vsem prijatelj en1' . so kupili venca in darovali za svete maše, ter vsem« ste prišli pokojnega pokropit. Hvala vsem, ki ste na en ali drugi način bili v P° moč in tolažbo v teh žalostnih in težkih dnevih. » - c; j- Našo zahvalo naj sprejme Frank Zakrajsek J*1 novi pogrebni zavod za vsestransko prijazno postrez in lepo urejeni pogreb. žalujoči ostali: FRANCES ULCAR, soproga; FRANCES STUPKA, JOSEPHINE MATKOVlC-PAULINE CAFUK, ANN MARN, in ELSIE ULCAR, hčere. Cleveland, Ohio, 11. junija 1946. 53234823532353482391912348234823482348235323482348234823535301