rottnms p»wnnw»i
Leto II!,, štev. 37	V LfutofTanf, nedelja dne 12. februarja <922
Posamezna štev. 50 Oflf* 2 K
Izhaja ob 4 zjutraf*
Stane celoletno . . 240 S
mesečno....... 20 .
za inozemstvo . . 600 .
Oglasi za »sak mm višin« »tolpe* (5!< aira) . * K mali oglasi do 30 aus Stolpca tW mm) . S •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko:
Uredništvo:
Mfiuošideva ee«»a št 1t/l Telefon it 72.
Upravnlitvoi
Pfsernovi ulica t. 64 Telefon it. 8«.
Račun kr. pošt ček. urad* itev. 11.8*2.
LJubljana, 11. februarja.
ilnip-m mestu objavljamo besedilo inemoranda. ki so ga sestavili in podpisal' poslanci Hrvatskega bloka poJ lta-lic»*vini voil<vom, da ga izro-ce pc. svojih inozemskih zaveznikih in posrednikih udeležnikom genovske konference. Memorandum je stiliziran kot apel na javnost civ iliziranega sveta. Njegov namen je. izzvali intervencijo rvn»i»skih držav, da s«; zruši sedanja država Srbov. Hrvatov in Slovencev tcr na njenih razvalinah postavi suverena republika Hrvatska, ki l»i bila. če iti drugače mogoče, pripravljena stopiti v mednarodno zajoduicr. s Srbi in Slovenci.
Dokument sramote! To je prvi utis, ki se vsiljuje vsakomur, kdor si je ohranil So nekoliko čuta za veliko našo naeijonalno stvar, za čast in poštenje v pol, tik i. za odgovornost živeče generacije napram bodočim rodovom. Ta utis je tako splošen, da je preplašil eelo same avtorje, ki niso računali, da bo objavljen »memorandum*. pr.-dno bo dosegel svoje adre-sute. Blokaški »Obzor* še danes govori o nekem »nepoznatem* memoran-du. drugi dan no tem. ko je besedilo objavljeno in je ugotovljeno, da ga je iKXlpi.<aIo vseh 03 blokaških poslancev!
Radičev in njegovih tovarišev apel genovski konferenci je akt prostega izdajstva. V njem so pozivajo tuji; države na intervencij, prosijo Angleži. Francozi, (»a tudi Madžari in Italijani, da so vmešajo v vprašanje naše n»>-tranje ureditve. Logika tega apela pripušča strašno možnost, da Hrvatski blok jMDzdravi italijanskega generala na čelu laške o-v obodili.e armade, ki bi poškropljena s krvjo braniteljcv nedeljive jugoslovanske domovine vkorakala v Zagreb in prinesla na ostrini svojega moča »neodvisno* hrvatsko državo.
Blokaški memorandum je dokument antidržavne politike ljudi, ki se proglašajo za voditelje hrvatskega dela našega naroda. Poziv na intervencijo more biti zabloda, zločinska lahkomiselnost, ]>»rv crzna zloba. Strahovitejši je duh sovraštva, ki veje iz spisa, duh negacije vsega, za čemur jj naš narod stoletja stremel, kar je dosegel v mukepolnih borbah, kar si sedaj v trpkih preizkušnjah, pa vendar v ne-pokolebljivi veri v svo;o bodočnost utrjuje in urejuje — svojo državo. Te države memorandum ne priznava. Vlada, ki reprezentira voljo večine parlamenta. setavljenega iz Srbov. Hrvatov in Slovencev, je blok.išem le »srbska* vlada, proti kateri hočejo postaviti <brvatsko». Ustava jugoslovanske kraljevine jim ja »famozna ničevnost*, ker so oni (ha dni po preje že »sprejo] j in obnarodevali* ustavo hrvatske re|)iiblikf!
Memorandum je nečuven falzifikat Mstorijc. Prehajamo preko fraz domoljubne zgodovine, ki so [>odol»no avi-tični ideologiji nekdanjih tlačiteljev hrvatskega plemena. Te niso nikomur epasne in tu ni mesto, da jih rektifi-ciratno ter proti njim polemiziramo. Predrzno zavijanje resnice pa je že, če trdi Radie. da so se hrvatski vojaki v svetovni vojni, takrat ko jim je on prepeval navdušene hal^lmrške himne, borili za — republikansko in pacifistično idejo. S tem falzifikatom pričenja v memorandu vrsta najnesram-nejših potvorb. ki naj dokažejo, da se je hrvatski narod o<l početka boril za neodvisno republiko, j« je bil na zahrbten in naailniški način ogoljufan in prevar jen od — srbskih [Mili tik o v ter proti svoji volji potisnjen v državo, katere ni nikdar hotel in ki je noče.
Na'gorostasiK'jša je pač falzifikacija dogdkov pri našem osvobojenju. Narodno vieče da je bilo osnovano zato, da zbere okoli neodvisne Hrvatske vse jugoslovanske zemlje Avstro - Ogrske v svol»odiio federacijo po amerikati-skem sistemu! In mi jadni Slovenci, ki smo to Narodno viočo ustanavljali, mu ('ali predsednika, kakor ;"> Srbi dali podpredsednika, smo menili, da pripravljamo .Jugoslavijo, državo vseli Srbov. Hrvatov in Slovencev!
Na podoben način jirikazuje memorandum historično odločitev hrvatskega sabora z dne 21). oktobra 1918.. poudarjaji-č. da se je takrat proklami-rala neodvisnost Hrvatske, pri čemur pa zamolči, da je isti sabor istočasno premoli vso svojo moč ra Narodno vieče in da se jc Hrvauka odrekla samostojnosti ter oddala svojo suverenost novemu teiitoriju jugoslovanskih pokrajin, nad katerimi je izvrševalo vso oblast predsedništvo Narodn"ga vieča Slovencev. Hrvatov in Srbov! In »ikoravito je proklamacija tijeilinjenja z dne 1. decembra 1'JIS se izvjšila po enoglasnem zaključku tega Narodnega vieča. odnosno niecovo delcsaciju.
Radičev memorandum
Glej 2. strani
SE EN HRVATSKI MEMORANDUM?
Zagreb, 11. februarja. (Izv.) Po informacijah tukajšnjih političnih krogov prapravjjajo hrvatski frankovski emi-
granti v Inozemstvu Se en memorandum na velesilo, v katerem pozivajo na intervencijo v f>rilog ustanovitve samostojno Hrvatske,
Odmevi francoske nofe
ANGLIJA SOGLAŠA S KRATKO ODGODITVUO GENOVSKE
KONFERENCE.
Naši pogoji za
Karlovo apanažo
NOTA NAŠE VLADE ANGLIJL
London. 11. februarja. (Izv.) Kakor
poroča »Dailv Telegraph*, jo jugoslovanski poslanik na angleškem dvoru izročil zunanjemu ministrstvu noto, ki razpravlja o stališču beograjske vlade napram vprašanju stroškov za vzdrževanje Karla llabsburga in njegove Iružine. Beograjska vlada je pripravljena, imenovati delegata, ki bi sc skupno z delegatom, določenim od veleposlaništvo konference pogajal glede izdatkov za vzdrževanje in straženje Karla llabsburga. FoJ nobenim pogojem pa jugoslovanska vlada noče privoliti v prispevanje za Karlovo civilno listo. Vrh tega stavlja 7a prispevanje k vzdrževanju in straženju sledeče pogoje:
1.) Jugoslovanski prispevek se ne smo določiti kot prispevek avstro-ogr-
sko nasledstvcne države, ampak kot prisjievek neodvisne države, ki jc in-teresirana na internaciji Karla, ki predstavlja neprestano nevarnost za mir v srednji Evropi.
2.)	Od vrhovnega sveta v Parizu prvotno omenlena vsota za vzdrževanje Karta in Zite se inora znižati.
3.)	Izdatki, ki bi jih imele interesira-ne države, naj se vzamejo iz fonda, kontroliranega od obnovitvene komisije. na stroške imenovanih držav.
4.)	Kari in njegova soproga Žita ms smeta brej dovoljenja beograjske in drugih interesiranih vlad zapustiti Ma-deir«\
5.)	Uvesti sc mora stroga kontrola o ii|>orabljanjii privatnega premoženja, ki ga je zapustil Karlu pokojni cesar Franc Jožef.
Pariz, 11. februarja. (Izv.) Po vesteh današnjih listov je zunanji odbor francoskega parlamenta vzel Poincarejevo izjavo o garancijah, ki jih zahteva Francija za udeležbo na genovski konferenci, na znanje. Odbor je izrazil dalje svoje začudenje. da niso pozvane na konferenco tudi republike Južne Amerike in pa Zveza narodov.
Po mnenju francoskih političnih krogov jo odgoditov konference ▼ Genovi neizbežna, V tem jih posebno potrjuje senzacionalna veet. ki jo razglaša danes »Tetnps* v posebni izdaji. Poroča namreč iz Londona, da jc zaradi Poincarejevo note pričela sedaj tuli že londonska vlada razmišljati o potrebi preložitve ge-novske konference in svetuje, očividno
inspiriran od vlade, naj se francoski izvedenci, ki dobro poznajo za genovsko konferenco določene probleme, posvetujejo 5e nekaj časa z angleškimi izvedenci, ka.kor tudi t delegati Italije, Belgije in Male aniante.
London, U. febr. (Izv.) »Reuter* objavlja noto, v kateri naglaša, da angleška vlada ne bf imela ničesar proti kratki cdgodltvl genovske konference za f do 2 tedna, ako bi kaka država zaradi notranjih razmer prosila za to. Na kako preložitev konference za 8 mesece pa sploh ni mogoče misliti, ampak 6e mora. vztrajati na prvotno določenem termina. Dosedaj pa so niso pojavili še nolieni politični ali tehnični razlogi, ki bi upraviče-j vali zahtevo po preložitvi
V3acfa odobrila
volilni zakon
Beograd, 11. febr. (Izv.) Danes se je vršila od 16. do 19, ure seja ministrskega sveta, na kateri Je bil deflnitlvno odobren načrt novega volilnega zakona z iz-premembo, da one stranke, ki pri volitvah niso desegle količnika, ne pridejo v po-štev pri razdelitvi mandatov. Preostali mandati se razdele na one stranke, ki imajo keličnik po velikosti njihovih ostankov. Zakcnskl načrt se prihodnje dni predloži narodu! skupščini.
Dve oblasti za Slovenijo zagotovljeni
Beograd, II. febr. (fzv.) Zakonski predlog o samoupravi in vladin predlog o administrativni razdelitvi zemlje bosta sprejeta v pododboru zakonodajnega odbora prihodnji teden, nakar bosta pred-ložcua nI« predloga pletiuinu zakonodajnega odbora, ki bo kakor vse kaže, pravočasno končal svoje delo do določenega roka, to jo do 28. marca. Predlog zakonodajnega odbora pride potem v skupščino, ki ga v celoti odobri ali zavrže. Po dosedanji dispoziciji med strankami izgleda, da bo vladln načrt sprejet s to izpreinembo, da bo najbrže 28 oblasti namesto 2G,
Glede razdelitve Slovenije bodo glasovali demokrati, radikali, socialisti in muslimani za vlad in kompromisni predlog. Samostojni kmetje so razdvojeni. V na čelu bodo glasovali vsi za vladin načrt. V ostalem pa so samo njihovi 4 poslanci, ki so izvoljeni v ljubljanskem volilnem okrožju brezpogojno za vladino razmejitev med mariborsko in ljubljansko oblastjo. Poslanci mariborskega volilnega okružja so ogrevajo za staro štajersko savsko mejo. izvzctiiSi občini Trbovlje in Dol, ki naj bi prijiadli ljubljanski oblasti. Posvetovanja v samostojnem lduliu se S« nadaljujejo. Med slovenskimi po-slanrj se tudi razpravlja o tem, da !>o-deta mariborska in ljubljanska oblast stvorih zajcdnico za nekatere večje in važnejše posle skupnega interesa. Tako se računa, da bo n. pr. prosvetna uprava skupno in morda še nekatero drugo zadeve.
Razprava proti vidov-danskim alentatoriem
Beograd, H- februarja. (Izv.) Na današnji razpravi proti vidovdanskitn atentatorjem je govoril najprej branitelj Ljuba Jezdlč. ki Jc naglašal, da Je materija!, na podlagi katerega sc Jc vršila preiskava proti obtoženeem. brez vsake vrednosti in da Ima ves komplot proti komunistom političen značaj.
Branitelj dr. Grcbcnac le Izražal svoje začudenje, da so spravili pred sodišče samo skupino mladeničev, da bi kompromitirali delavsko gibanje. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek in bo najprej Grcbcnac končal svoj govor.
RADIKALCI PROTI PROTICEVI KAMPANJL
Beograd, 11. februarja. (Izv.) V radl-
kalskih političnih krogih se najodločneje obsoja način Protičeve borbe proti ministru Pribičeviču in splošno prevladuje mnenje, da delajo nasprotniki s tem Pri-bičeviču samo reklamo.
PRED MUSLIMANSKO SKUPŠČINO.
Sarajevo, 1'. februarja. (Izv.) Jutri sc tn prične kongres muslimanske organizacije. Prispeli so v Sarajevo žc vsi poslanci in mnogi delegati glavnega odbora. Manjkajo edino še delegati iz Hercegovine, ki še niso mogli priti zaradi prekinjenega železniškega prometa.
ALBANSKA VLADA PROSI ZVEZO NARODOV ZA POSREDOVANJE.
Beograd, H. februarja. (Izv.) »Tribuna* poroča, da je albanski zunanji minister Van NoKi, znani lažni vladika, poslal tajništvu Zveze narodov peticijo, v kateri prosi posredovanja da se upostavijo redni politični odnošaji med Albanijo in kraljevino SHS.
PRESELITEV DONAVSKE KOMISIJE.
Budimpešta, II. februarja. (Izv.) Mednarodna donavska komisija sc Je dne 7. t. m. preselila iz Budimpešte v Bratislavo, in sicer na zahtevo predsednika, romunskega ministra Conzesca, ki Je Izjavil, da pod nobenim pogojem ne prevzame predsedstva. ako ostane sedež komisije 5e naprej v Budimpešti.
Države se pripravljaTo
za Genovo
DOSEDANJE PRIJAVE. — AMERIKA BO SAMO OPAZOVALA. -
RUSKE PRIPRAVE.
London, 11. febr. Ministrski predsednik Llovd Gcorge jo izjavil v parlamentu, da co se doslej odzvale pozivu na udeležbo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi sledeče države: Japonska, Belgija, Danska, Finska, Estonija, Litvanija, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Rumunija, Grška. Bolgarska, IIo-landija, Albanija in Lukscmburg. OJ angleških dominijev sta se prijavili Avstralija ln Južna Afrika, da bosta zastopani v Genovi. Amerika ie ni poslala svojega pristanka.
Pariz, 11. febr. (Izv.) Odgovor ITardin-ga na italijansko povabilo Zedinjcnih držav z& udeležbo na genovski konferenci, je ie prispel na ameriiko veleposlaništvo
v Rimu. V poučenih krogih se zatrjuje, da Harding povabila ne odklanja a pri-orl, da pa opozarja, da bo ameriška vla/la vzela sklepe konference samo na znanja London, 11. febr. (Izv.) Sovjetski delegat Krasin jo imel včoraj konferenco z jLlojrd Georgeom in odj>otuje v pondeljek v Moskvo, da se udeleži posvetovanj
0	pripravah sovjetsko vlade za genovsko ; konferenco.
j Pariz, 11. febr. (Izv.) V političnih kro-jgih »e čuje, da si bo skušal Poincar6 zagotoviti podporo Male antante za odg®-
1	ditev genovske konferenco. Baje bo to j ena glavnih točk, o katerih bo razpravljal ! v Parizu češki ministrski predsednik dr. iBenei.
Prekarna silttacifa
nove Bonomifeve vlade
SOCIALISTI NADALJUJEJO BOJ. — DEMOKRATI SE SE NISO ODLOČILI- - DALEKOSEZNA REKONSTRUKCIJA.
Rim, II. februarja. (Izv.) Ker jo Orl.rn-do odklonil sestavo kabineta, je kralj izjavil, da ne sprejme Bonomijevs dcinisija, kl se predstavi parlamentu dno 16. februarja s posebno izjavo in kraljevim odlokom. V parlamentarnih krogih s« govori, da ni izključeno, da dolri Bonomi večino. Odločitev jo v rokah demokratom, o katerih se ie ne ve, kako stališče bodo zavzeli.
Verjetno je, da pride do rekonstrukcije Bonomijevoga kabineta, iz katerega bi izstopila trgovinski minister Belotti in pa zunanji minister Della Torretta, s čegar politiko v centralni Evropi ni zadovoljna. razen nacionalistov, nobena stranka. Z izločitvijo obeh nepriljubljenih članov kabineta upa Bonomi, da si utrdi svojo pozicijo v parlamentu.
Prvi udarec so zadali Bonomijcvj vladi zopet socialni demokrati, ki so sklenil! po daljših posvetovanjih, da nadaljujejo boj proti Bonomiju, s čemer bo njegov položaj ostal še v naprej zelo problematičen. »Paese* srdito napada trgovinskega ministra Belottija zaradi njegove pro-tinemško izjave v »Tribuni*.
Demokrau še niso zavzeli stališča na* pram obnovljeni Botiomijevi vladi. Gotovo pa je, da je v njihovem bloku zelo močna struja, ki zahteva proti Bonomiju najostrejšo borbo, tudi 6e izloči iz svojega kabineta Belottija in Torrctto. N' izklečeno. da l>o ta struja zmagala in Bonomi bo moral potem morda že prihodnji teden ponoviti svojo demisijo.
Vsa javnost pričakuje z nestrpnostjo sestanka parlamenta.
v kateri so se nahajali tuli mnogi današnji blokaši. pravi memorandum, da ?o srbski politlčarji izigrali namere Hrvatske ter dne 1. decembra 1918 enostransko proklamirali kraljevino SI1S. Brezvostna špekulacija ua nepo-dučenost Evrope je tudi famozna trditev. da je bil dne 26. junija 1921 »usvojen in obtiarodovan ustav nevtralne seliačke republiko Hrvatske*.
A|»d ua genovsko konferenco je končno dokaz nezrelosti blokaškc politike. Baš genovska konfcrcnca je že v naprej izklmčila v § 1. svojega od velesil dno 10. januarja objavljenega programa vsako razpravo o notranji ustavni ureditvi in upravi poedinih držav. Memorandum torej pozitivnega l>u*ka ideji, katero zastopa, jirinesti ne inore.
Ostane le hero6tratičen čin triinšest-destih desperadov, ki ne vedo, kaj bi storili, da bi šo boli oblatili lastno do-
movino pred svetom. Slika notranjih razmer, ki jo podajo drugi del momo-randa. jo tako enostranska in [»obarvana s tako strašnimi barvami sovraštva, da ze!>e v srcc, sili v obup. izziva vse dobromisleče k neusmiljenemu protiudarcu. Ali naj svetujemo, da končno venJarle dvigno država svojo !>est in stro naeijojialne bogoklctiiikc: Ali naj so 'dajamo apatični resigna-cijj In pemišljujetno o amputacijah in podobnih obupnih sredstvih? Ne! Se višje je treba dvigniti zastavo, še s trdnejšo energijo treba na delo. še z večjim optimizmom in neumornostjo moramo odpravljati pogreške, vkla-njali težkoče. popravljati in graditi, še z večjo ljubeznijo se nasloniti drug na druzega. Slovenec na Hrvata, Hrvat na Srba. Srb na Slovenca, in memorandum ostane kos par-rja, remini-scenca na težkoče in skrbi našega mladeca naeiionalneca iivlicniau
BeneS odpotoval v Pariz
Praga. II.februarja. (Izv.) Ministrski predsednik dr. BeneS sc Je danes dopoldne odpeljal v Pariz.
Po informacijah Iz političnih krogov bo ministrski predsednik dr. BcncS v Parizu ; in Londonu zastopal stališče da bo angleško francoska garancijska pogodba lc tc-|daj izpolnila svol namen, če se na tej i pogodbi udeleže tudi vse sosedne države Nemčije.
Odpror proti
Lieninovi politiki
Riga, 11. februarja. (Tzv.) Po poročilih iz Moskvo so povzročile od vlade napovedano novo reforme v levem krilu komunistične stranke velikansko vznemirjenje in razburjenje, ker jih smatrajo kot kapitulacijo pred kapitalizmom. Na seji centralnega sovjetskega komiteja, na kateri so bili Izvoljeni delegati za Genovo, je levica ostro protestirala proti priznar nju kakih inozemskih dolgov in je zahtevala, naj se od pošljejo na genovsko konferenco tudi zastopniki rdeče armade.
CESKI RUDARJI ODOBRILI SPORAZUM S PODJETNIKI. _
Praga, II- februarja. (Izv.) Na danaS-nji sej! državne konference rudarjev je bil dne 10. februarja sklenjeni sporazum glede končanja stavke odobren z vsemi proti trem glasom. Delavstvo Je bilo obenem pozvano, naj se najkasneie do dne 14. L m. vrne na delo.
SOVJETSKI POLITIKI V PRAGI
Praga, 11. februarja. (Izv.) Danes le prispel semkaj v spremstvu vojaškega komisarja Podvolskcga predsednik ukrajinske sovjetske vlade, RakovsklJ. Istočasne se Je pripeljal tudi član predsedstva sovjetskih ljudskih komisarjev, Goribev »Tribuna* Izraža zaradi tega mnenje, da Je moskovski komisarijat za zunanje zadeve določil Prago za središče sovjetskih zunanjih zadev.
Borza
Zagreb, devize: V prostem prometc je notiral zjutraj Dunaj 4.375 za blago, dočim je padel pozneje na 4.2525. Praga denar zjutraj 683, blago 585, pozneje 581 — 582. Berlin je oslabel na 156, Italija zjutraj 1503, i»ozneje 1500. London zjutraj 1338, pozneje blago 1337, denar 1335, Pariz 2600 — 2035, Budimpešta 47.50, dolarji 801 — 305.
Beograd, valute: dolarji 75, mark« 38.50, leji 59, levi 49, napoleoni 275, devize: London 331. Pariz 665, Ženeva 1490, Praga 145, Dunaj 1.10, Berlin 89, Milan 378, Budimpešta 12.
Curih, devize: Berlin 2.50. Newyorfc 5.14. London 22-%, Pariz 43.93. Milan 24.90, Praga 9.67, Budimpešta 0.80, Za, greb 1.05, Varšava 0.16, Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone O.OS.
Berlin, devize: Rim 969.50—971J50, Lon Ion 869 10 — 870.90, Newyork 199^0
—	200.20, Pariz 1708.25 — 1711.75, Sv{. ca 8901.05 — 3008.75. Dunaj 6u83 — 6.87; Praga 375.10 — 375.9«. Budimpešta 30.41
—	80.49, Zagreb 64.50 — 66.50, Sofija 132.65 — 138.15.
Radičev memorandum
genovski konferenci
odločbi hrvatskega naroda ln hrvatske države! Toda vse te velike tnaniiestacile narodne volje so bile zastonj; one niso p^meiijale prav nič za srbske politike, ki so bili še toiiko neprevidni, da so se poslabšali svoj režim, ki je bil že tako dovolj težak iu jako krut; ost;;li so dosledno na stališču nerazumljivega negiranja Iu vatske individualnosti, tako politične kot n.icionalnc, ekunouiske in kulturne.
Veličastna proklaniacija nevtralne se-1 jašku republike Hrvatske se je izvršila dne 8. decembra 1920. v Zagrebu, kjer je ■S0.G00 pristašev hrvatske republikanske seljaške strar.kc priseglo zvestobo hrvatski domovini in hrvatski republiki; tu je priseglo tudi 52 narodnih poslancev, ki so i.i'i izvoljeni med 93 celokupnimi poslanci
Beograd. 8. februarja 1922.
Današnja »Politika, objavlja besedilo Hrvatskega Bloka, ki zahteva od ženev-sek koufcrence nezavisno hrvatsko državo.
Memorandum Ima sledeče besedilo:
JAVNEMU MNENJU CIVILIZIRANEGA SVETA. POSEBNO DELEGATOM NA KONFERENCI V GENOVI.
'Memorandum ustavnega predstavništva hrvatskega bloka, ki »a tvori 63 poslancev Hrvatskega Fdcka, sprejet soglasno ua 11. seji hrvatske republikanske večine, a istočasno na 3. seji Hrvatskega Bloka, ki se je vršila dne H- januarja 1922. v Zagrebu, prestolnici Hrvatske.
Mi Hrvati smo stopili v evropsko zgodovino že kot erganizii an civiliziran narod, svesten samega sebe. tako da smo že v drugi polovici 9. veka osnovali samostojno državo, sestavljeno iz primorske Hrvatske na Jadranu — v nekdanji rimski Dalmaciji, in iz podonavske Hrvatske — enega dela nekdanje rimske Gornje Par.onije.
Hrvatski narod in hrvatska država sta sprejela svojo politično in kulturno izobrazbo od zapadne Evrope, od Italije in francije, a svojo ekonomsko iu socialno organizacijo cd centralne Evrope — od Avstiiie, Nemčije in Češke, tako da se je iz italijanske renesauci: lodila v 15. in 16. sioletju hrvatska renesansa. Francoska revolucija je izzvala na eni strani vsled neposredne vlade nad primorsko Hrvatsko in nad eno tretjino podonavske Hrvatske, na drugi stran po vplivu svojih idej, v Hrvatski politični in liberalni po-kret, medtem, ko so bile ideje ekomonske-ga in socialnega napredka uvedene v Hrvatsko potom nemške administracije in nemškega šolskega sistema.
Politična samostalnost Hrvatske ni pravno nikdar prekinjena iu Hrvatska jc bila vedno iaktična država, ki je iincla svoje gotove teritorije, svoj lastni parlament in svojo lastno vlado!
V času svetovne vojne je lil hrvatski sabor v Zagrebu eden onih redkih evropskih parlamentov, ki ni nikdar izgubil i/ oči solidarnosti interesov celokupne Evrope in civiliziranega sveta. Hrvatski rojaki so se hitro uprli na ruski fronti, a njihova odpornost na italijanski fronti je bila edina posledica notranjega prepričanja, ki je sicer malo naivno, toda odkritosrčno in popolnoma naravno prepričanje, da branijo tukaj najzapadnejšo mejo hrvatskegi naroda in hrvatske d-žave. !etjkcto jugoslovanskega narodnega edin-
u
f Radiceva genovska spomenica. Demokratski klub se bo na prihodnji seji pečal z liadičevo sj>o)iie:iico genovski konferenci, ki se smatra kot čin veleizdaje iu so odgovorni vsi. ki so spomenico podpisali.
4- Radič se zahvaljuje Protiču. Beograjski Dnevnik prinaša pismo Stjepa-iia 1'adu'a Stojanu Protiču in Sveto-liku Saviču. uredniku <Palkai::i». ki se baje glasi: »Vaša odkritja o Sveto-zarju 1'ribičeviču. temu največjem u predstavniku «rl»ke hegemonije, so prišla ravno pravočasno. Objavljeni materijal bomo uporabili za konferenco v Genovi. Vas pozdravlja in blag.i-dari Vaš Stjepan CaJič.»
+ Razgraničenje z Romunijo. Tz
Beograda javljajo, da so se vrnili iz Temešvara, kjer so se vršila pogaja-
na političnem teritoriju Hrvatske v naj-j nja o jugoslovansko - romunski raz-ožjem pomenu besede. Nevtralna seljaška irr.ejitvi, iiašj delegati, general Dragu-
icpuo:ika Hrvatska je sprejela in objavila Jne 25. junija 1921. svojo ustavo. Isti dan je 63 poslancev iz hrvatskega bloka lin sicer 49 seljskcv-rcptiblikanccv, 6 meščanskih rcptibiikancev, 7 iz Bosne, 1 iz Dalmacije) objavilo munilcst. v kutcicm se proglaša kot neveljavna ona fainoztia ustava kraljevine SiiS, katero naj bi izglasovali prihodnji dan v Beogradu s 13 glasovi večine, kupljenih s sramotno nagrado v znesku 12i>0 milijonov kron. Toda vsa ta zakonita in popolnoma enodušna opozicija celokupnega hrvatskega naroda, ni mogla zadržati srbske vlade v Beogradu, da tie bi nadaljevala svoje politike.
Hrvatska, ki nI nikdar robovala Turkom, ki je bila vedno in popolnoma evropska dežela, več ali manj neodvisna, a vedno v tesnih zvezah z ostalo Evtupo, trepeta danes v grozi i:i gnjusu, ko gleda in čuti, kako prepada dan za dnem sveta Jcdščina stoletij, a ne more preprečiti tc-ga stupidnega iu stalnega propadanja, kar ji mog'a storiti cdlnole, ako vrne silo s silo, kar bi pa dovclo do uničevanja pra-* ve kulture in narodnega blagostanja in i)i ugrozilo tnir Evrope in vsega sveta.
Prosvetljcne demokracije imajo imperativno dolžnost, da ne dovolijo niti trenutka, da ostane Hrvatska še nadalje v ti strašni dilemi, ki ie prava mora za hrvatski narod, ker ta vkljub vsej svoji miroljubnosti nc more s prekrižaniml rokami gledati, kako se od dne do dne slabša režim, ki ruši temelje civilizacije.
Srbski politiki nimajo nobenega pojma o dveh glavnih evropskih idejah: o prostovoljnem, a ne o narekovanem miru, o pravnem redu, a ne o nasilju. Ti politiki so prepojeni z ideio močile države, ki absorbira v sebi domovino, cerkev in narodnost; države. U duši in uničuje okoli sebe vse. kar ni pravoslavno in srbsko, ti ooliiiki so uvedli v Hrvatski neko politiko. ki naj požre narod uvedli so jo pod
2e dolgo časa pred koncem vojne pa je navdal te rojake, kot ves hrvatski narod, odkritosrčen paciiizem in demokratsko re-publikanstvo; bili so vsi neomajno prepričani. da jc republika edina državna oblika, a pacilicizetn edini cilj demokracije, vreden, da sc napiše na zastavah novega sveta, ki vstaja iz krvavih trpljenj brez-konečne splošne svetovne vojne.
Zato so se Hrvati udeležili velikih manifestacij Cehov, ki so se vršile dne 13. aprila 1918. v Pragi: Hrvate je takrat vodil Radič. Zato je 22. sepembra 1^18. parlamentarna hrvatska opozicija zahtevala v nasprotju z diplomatsko noto grofa Buriana. takratnega zunanjega ministra Karla I. Habsburškega, da se pošljejo na mirovno konfercnco tudi hrvatski delegati, katere izbere sam hrvatski narod. Zato ie Narodno Večc, ki se je sestalo v začetku oktobra ID 18. v Zagrebu, začelo grupirati okoli samostojne in neodvisne Hrvatske vse jugoslovanske dežele bivše Avstro-Ogrske v svobodno in napredno teoeracijo po amerikanskern vzgledu; pretrgalo je vse verige, ali varovalo je vestno vse blagodati administrativne, ekonomske in finančne organizacije, ki je lila ustvarjena s kontinuiteto njenega političnega in nacionalnega življenja, ali pa po njenih intimnih zvezali z Evropo.
Proklamacija popolne neodvisnosti Hrvatske potom soglasnega sklepa hrvat-
stva, a to je politika, k.itere glavni in edini cilj je, da čim prej etično uniči hrvatski narod.
Nekaj najhujših ruskih rcakcijonarjev je delovalo v Beogradu in korumpiralo beograjske politike do mozga, tako da vzdržujejo eni sedaj v Beogradu predvojni ruski caristični režim, ki r.e pozna nobene skrupuliznosti, a ki Je najnasilnejši in najbolj liccmcrski na vsem svetu! V tem režimu na Hrvatskem sc zakon in pravica klanjata — žandarmeriji. a vsa administracija — politična, finančna in šolska — špijonaži. Srbski zakoni so uvedeni v Hrvatsko, a tega ni objavil nikdo, vojaški zakoni, zlasti kazenski, z barbarskimi metodami balinanja in mučenja, izzivajo neprestano preziranje in neskončno sovraštvo proti nasi'ncmu srbskemu re/i-mu; edina sreča je še, d j te razmere nc izzivajo takega razpoloženja tudi proti srbskemu narodu, ki je bil skozi stoletja mučciiik, ki je pa danes v veliki večini ravno tako potlačen!
Davčna nasilja in carinska pokvarjenost nimata para v svetu, ker naši zatiralci ne spoštujejo niti enega ustavnega predpisa, ki sc tiče budžetskih pravic: ne brigajo sc za nobene bogate skušnje finančne administracije civiliziranih dežel.
Zato se na Hrvatskem industrijami, trgovci in ves delavni svet zbira okoli hrvatskega bloka, ker dobro vedo, da po-
tili Miloj-vič ter lanatska narodna po slan ca dr. Sv. Jiijatovič iu 2. Stoja li novi«5. Konferenca j" tiajjla od 21. januarja pa vse do 7. februarja. Na:«! delegacija je dot-rgla sporazum z Komuni v "vseli načelnih vprašanjih ter bo sedaj poročala predsedniku vlade Pašiču in zunanjemu ministru Ninčiču. Sporazum pride potem v razpravo pred ministrski svet glavno radi medsebojne izmenjave nekaterih jugoslovanskih. oziroma romunskih vasi. — Istotako je delegacija dosegla z Romuni s[>orazum glede onih pw~tnikov, ki imajo svoja posestva razdeljena na teritoriju obeh kraljevin.
-f Protič lil radikalska stranka. Iz
B-ograda se poroča: Zadnje dni so se vršili sestanki najuglednejših članov radikalske stranke, kjer se je razprav-l':i!o edino le o vprašanju, kako stališče naj zavzame radikalska stranka napram Stojami 1'rotiču. Zadnji sklepi v radikalskem poslanskem klubu so dokazali, da je struja, ki zastopa državno edinstvo. zmagala na vsi črti. kar pomenja istočasno popoln zlom Protičcve akcije. Zato je rar radikal--kili j>olitikov svetovalo Protiču. naj prekine s svojimi eksperimenti, ki so že vnaprej onemogočeni, in naj izbira med dvema možiKMima: ali naj se vrne v radikalsko stranko, ali naj se pa |K)polnoma umakne iz političnega življenja. Ako bi Protič ne usrodil niti prvi niti drugi zahtevi, tedaj hi rriora-ia stranka izvajati posledice in ga definirati s tem, da ga pri prihodnji! volitvah ne kandidira več na radi-kalski listi. Večina radikalskih po-lan cev in politikov želi. da se Protl< sploh umakne iz političnega življenje in se posveti pisanju svojih poHlični' -poniinov. — Tudi v širših radikalskib krogih. kj-T je vsled svoje dolge Jioli-tične karijere imel Protič še dosti pii-atcljev, se je pokazalo v za I njen času nezadovoljstvo proti njegovi osebi. in to tako. da prevladuje danes splošno mišljenje, da je Protič doigra! svoio politično kfrijero.
_ italijanska pomoč Rusiji. «Agen-'_	— Obnova porušenih francoskih kra.
zia Štefani* poroča, da je rimska vla-'* '..........'........ ''" "	U,,,A
da dovol.la kredit (i tnilikmov lir za pomoč gladujočini v Rusiji.
_ Češka pomoč Rusiji. Zveza čeških agrarccv je poslala te dni v Rusijo v ozemlje ob Volgi 40 vagonov sladkorja, čaja. Ječmena, mesa, obleke iu perila. V kratkem odide v Rusijo ie vagonov z živili.
— Dunajske visoke šole zaprte. Od
pondeljka naprej bodo na Dunaju zaprli <lo preklica univerzo in lelmiško visoko šolo radi pomanjkanja prt-uiojja.
jev. Francoski minister za orv ooojcue pokrajine KeiUd je te dni referiral v francoskem parlamentu o delu obnovitvene komisije za porušene krajj, katero s» poškodovali Nemci za časa vojne. Komisija je izvršila že ogromno delo: od 2'JO.OOO popolnoma porušenih >n 422.000 poškodovanih poslopij je lilo do 12. januarja 1021. obnovljenih 2 78. t KM I, do 12. januar a 1022 U.15.979 hiš. 0.1 401S |K»rušeniii vidikih industrijskih podjetij j" bilo popravljenih :J0SU |>odjetij, dalje je lilo vz^r-iav-Ijetiih iu pi ometu izročenih ol.OGo kio jKJškodov a ni h cest.
Kulturni pregled
"skesa parlamenta na dan 29. oktobra le-1 menja nadaljevanje sedanjega koruptnaga
ta 1918. je bila torej samo jako logična in naravna posledica več kot tisočletnega razvitka hrvatske politike in ku'ture, toliko boli, ker je hrvatski parlament, ko je proglasil samostojnost Hrvatske, izjavil željo, da osnuje skupno državo s kraljevinama Srbijo in Črno goro, a to pod pogojem, da sklepajo o obliki' in ustavi te no.e države nacionalne skupine.
Srbski politiki so preprečili te namere, ker so dne 1. decembra 1918. proklami-ra'i enostavno kraljevino SIIS, čeprav niso imeli za to pritrditve niti od hrvatskega parlamenta, a kaj šele od hrvatskega naroda! Skupščina hrvatske seljačke Stranke dne 25. novembra 1918.. katere se je udeležilo 2832 delegatov, ki so zastopali 50.000 pristašev hrvatske seljačke stranke, je manifestirala za nevtralno se-fiaško republiko Hrvatsko: na Izredni skupščini iste stranke, ki se jc vršila dne 3. februarja 1919_ in na kateri ie zastopalo 6872 de'egatov 150.000 pristašev hrvatske seljačke stranke so objavili delegati svojo nepreklicno voljo: da hočejo braniti do zadnjega pravico samoodločbe hrvatskega naroda in hrvatske države proti tiranstvu beograjske vlade. Peticija te stranke, ki nosi 167 tisoč podpisov, je bila poslana zadnje dni maja 1919. mirovni konferenci v Parizu. Dne 28. novembra 1920. leta je bil izvršen republikanski plebiscit (na dan volitev v ustavotvorno skupščino v Beogradu), ki le pokazal čisto in enostavno točno zahtevo do samo-
in roparskega centralizma neizogibno katastrofo Hrvatske in nepopravdiivo vrzel v ekonomskem organizmu vse Evrope.
Oživotvoritcv prave in resnične suverenosti Hrvatske ali pa vsaj priznanje hrvatske države v skupnih mciali mednarodne enote Srbov, Hrvatov in Slovencev ie postala z ozirom na vse, kar je zgoraj navedeno, prava evropska potreba, očigledna za vse borce za red: to potrebo priznavajo tudi oni, ki hočejo mir, a to ne diktira mir, pravo demokracijo in organizirano svobodo!
Izčrpen program hrvatskega naroda in države jc dosežen v ustavi seljaške nevtralne rcpuVike Hrvatske z dne 28. junija 1921; hrvatski narod ne bo Izpustil niti enega sredstva — izvzeta je samo oborožena vstaja, ki jc pa seveda neizogibna v slučaju nujne obrambe narodnega obstanka — da doseže svoje zahteve, kl temelje r.a neomajni volji vseh slojev in vseh stanov, ki tvorijo moralno, nedotakljivo in nesmrtno bistvo hrvatskega naroda. Hrvatski narod ve prav dobro, da si bo s takim postopanjem počasi, a gotovo pridobil simpatije vsega sveta, a z ozirom na to tudi moralno pomoč vseh res pro-svetljcnih državnikov in vseh v resnici civiliziranih narodov!
V Zagrebu, prestollc! Hrvatske, dne 14. januarja 1912. leta.
Slede lastnoročni podpisi vseh 63 narodnih oosJancev »Hrvatskega Bloka*.
rano. Občinstvo ra orozarjamo. ga ]e za
ponedeljkov sin'oni:ni končat ie polovico sedežev na razpolago, ki sc dobivajo ves den v pisarni Glasbene Matice. Gosposka ulica K. I. nadstr.. na vcicr kun-cvria pa vri blagajni
lU nonie. ki si g:i je znn! s svojimi koncerti pridobi p ol. Karel J c r a J. bo brez-dvoie.no pri val" il v ponedeljek dne 13. t. n. v veliko uniunsko dvorano v l.iubljanf toliko resnega in za najvišjo g'asbeno umetnost navdušenega občinstva, da bo dvorana razprodana in s tem kriti ogromni stioški prireditve. Spcred jc priobčen :>a lepakih. Fantastično sir.fciiijo izvaja vsega skupaj fi! godbenikov, in sicer: 16 prvih vijoiin, 14 drugih vijolin, 9 viol, 7 čelo, 6 kontrabasov, 2 flavti, 2 oboi. 3 klarineti, 4 fagoti, 4 rogovi. 3 trobente, 1 komet. 3 pozavne, 2 tubi, 4 tolkala, 1 harfa izi klavir.
Koncert v tako velikem slogu, kot ga priredi v pervdrjek dne 13. t. m. .Oike-stra'no društvo Glasbene Matice« je za naše razmere redkost. Velikanska Bcrll-ozova sinfonija v petih delili zahteva ogromno zasedi.o glasov. V zvezi s člani opernega orkestra in člani rnuzike Dravske divizije upa orkestralno društvo biti kos velikim zahtevani, ki jih stavi Bcrlioz do izvajalccv svoje sitifonije. Z veseljem moramo ugotoviti, da poincn;jo taki koncerti važno točko v razvoju instrumentalne glasbe. Vstopnice se dobivajo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica S, I. nadstropje.
11. Ca pek: ./,'. U. R.* Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro. Poslovenil Josip S;st. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v LJubljani 1921. Čapck jc s to dramo hitro zaslovel, k čemur je največ pripomogel originalen zamislek. Ce se drama uprizori, bo napravila gotovo tudi pri nus precej učinka, k;:kor ga je drugod. Baje jo bodo dali v našem dramskem gledališču še to sezono. Prevod je gladek in neoporečen. Knjiga bo tudi kratkočasilo čtivo.
..-ve ki bi se izprciMcniia v 7.;,.-« , 'Novi Rod-, mladinski mesečnik v Trstu, 1 sko-iuu'Oi livanskcga bratstva. (V le- j le izšel z letom 1922. v povse:,. nov. opre-
SLOVANSNE KULTURNE TEŽNJE NA f":EM IN POLJSKEM.
Cehi znajo svet ua sebe vezati, posebe če slovanskega. Sami se brigajo za druga Slovane, ker vedo, da se putera tu li ti Slovani brigajo za njih. V tera bc tikata idealizem in realnost.
Opozarjamo danes na nekaj pojavov, li so dokaz čeikih sl.ivansVdi teženj.
Gimnazijski profesor v Pragi in h-Utoi -luver.ščinc na univerzi Jos. Skrbir.šsk, čigar »Učcbniuo jaz.vka slovinskčho. jc 1921. izšla že v 2. iz.lanju, sestavlja se-laj na podlagi »Vežbetiicc. profesorja lleiiea cVcžber.ie hrvatsko srbskega jezika, za Cehe. Knjiga izide v naklali češkega ministrstva šol.
Skrbinšt-k ima že pripravljen rokopis > češke £i'::nl;c za tnj<c» s kratkimi član ki o češki zgodovini, češkem zemlji plsju. tijtrodopisu. literaturi in šolstvu ol raznih čeških avtorjev. Knjižica bo lahko služila kot čitanka pri lektorskih vajah na visokih šolah, pa tu li Bielnješ-.dccm ir. zasebnikom izven Češke, ki so zanimajo za češčino.
Ccško ministrstvo šolstva začenja iz lajati slovanske teks'o z opombami in dovarč:;i. Skrbinšck jo za lo zbirko priredil Gregorčičeve p&snii. Urednik zbirke c profesor Polivka.
Vi li se. da jo profesor Skrbinack mar-liiv delavcc.
•
Na Polskcm se t« dni obhrva 251etnica književnega delovanja St. Przyhysze;v-s! e<rn, enega najmočnejših duhjv novej-'ih °cvri)[r,!;'h literatur. P.djska flu'':iii-;5a sc ga bodo spominjala skozi teden Ini: predstavljala bodo med drugimi tudi v lvrakovu in Lvovu vsaj) eno dramo nanega i:i vsekakor znamenitega jugo-<lovatwkega drnmr.ta Kosora, li sedaj 7,;vi v Zagrebu, a je svoj čas s pr/.vbv-S70nskiiu mnogo in prijateljski občeval v Monakovem. Poljaki so pozvali Kosora. Ia pride na Poljsko in se osebno ude-ki bi se Izprcniciiila v znak
Po svefu
—	Novi papež in evropsko časopis
je. Londonsko ča-opisje je zadovoljno z izvolitvijo kardinala Rattija z;t pa-tieža. češ da je bil kardinal Ratti eden izmed 1'ajintel'gentnejšili kardinalov na konklavu. Ne tako nemško časopisje. ki očita Piju XI.. <la je za svo-lega bivanj;- na P<ljskem vodil proti-nemško politiko. Pač pa je francosko časopisje silno zadovoPno z novim pa-'ležem. Poinearč in Mdlerand sta naročila francoskemu poslaniku v Vatikanu, naj papežu v njunem imenu iskreno čestita k izvolitvi. Pija XI. smatra io Francozi za izrazitega svojega prijatelja, ki bo vodil napram rimski vla di energično politiko. Polj-ko ča-^opi--ie izraža svoje veselje nad izvolitviji Rntti.a. ki je bil nekdaj pajieški nuncij v \ aršavi.
—	Brezuspešna porajanja za vol'ln' zakon na Madžarskem. Poklanja mei' vlado in o»oz:cijo o volilni reform' niso uspela. Volilni za' on še danes ti' rešen v oillorn. tako da ga je nemogoče iznesti pred pa-lameut. Na zadiri ->eji parlanirnta so lile na ministrske-'a predsednika stavljene interpelacije kaj namerava storiti, ako do 10. t. m ne bo odHasovan volilni zakon. Gro' Bethlen sicer ni ničesar p™,iv»°?:l odgovoril, ho pa ,,rf>7' dvoma »tuli proti volji kmetske stranke uvel'a vil prvoten vladni načrt, na poHnri katerega bo glasov anie v provincah javno
—	Stavka pristaniških delavcev v Neapliu se je včeraj razširila v splošno no stavko. Fašistovske orgnniznci:< vzdržujejo obrat v glavnih i>o<1jetjih.
—	Strahote g!adti r.a Ruskem. V 'io<liočju Volge Strada 25 milijonov ljudi, v l.Trgiškem okrožju |ia 1 mili-*on 300.000. Olroci grizejo od lakote svoje roke, matere pa, ki ne morejo gledati počasno umiranje otrok od gladu, jih same ubijajo. Glad se žu ve<Ino širi.
—	Homatlje na Irskem. Sinfajnovei so iz grofij Tylnone in Fernianagli odvedli okrog sto unioni-tov neznano kam. Angleška vlada je vsled tega brzojavila svojim četam, ki so še ostalo v Irski, nai zavaruiejo ulstrsko mejo in je zagrozila Collinsu z otljiovedjo •jogodbe. če se bo motilo premirje jn če se ugrabljeni unionisti takoi ne izpuste. nakar je Collins pomirliivo "d-govofU.
vovu šili lira več jiiTosl-vanskib v:soko-kilccv.) Ali odkod naj Kosor vzame denar za pol? Potrkal je, odprla so se mu vrata, a ne tudi žep - in estal je doma.
Marca meseca bodo v Varšavi igrah . S-nrt majke Jngovičev.. Dramo jc v pol 'ščititi prevedla soproga poljskega gc-•icralnega konzula v Zagreba, gospa Marija Szczepanska. V ulogi majke Jugo vičev nastopi znana tragedka, goi^a \Vvsorka.
j a ni'a meseca bo v Varšavi poljski Sokolski zlet, a dva meseca pozneje jugoslovenski v Ljubljani. Ni dvoma, da tiodo ob teh prilikah naše slavonske težnje dobile novo moč.
mi. Vsebina je prav dobra. O listu izpre-govorimo v kratkem obširneje.
'Mladika*, primorsko ognjišče z:i leposlovje iu piosvcto izhaja letos po enkrat na mcsec. Zunanjost lista jo nova.
Mladinski pesnik in pisatelj Karel Širok v Trstu izda v kratkem zhiiko pripovednih spisov za otroke. Knjiga izide v Gorici. —
Uevkove novele •Faraon» se nahajajo v tisku in Izidejo v kratkem.
Sodobno umetniško glasbeno življenje v 1'rimurju se osredotočile okolu pianista Srečka Kumarja v Trstu. Kumar ima izvrstno glasbeno šolo v Skednju pri 1'rstu. Od časa do časa prireja glasbene večere tudi po deželi. S temi prireditvami so navadno zdru/enc recitacije Iz slovstva. O glasbi v Primorju prinese »Jutro, kmalu kaj več.
Nov akademik. Včeraj popoldne ob štirih Je imel v dvorani beograjske univerze nastopno predavanje novi član Srbske kraljevske akademije n.iukov, Pavle Po-povič, redni profesor filozofske hki!'tct; beograjske univerze. V svoiern nastopnem predavanju je obravnaval temo o novi časovni razdelitvi celokupne Jtigos'o-vanske književnosti. O zanimivem predavanju priobčimo prihodnjič daljše poročijo.
Pevsko društvo ♦Kolo» v Zunrebn je priredilo pred par dnevi konccrt, na čigar vzporedn so bile skoro sume jugoslovanske novitete v vokalni glasbi, tako Stol-eerjeva .Voda zvira. (posvečena pruskemu pevskemu društvu .Hlalml«), moderno harinonizirana hrvatska narodna pesem iu Zgančcva »Vu mlckl zc hmivani., kateri obe imenujejo vsi listi na prvem mectu. Manj pohvalijo l.učičevo »Jur tn" noči. in Kraian-dtcga .Kad snešicc u krč-inu zajdu«. .Kolo. je pelo tudi dr. Kimov-čevo prekmursko .Prelepo jc ravno po-'je». Mrk-aiijčcv .VII. Rukovct., Oobro-ničevo .Cob^anl i	d-lic Konio-
NoVtete ljubljanskih gledališč. Opera le ^vc. Jozcfovičev e. Sl-oline in Grg?š;-sinVč uprl "rik nanovo naštudi.ano eno- vlčeve. dcomi nove. deloma že i-va, n-I koP C V lleria rusticana. ter k.sto kon^;,c,,c Usti hva.no odličnega diri-
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
DRAMA.
Nedelja, 12. Icbr.: Popoldne ob 3. »Revizor«. Izv.
Nedelji, 12 febr.: Zvečer ob S. »Hamlet«.
Izven.	,	_ ,.
Ponedc i^k. 11 febr.: »Prekrasne Sabin-
ke«. C. Torek, 14. lebr.: Zaprta
OPERA.
ricdella, 12. lebr.: Popoldne ob 3. .La-
bodie jezero«. Izv. "onedclu-k. 13. icbr.: Zaprto. Torek, 14. icbr.: .Cavaleiia rusticana«, »Plesna Ijgendica«. D.
REPERTOVR MARIBORSKEG V G* ' * 'SCA.
lledclja, 12 febr.: Ob 15. .Hlapcc Jernej«. otroška predstava. Ob pol 20. uii .Kicr ljubezen tam bog«. »Volkašin«. Izven.
Torek. 14 febr.: »Sovražnik ljudstva..
Prcinijera. C. Sreda, 15. febr.: »Mam'ze!Ie Nitcuche. B.
Savinovo miinično igro .Plesna legendi-ca». V operi je pel Turidduja'g. Drvotn, v .Plesni legendi« pa je ciesala glavni part Muze ga. Polj.ikova. Komponist »Plesne legcndice«, g. Risto Savin. je HI pri uprizoritvi osebno navzoč in konccm predstave od občinstva poklican na oder. Drama Jc naznani'a za sinoči l.conida Andrejeva .Prekrasne Sablnk?.. Podrobnosti o uprizoritvah prihodnjič.
Mladinski sinfoniini konccrt. Danes dopoldne ob po! 11. uri sc vrši v ljubljanskem .Unlonu. mladinski sinfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice z istim sporedom, kakor se bo vršil v ponedeljek zvečer. Vstopnice za ta m'a-dinski koncert se dobijo v predprodaji pol ure pred koncertom Dred koncertno dvo-
Novc srise Dostojevskega so te'dni naši v Moskvi. Spisov je precej, med njimi celo fragmenti nekega romana Iz pisateljeve zndnle do"ie. Spisi so sc izročili posebni komisiji, ki jih ho objavila.
Rokopis •TanrMnserja» zzorel. Pri požaru gledališča v Dessanu dne 25. januarja je med drugim! znamenitimi roke-nlsl zgorel tudi original Wagncr|cvc opere .Tannhauser«. katerega jc branilo des-sausko g'edališče v svojem arhivu.
Carusova ustanova. V Newyorku s--ustanovili ustanovo .Caruso Americn Memoria! Foundation«, ki bo imc'a milijon dolarjev premoženja in bo prirejala rr.uzika'!čne tekme, razplsavala nagrade in suloh pospeševala glasbo,
Priloga „ Jutru" št. 37, dne 12.februarja 1922
Karakteristika sodobne evropske politike
Anglija — Francija
Premirje po svetovni vojni je razdelilo Evropo na dvoje taborov; prvemu Je stala na čelu Anglija s trezno, pre-vdarno politiko odstranjevanja sovražnosti z Nemčijo in drugimi, med vojno antanti neprijatejsko razpoloženimi državami, drugo skupino šovinistično zagrizenih političnih faktoijev pa je predstavljala Francija. Ta grupacija je bistveno še danes ncizpremcnjuia.
Meseca januarja se je vršila v Can-nesu konferenca državnikov, ki pripadajo obema kriloma sodobne evropske politične orijentacije. Na tej konferenci <o se imele določili smernice, ki naj se začno čimprej uveljavljati, da se povoj-■a Evropa iztrga iz splošne, predvsem sospodarse krize,, ki ovira nje obnovo, katera je brezpogojno potrebna, da se prilike normalizirajo tn vrcdc.
Sestanek v Cannesu je bil zar.imiv in važen i po svojih sklepih, i po posledicah, ki so jih ti sklepi izvali. V jamstveni pogodbi med Anglijo in Francijo se je že enkrat ponovila angleška zvestoba do Francije za. slučaj, nemškega napaua na francosko ozemlje. Ugotovilo se jc dalje soglasje obeh vlad glede gotovih členov vcrsajlske mirovne pogodbe, ki garantira Francozom določene usodnosti radi opustošenega francoskega ozemlja. Do tu ni prineslo posvetovanje v Cannesu nič novega. Kotosalen korak dalje pomenja šele določilo, da se marca meseca skliče gospodarska konferenca v Genovo. Tja naj pride vsa Evropa, — tudi Nemčija in Rusija.
Da jc ta misel prodrla, Je v prvi vrsti zasluga Angležev, ki že ves čas delujejo. največ seveda v lastnem interesu, za vpostavitev ln obnovo današnje Evrope.
Ali kakor !e v Cannesu akceptirana angleška ideja dalekosežna po svoji bistvenosti, tako v celoti jo Jc francosko politično javno mnenje odklonilo in zavrnilo.
Zgodilo se Je to v obliki padca Arlsti-da litianda, čigar pojav v francoski zunanji politiki je navzlic načelom, ki jili |c zastopal v izključno korist francoski tcnubliki, odpiraj nekoliko svet'ejše vidike, v obete.jočo se prihodnost. Brian-J |e bi), objektivno priznano, za današnje potrebe evropske obnovitvene akcije še vedno rcakcijoturen in skrajno nesodoben državnik. Bil je v primeri z Lloyd Georgejcvem pojmovanju polomija naravnost eminontno nazadnjaški. Toda če pomislimo na načelno razdaljo političnih principov med »tiiirotn« Clemcnccaujcm In Briandom. moramo priznati, da je Francija z Briandom pred svetom samo pridobfla radi njegove politične uvidev dosti.
Ali baš slučai Briandovega padca nam nepobitno izpričuje, po kakšnih potih hodi francoska politika. Ona |e še vedno tigerska. je ncspravljiva, ergo nerealna. Črte prizanesljivosti, iz konkretnih dejstev izvirajoče, v francoski politiki ni zaslediti. Kakšno Je pariško pojmovanje realne politične sedanjosti, nam zlasti dokazujejo zadržanje francoske javnosti napram ruskemu ln nemškemu problemu.
Francija Je država sijajne politične prošlosti, obenem pa država malih rcn-tierjev. Sedan in okupadia Pariza po Nemcih ter pet milijard odškodnine v zlatu — to karakterizira francosko re-vanžno politiko napram Nemčiji. Francoski šovinistični ponos ne more zadostiti užaljenosti svojega duha na spravljiv način proti Nemčiji, on zahteva denarja v zlatu, zahteva stabilizacijo zasedbe Porenja, zahtieva to ne le z ozirom na leto francoskega poloma 1870., temveč podkrepljuje to svojo zahtevo 5e z opustoJenjem krajev, ki jih je raz dejala svetovna voina. To je torej so-
dobna vodilna Ideja francoske politike napram Nemčiji.
V Rusiji ima Francija naložen lep del svojih kapitalov in pa denar svojih podanikov. Kaj bo s liriatvami, ki jih imamo do Rusije? — Tako se vprašujejo zaskrbljeni pariški senatorji ln poslanci. In jim postaja mučno ob misli na odgovor, ki Je negotov, zastrt z rdečo ko-preno bo'jševiškega plašča.
Francozi Imajo subjektivno morda dovolj vzroka, da so v pogledu razmerja do Nemčije načelno ncspravljivi, v od-nošajih do Rusije trdovratni. Saj so tu kakor tam ogrožene njihove vitalne koristi, interesi francoskega »naroda«.
Nastane pa vprašanje, ali more biti francosko stališče merodajno tudi za ostalo Evropo.
Anglija pravi, da ne. In ima prav. Ona vidi spas našega kontinenta edinole v delu, v produkciji, v povratku -k razmeram, ki nc ovirajo pozitivnih pridobitev človeštva. Neurejeno stanje pa dela nc podpira, zato ga je treba odpraviti. Treba Je torej ukiniti zasedbo Porenja aH vsaj skrčiti okupacijsko armado na minimum, treba se je glede odškodnine z Nemčiio pomeniti na pameten način, ki dopušča izglede na uspeh, ne pa s sredstvi, ki ubiiajo nemško dobro voljo. Nemčija jc pokazala, da ie udarjena, ranjena, ne pa ubita. Ubiti se Nemčija nc da, ona kljub pritisku od strani antante ohranja tuliko materljelnc sile in prisotnosti duha. da se zaveznikom vsaj na videz upira s stvarnimi dokazi, da ne more izpolniti zahtev, ki jih stavijo vanjo francoski politični ekstremistl.
In Italija? Ta gre vštric z Anglijo. Dejstev, ki govore za to orijcntacijo, Jc mnogo. Prvič se križajo v Sredozemskem morju italijrnski interesi s francoskimi. Drugič ie Italija gospodarsko navezana na Anglijo. Tretjič nc igra nemški kapital v italijanski Industriji ravno zadnje uloge itd.
Italija s'cdi v ruski In nemški orljcn-taciji natančno angleškim stopinjam. Po britansko-ruskcin trgovinskem ugovoru podpisuje italijansko-rusko trgovinsko pogodbo. Iz Nemčije poživlja zopet strokovnjake, da organizirajo in povzdignejo nje industrijo. V proračun ne stavi — po angleškem vzorcu — nobenih odškodninskih prejemkov od Nemčije. Računa torej kolikor mogoče z dejstvi, ne z iluzijami.
In to povzroča, da postaja Prancija osamljena, osamljena kljub ministrskemu predsedniku g. Poincarčju, kljub klavzulam vcrsajlskcga miru.
Proti francoski evropski politiki govorijo vsa dejstva. Vpričo aliiranih angle-iko-italijanskih smernic postaja šovinistična gonja Pariza prazno donkišotov-stvo. Bilo bi dobro in za Francijo samo koristno, da sc njena politika reformira, kajti če se to ne zgodi, zapadejo Francozi popolni izolaciji, iz katere jih nc bo reševala niti angleška «zvestoba», niti italijansko zavezništvo. Papir versajlske-ga miru postaja vpričo realnih razmer sodobne Evrope slaba krpa, s katero bi se moralo vsak dan manj računati. Gospodarska konferenca v Genovi bo to naziranje gotovo potrdila.
cljallstl In sicer boflSevKka skupina, k!
Je bila dosledno radikalna ter Je kot taka stala trezno zvesta Marxu, nasproti menjševikom. ki so se v njih vrstah zbrali socijalisti zmernejšega prepričanja.
Boljševiki so v Rusiji hoteli pokazati, da Je komunističen program sposoben za realizacijo. Začeli so ga izvajati. Kako—o tem ne govorimo. Vendar so boljševiki še vedno na površju ln so, celo dosegli delno priznanje nekaterih vlad. Od upoštevanja vrednih Clnlteljev so doslej z njimi sklenili pogodbe. Angleži, Nemci In Italijani. Amerika Rusije oficijelno še n! priznala, vendar so njeni kapitalisti že danes v živahnih stikih z moskovsko vlada
Načelna nasprotnica sovjetske Rusije Je danes med evropskimi velesilami Francija. Pariz sploh odklanja vsaka pogajanja z Moskvo, dokler sovjetska vlada brezpogojno ne prizna vseh francoskih terjatev v Rusiji. Rusi pa sc »brezpogojnostl« ne vdajo. Objavili so že pred meseci, da bi pristali na priznanje predvojnih dolgov caristične vlade, toda le z gotovo rezervo, in te rezerve se Francozi boje, medtem ko Jo Angleži hladno sprejemajo.
Rusija Je danes v primeri s predvojnimi razmerami preurejena od vrha do tal. Sistem vladanja in državne uprave se Je predrugačil, gospodarsko življcnie sc razvija po novih načelih, in, kakor kažejo dogodki, ne po najslabših. Položaj Rusije danes še ni dober, toda država Je vsekakor na potu h konsolidacij' in bo polagoma za Evropo In ves svet pomenila isto kar Je svojčas pomenila Francija. 2rtev Je v Rusiji bilo mnogo, al tu se zopet potrjuje Izrek, da »brez revolucije ni evolucije.«
Na boljšem od Rusije Jc Nemčija. Pritiskajo Jo k tlom sicer, razne pogodbe, toda od vojne in revolucije nerazdejanu, pokrajine, dobra produkcija in podobni momenti ii lchčaio položaj. Nemci vpijejo, da jim Jc okupacija Porenja, z zavezniškimi teriatvaml in z razdelitvijo Gorcnle Slczije prizadejana nepopravljiva škoda, a vendar se položaj njihove države gospodarsko ln politično vsak dan bolj učvrščuje. Veliko podpore Jim pri tem nudi njih veliko praktično Izkustvo ln smisel za umevanje vsakega položaja, ki nastane v njih življenju s kakšnim še tako nepričakovanim do-godkom.
Kusija in Nemčija sta pred veliko Evropo danes nekako «v scnci«, medtem ko uživajo druge države luč po svoji moči in volji. In baš ta »senčna lega« obe državi druži in ju navaja na vzajemno, morda sicer ne dogovorjeno postopanje v danih okoliščinah.
Čujejo in berejo se čestokrat besede, da jc gotovost Evrope nesigurna vse dotlej dokler ne bosta v evropskem koncerta opredeljeni Rusija ln Nemčija. To Je tudi resnica. Rusija In Nemčija imata danes bogate vire moralnega in mateiijalnegi blagostanja, ki ga ostala Evropa pogreša. To dejstvo Ju kljub vsem nedostatkom v današnjih razmerah dviga nad marsikako drugo evropsko velesilo, ki živi od preteklosti, od
osttali sotfdne pogoje ra dobro življenje. Odkod vsi ti uspcld Cchoslova-kov? Oni pojmujejo smisel pozitivnega dela. torej pridobivanja, kot Angleži in Neincl in sc po tem spoznanju ravnajo v vseh panogah svojega živlienja. Pred svetom daje ta resnost Cchoslovakcm
dTJo prav malo razbremenitve ttntaf*
zivnim ciljem politikov v Rimu. Vrha*, tega sta Julijska in Tridentinska Benft« čija po etnografičnih razmerah precej uezanesljlvi. Predno se bo Italijanski ii-veU tam naselil in udušil avtehtno prebivalstvo, se utegnejo razmere izpreme-
svetom aajc ta resnoii	-----— - - =-
ugled. In Masaryk In Ueneš sta lahko niti. Pa tudi če bl se ne Izpremeni*. n« vedela plodov svojega dela. Njene Ideje | pomenita obe na novo ancktlrani Benfr. drže pokoncu celo Malo antanto.	|«H za Italijo nobene nove pridobttve.
Cehe vodi pri njihovem delu načelo, j Preko mej Trldentinskc Benečije t* da Je treba sodobno življenje uravnati! Italiji nikjer ne odpirajo vrata y široki
po gospodarskih pogojih, ki se narekujejo. Sadovi te smernice so dobri trgovski odnošaji čsl republike s celim sosedstvom.
Na polju trgovine so Cehi zvezani z Jugoslovani, z Romuni, s Poljaki, z Avstrijci. z Italijani in Nemci. Dobre od-nošaje gojijo J Angleži, Francozi in Rusi. vendar Jih pri poslednjih vodi princip kriterija. Boljieviške politike in taktike Masaryk ne priznava slepo, ker jo smatra za neupravičeno.
Iz tega sledi tudi vloga češkoslovaške repubtifee med nasledstveniml državami. CcbosJovaki so idejni tvorci male antante in so tudi njeni konkretizatorji. V Pragi se stekajo niti iz Beograda In Euka-rešte, deloma tudi Varšave ln Dunaja.
Cchoslovakl sc živo zavzemajo in trudijo, da se današnie stanje v Srednji Evropi utrdi in ohrani. Oni so čuvar nad redom, ki vlada sedaj, ln delujejo z vsemi silami na to. da se razmere ne poslabšajo. Odtod njihova brezmejna skrb za dogodke na Madžarskem, kjer bi se pod raznimi pretvezami zopet hotela ha- j jncos]avija se vpričo Italijanske eks-bilftirati habsburška hiša.	i panzivm.sti ne nah»»a v nič kal prijet-
Na Srednjo Evropo ima gotove aspl-;nern položaju. Potisnjena jo v defenzivo racije tudi Italija. Toda nje sreča ie opo- >	v prvl vrst| £icdati na to, kako
•	» 1	Jt____ s« bPniK i>r nclrnn_
svet. Vsaj t orožjem ne bo tam nl4 opravila. Pošiljati bo morala svoje sinove v Nemčijo kvečjemu za kruhom. Da bl se to že danes dogajalo, za lo Ima nemška marka še premajhno vrednost
Drugačen pa je za Italijo položaj na vzhodih Tam jc predvsem dalmatinska obal vzdolž Jadranskega morja. Med Jugoslavijo in Grško leži Albanija, ozemlje, kjer se križajo interesi dveh narodov: Italije in Jugoslavije.
Na vsak način bo Italija gledala ln posvečala vso pozornost tem krajem. Njen element se navsezadnje mora nekam izseljevati, ali Izseljevanja fco najprei konec na ta naSta, da si Italija koliko? mogoče neposredno blizu svojih nekdanjih mej pridobi koloni'o al vsaj sfero, kje? bodo njeni Interesi priznani. Ce Ita-fia ne pride do takega ozemlja, }l preti kal žalostna ccoda: morda ne ravno smrt/ toda vsekako poslabšan socijalnl položaj njenega ljudstva.
Naša država
Rusija — Nemčija
Rusija in Nemčija sta sfingi Evrope; v njiju dveh se skriva bodočnost, pred katero trepečejo nešteti »močni« faktorji.
Skrivnostna ln notranja, kakršen je bil razvoj Rusije vedno, naibolj pa v zadnjih desetletjih. Je ta slovanska zemlja še vedno. Leta 1917. Jc odzvonilo car-stvu in carizmu, na površje so prišli revolucionarni elementi, ki so hoteli državo prevrediti po načelih, zapadne demokracije. To so dosegli le deloma in za sorazmerno kratek čas. Radi nesposobnosti teh elementov so pozneje prevzeli vlado in dobili oblast nad ljudstvom so
teča. rimska dipomacija kljub vsestran skemu prizadevanju nc more pridobiti zase držav, ki bl ilh želela in ki so potrebne onemu, ki hočo imeti vpliv na življenje v nasledstvenih državah. V tem oziru sta si bili Češkoslovaška in Italija do nedavno tckmcca, v zadnjem času pa lahko rečemo, da Je Italija na tetn polju igro definitivno izgubila v prid Češkoslovaški.
Italija
Kam sili Italija? Njeni pogledi so obrnjeni na vzhod. Italijanska politika Je še vedno ekspanzivna. Iz enostavnega razloga, ker ima dežela preveč prebivalstva, ki ga ne more sama prehranitl.
S svetovno vojno le Italija pridobila nekoliko ozemlja, toda vsi tisti kraji nu-
sl L-o najbolje, z najmanjšimi žrtvami in s pametno politiko prihranila vse neprijetnosti s sosedstvom.
Naša prva pažnja mora veljati našim mejam, ki jih imamo proti Italiji. Skrbeti moramo dalje, da se kak potuhnjen sovražnik ne ugnezdl v Albanijo, da Imamo za vsak s'učaj za hrbtom Romunijo in Grško, da Češkoslovaške niti ne omenimo. Ne kot sentimentalen, kot realni politiki smo in moratno ostati s Cehoslo-vaki zvezani na življenje in smrt Mala antanta je za nas največja obramha — vsaj dotlej, dokler se ne pokaže na velikem obzorju evrooske politike Rusija. Ko se pa to zgodi, bo tudi Italija navila druge strune, ki bodo pele drugače nego glasovi njenih sedanjih mogočnikov v Rimu.
Politični odmevi.
Iz parlamentarne debate	E-??
Beograd, 10. februarja.
Delo na izgradbi ustave se jo pričelo z mnogo obetajočo resnostjo. Zakonodajni odbor je pridno na p«*lu in prvi usjtehi so že vidni. Predelan j-zakon o administrativnih sodiščih, l*ododbor je včeraj odobril predlogo o razdelitvi v oblasti, danes pa je pristopil k razpravi oblastne in okrajne tradicionalnega" M^TSTm^'	samouprave PJjodia j
ne politike. Kdor računa z utrjeno bo- dviga Pjed nam. slika bodoče notra-dočnostjo Evrope, mora računati ne le nje organizacijo naše državo s prekanjeno treznomislečo Ang ijo. tem- Pri stvarnem delu se fele vdu kob-več l z Rusijo I z Nemčijo, ki bosta ko prazne fraze je v o,-oz,cijonal 1, morda že v par letih zatemnill slavo! besedah, ki branijo dozdevna avtono-ma sikatere danes navidez še močne, j mistična načela proti .centralust čn.» diktatorske evropske države.	i ustavi. Obzidja takorekoč ne pride iz
. mučnih zagat.	.
~ „. .	i "Včerajšnja debata o administrativni
LesKOSlOVaiKa	razdelitvi je pravi dokument o|hjzici-
Češkoslovaška Je srednjeevropska An- j g*.^^^^Se
m Ogromne ^uspehe svoje triletne ^^^^ tt^ Gospodarski položaj Češkoslovaške le dan. Zatekel se je zato.k.slavnim pr;-
danes prav dober. Njene finance so krepke, čsl. krona presega naš dinar, čsl
merom in si izbral angleške — domi-
••_____ \1 A. •	is,« n*l fitl^A VftSO-
eah, je obmolknil, ker so ga j>odučrli, ■Ia je teh relativno mnogo več nego >e predvidenih jugoslovanskih oblasti. Seveda se y» častiti zastopnik klerikalne strne'-<5 skrbno izogibal primerjati anglctk« *a*noupravne komj>eten« ce z jugosl"va;\rkinii. Preostal mu je končno k«t ~'ini argument njegov »ne«. ko je 51 o za to, ali se naj zakonodajnemu «v!toru priporoči vladni načrt kot podlaga za definitivno ras-pravo.
Iste sreče je bil danes HohnieČev tovariš dr. Dulibič, ko se je pričela razprava o samoupravnih kompeten<_ eah. Stranka. M hoče mesto vladinega predloga uvePav'ti svoje nazore glede samouprave, mora govoriti konkretne in predlo*'*' *voj protipredlog. Kake si zamišljajo klerikalci samoupravo, ali po njihovem, avtonomijo? S širo» koitstnimi besedami o pravicah ljudstva in kar je i>odobnih fraz iz opo-zicijonalnega rekvizitnega skladišča^ <0 ne gra "* i io pozitivni zakoni. Poslanec Du';hič 'e gladko priznal, da so klerikalci nesposobni za pozitivno last-no delo: skočil je. kakor je dolg in širok v stvarno debato na osnovi vi2-
srs rsrr j j^stj jsrnas-a-^i:«.-i —
Momenti
<Savojec, ki bi kapituliral pred Vatikanom, bo zadnji Savojcc!»
Tako pravi nekje v svoiih sj»ominih pokojni italijanski državnik Francesco Crispi.
Ta izrek se je navadno razlagal v zmislu. da l>o italijanski narod sam obračunal s svojo dina>tijo. če bi se ]K>-nižala med Vatikanom in zatajila tradicijo enotne in ujitlinjene Italije. Toda zgodovinski dogodki zadnjega desetletja so dokazali, da je bila ta razlaga Crispi ji'vega izreka napačna: Ne italijanski narod. am;>ak sam Vatikan bo vrgel otu-ga Savojca, ki bo prišel v CaiHisso!
Ključ politične situacije v Italiji dr-5i dains v roki Vatikan, ki razpolaga z močno »Italijansko lju.lsko stranko«. To sc vidi danes n. pr. v reševanju vladne krize, kjer je Vatikan doslej že preprečil sestavo treh kabinetov, ki so prišli v poštev. Umrli papež Benedikt XV. je preklical princip al>-stinence in pat-ivnosti. katoliške politike. ki sta ga proklainirala Leon XIII. in Pij. X. Slučaja Murri in Sturza bosta kmalu nemogoča. »Italijanska ljudska stranka« pridobiva vedno bolj na moči. Tega se zaveda ona, tega se zaveda Vatikan. Oba čakata orimer-nesra treootka.
janski ideji, o brezkončnem zaupanju v savojsko zvezdo. Pri prvih volitvah v italijanski parlament jo italijanska ljudska stranka dokazala, da tiči ita-
Benodikt XV. je bil prekanjen di- tJUUSKa BUilllKa plomat. Kaj hitro jo spoznal, da je v|jjjan9kj n^oj, pa nai bodo to Fie-svutovni vojni zlom centralnih sil. ne-i m0nčani, To»kanci, Rimljani, Kala-izogiben in cla izgubi po vojni Vatikan hrezi ali Sardinci, še globoko v pa
. r____ t.Xt.A n« 1-1» iVcA tl/l IA VPtl- •____•	llOCAilo V(>1f
ono opirno točko, na katero «c je ved-na naslanjal: na Nemško ln pa Av-«tro-Ogrsko monarhijo. Zato je bilo treba v pravem času iskati nove države, pripraviti teren za nove transakcije. Diplomatski Benedikt XV. si je izbral Italijo; pravijo, da je bil Benedikt XV. nacionalist, velik prijatelj m -poštovatelj italijanske iridentistične ideje. Vse to jo res, a pozabiti pri vsem tem nikdar ne smemo, da je bil vodno in vselej, a to gotovo na prvem motu katoličan, ali kot bi to raz-umljivejšo rekli v političnem jeziku — klerikalec. Papež Benedikt XV. jo hotel sjtorazum z Italijo, hotel zato, da to Italijo potem »reformira« in ganizira tako, kakor bo hotel
pizmu in da je papeževa beseda velikim množicam tega naroda brezpogojen ukaz. Vsak ponoven nastop PPI je končal z novo zmago. Danes sedi PPI z impozantnim številom 107 .poslancev na Molite Cittoriu in rešuje po navodilih iz vatikanskega državnega urada, ki ga vodi še nadalje kardinal Gasimri. politično situacijo kraljevine Italije. Iz dosedanje taktike PPI se vidi. da Vatikan še nc smatra, da jo prišel pravi trenutek. Marsikaj sc da šo doseči z razpustom parlamenta, z novimi volitvami, kjer bo PPI gotovo še pridobila, Vatikan bo pa med tem > .m "odil prpazno zbliŽc-valno politiko s r'eo-- j K /irinalom, dokler se nc bo čutil do Vat; ("'Olj močnega, da položi svojo težko
kan. Sveta stoHea hoče Italijo. h«jU> «jJt.H jo in rače: M***
svojo Italijo, hoče Izpn-meniti vso lta: I m«--.*, lijo v enoten «j>atrimoiiium saneti Petri«.
Avantgarda Vatikana v tej borbi je itali anska ljudska stranka, ki Je s svojim prvim nastopom v javnem političnem življenju ovrgla stare gostobesedne trditve o svobodomiselnosti italiianskeea naroda, o ponosni itali-
V Vatikanu so pa odprli tudi ie ve« Irka vrata, ker pričakujejo trenotka, da se pojavi med njimi Vittorio Ema-nuele.
Ali bo kralj Vittorio Emanuele III., potomcc Vittoria Emanuela takrat zavedal, da je šel v Cancteso?
toliški vladarji si nUo upali v Rim. ker posetniku. ki bi bil prej obiska.
1 Kvirinal, so bili zaprti firagi vatikan-
"kItalijanfiki kralj Umberto, oče sedanjega kralja, jo obiskal na Dunam svojega zaveznika avstrijskega cesarja Franca Jožefa. T-ala ta si ni upal vrniti obiska. Dolgotrajne diplomatske intervencije so končale brez vsakega uspeha, Vatikan je rekel »Ne». in nie-"ovo ajiostoUka veličanstvo ni smelo v Uim! Tako je bilo z mnogoštevilnimi slučaji in obiski. Volja Vatikana je bda imjKjrativua!	. ..
Danes iu več kerubinskih ognjenih » „	------.—--.—-,-----
mečev na vatikanskih vratih. Najpiej lu blagoslovi novoizvoljeni paj-ež^ ver-<0 se odprla mala postranska vratica, jnike z loggijc gentpetrske katedrale, skozi katera so prišli tajni poizvedo-; Toda; ko je »re-usurpatore« ukinu
KI	m»tr • _ T.. 1	•■In.Uao <n nI 1 '1 C- ♦ 14 rlCT A.
Kdaj In kateri je bil večji zgodovin* ski trenotek: Ali oni, ko je bil izvoljen za papeža Joachim grof Pecci, — oapež Leon XIII., ali oni, ko je bil izvoljer Acbille Ratti — papež Pij XI.?
Po starem vatikanskem ceremonija-
V M.*
Takrat se utegno izpolniti prerokba 1 Franccsca Crispija!^
S kerubinsklmi ognjenimi meči bila nokdai zastražena neštevilna vati-' kanska vrata, da ni v svete prostore prikradel nikao. ki ga je prej okužil stniocni duh Kvirinala. Evrooski ka-
valci . . . I'ai>ež Benedikt XV. je ležal takrat na smrtni postelji, a izvrše-vatelji njegove jiolitične oporoke so rekli: »Pridite, saj so vrata odprta. Latcnt j»ortae!»
Prišli so uradni zastopniki kraljevske italijanske vlade, prišli njeni aktivni člani, izrekali so svoje sožalje in ra Viminalu so na dan smrti papeža Benedikta iz-lajali naredbe o žalovanju, razvosili razstave, i>oslali vijake ...	.
Ko jo ležal umrli papež na mrtva Skent od tu v Icntpetendri katedral: prišel je ram prestolonaslednik, da se pokloni smrtnim ostankom velikega Dokoinikal
[losvetno in vladarsko oblast Kristo. vega n-.mostnika in mu odkazal cerkev kot torišče za delo v duševni blagor svojih vernikov, umaknil se jo papež v notranji del loggije in je goslavljal tam. Nastala je legenda o »vatikanskem jetniku«, ki ne sme vdihavati zraka svobodnega Rima in ujedinjene Italije, nad katero vladajo usurpatori. ' izobčenci iz edino zveličavne katoliške cerkve.
Bil je dan izvolitve pap«ža Leona XIII. Novoizvoljeni papež je stopil v notranjo loggijo in skozi velika steklena. a zaprta vrata blagoslovil množico, ki je klečala na trgn pred katedralo;.. Ljubezniv ie bil takrat, ko
Na btcSo v*« radomontade kričave
opozicijo ne morejo itieoar [»okvariti. r Ako bo zakonodajni odl>or v dosedanjem tempu svojo delo nadaljeval, bodo zakoni, ki jih sinemo poleg u>ta-ve zvali naše zakone, kmalu »preieti. 'Brunivomno bodo jtostali novi vir življenjske energije naše Jugoslavije.
V pododboru so bile danes odobrene z malimi spremembami obče odredbe samoupravnega zakona. V smislu teh odredb so oblasti kot samoupravne jedinice juristične osebe v javmv. in privatnopravnom smislu. V delokrog teh samoupravnih jedinic spadajo oblastne finance (budžet in podobni davki), stavbni predpisi in oblastna javna dela (lokalno železnice. ceste, mostovi, regulacije, rudokopi itd.), briga za napredek poljedelstva vseh strok ter po dodatku pododbora tudi trgovine in industrije, uprava in izki>-riščanje oblastnega premoženj in podjetij, briga za narodno zdravje in za posebne socijalue in humanitarne naloge v oblasti, sodelovanje po širjenju ljudske [vroevete, organizaciji stro-kovne izobrazbe. Oblastna samouprava bo imela dalje skrbeti za uvedbo, od-nosno i zgradbo u-tanov za štednjo, osiguranje. aprovizacijo, kakor je n.ie-ra kompetenca dana še posel>ej v vseh gospodarskih in kulturnih vprašanjih či«to oblastnega, torej v širšem smislu lokalnega interesa. Ta delokrog ni zaključen. Zakon more vsak čas izročiti oblastni samoupravi še nove kom-petenee in razvoju je torej dana prosta [>ot. Ni dvoma, da bomo na to |>ot z veseljem krenili vsi, kakor hitro se pokaže. da .j« samouprava svojim s pričujočim zakonom ji odmerjenim nesporno ogromnim nalogam kos. T.< bo pokazalo delovanje oblastnih sku[>-Sein in oblastnih odborov.
Ivričanjo opozicije dokazuje, da se gospoda. ki živijo od odgovornosti drugih, bojijo onega časa. ko bodo morali tudi sami prestopiti od besed k dejanjem. Takrat se bo namreč pokazalo, kako lepo in komodno je ghi-dati zidarje, kako težko pa je polagati kamen na kamen ter zidati. In. gosjtodjo Ilohnjeci, Simraki bodo mor-i da peli druiro melodijo. Ni izključeno seveda, da bodo zopet napadali »Beograd*, da je oblastim naprtil »vse», sam pa da uič ne dela...
ne pomaga samo potom koropcHe,
kajti [toslovica o vestnem avstrijskem uradništvu je žo davno postala bajka. Trpini v pravem pomenu besede in res usmiljenja vredni so lo penzijonisti in invalidi, kateri imajo tako sramotne mesečne dohodke, da se z njimi preživijo komaj, komaj teden dni.
Nihče v Avstriji ro*no ne misli na sanacijo države, vse računa le na priključitev k Nemčiji, le čniožolte mumije sanjajo še o obnovi stare avstrijski; slave. Nacijonalni ponos je izginil. Ta nacija. katera se je zvala • Ilerrenvolk*. katera je za ča-a vojne odmevala v urne turnih ovacijab. kadar je obešala Srbe, strel ;ala Ruse požirala Francoze, onečaščala žene in morila deco, ta nacija sedaj oficijelno prosjači po celem svetu, dasi bi si lahko sama i>omagala. S kakim ponosom lahko zremo na srbsko »Golgoto*, na srbsko herojsko pienašanje neizmernega trpljenja okupacije. Najrevnejši Nemec ne živi danes slabše, nego je ži vel 11 časa okii|>aeije najbogatejši t>o-šten Srbin. Nemesis, kje si! Ta »Iler-renvolk*. mesto da bi možato prenašal posledice svojih zločinov, si je nade! masko trpina in vara ve« svet.
In vendar ni dvoma, da bi si Avstrija. ta na narodnem premoženju še danes' tako bogata država, lahko sama pomagala na noge. če bi si na rame naložila breme, katero ji pripada. Avstrija pa drugega r.e dela, nego tiska bankovce in niti ne misli na to, da bi -i resno pomagala potom poviška reel-
nfh" dohotfkov. '/ako do davki minimalni, takse državnih institucij baga-tcle, plače vojske Imrendne, število državnih uslužbencev ognmino itd. Redov (\Vehrmann) n. pr. dobiva mesečno "D.liOD a. K. in prosto stanovanje in obleko, za hrano pa plačo LjU a. K. dnevno.
Očividno je, da dela država pasivno rosistcnco. da tako zavleče in onemogoči svoje obveznosti, narod pa Neravna po giftJu: »Nobel geht die Welt zugruiide!*
Merodajnim krogom antante se bodo šele tedaj oči odprle, ko bo s tega pseudo-mtteetiika padla krinka, kajti pri vsej propalo<ti naiijonalne morale je eno stremljenji} vendar ostalo, stremljenje sovraštva do sosedov, izraženo v besedi »Revaneho*. Ta beseda so ponavlia pri vseh mogočih prilikah, v veselju in tmri. med revnimi in bogatimi, med inteligenco in maso.
S to devizo so zvezane vse mogoče kombinacijo, med njimi vedno in vedno zopet v prvi vrsti skrivnostna beseda »Rusija*. Rusija nai postane o-gromna delavnica za orožje, katerega Nemčija ne, sme izdelovati, Rusia na." da svojo kri. Ru>ija naj bo pod nemškim vodstvom orodji', katero naj iz-vohtje veliko dela maščevanja. Mi z antanto čaknmo, da tiam Wrangel ct consortes napravijo pot do velike matjuške. med tem pa tisoči in tisoči Nemcev žo izvršujejo svojo misijo v Rusiji.
Socialna politika
Izza avsbrijskih kulis
Dunaj, 8. februarja.
Dolgo 2o intenzivno zasledujem glasove evropskega, posebno tudi jugoslovanskega časopisja o sedanji republiki Avstriji. Nehote se moram pri tem vprašati, kje se ie vzela tolika naivnost antantinih držav in tudi kraljevine SHS, da je Avstriji tako lahko slepiti evropsko javno mnenje.
Za boga! Ce človek čita poročila te nesrečne Avstrije, jo mora nehote postaviti v paralelo z Rusijo. Čudom pa se moramo vprašati, k'c sta pravzaprav tukaj trpljenje in beda? I'o nie-gtih vlada luksttš kakor nikdar poprej Gledališča so polna, kinematografi vedno razprodani, dasi imajo dnevno po tri in več predstav, v kavarnah ne dobiš prostora, nočni lokali se šiloma zapirajo šele rano v jutro, na plesiščih pa vrvi staro in mlado, ne glede na to, <la stane kilogram podplatov 7000 r.. K. Vino, buteljke. P. a k in Venera slavilo nezaslišane orgije. Kdor trdi, da uživajo le tujci, se pač ni potrudil, da bi o|iazovai malo točneje.
To je v mestih. I'o deželi pa se razlegajo »IJlndlerji*. odmevajo »Schuh-plnttlerji* in brešči fagot brez vsake policijske ure. Kmetu nikdar ni bilo tako udobno kakor sedaj. Davki so zanj bagatela, vojakov pa mu ni treba služiti in svoje pridelke prodaja kakor sam hoče.
Delavski sloj izvršuje diktaturo nad Industrijo, napove štrajk kadar niii zmanjka okroglega z kino in pijačo, ima pa pri tem žo vedno boljše plače kakor uradništvo. katero edino res trt>i in strada, ako si iz svoje nevolje
Socialne napake socialnega zavarovanja
V	sociahio-jolitičrii literaturi, zlasti v nemški, so čita zelo pogosto trditev, <la so v socialnem zavarovanju, kakršno j« danes v veljavi, skrite kali nevarnosti za ljudsko zdravje.
V	podkrepilo tega navideznega protislovja je čiiati nebruj stvarnih dokazov /.lasti v kirurgični literaturi, t. j. v oni. ki se jieča z zdravljenjem kirurgičnih poškodb, za katere so v zakonih o nezgodnem zavarovanju predvidene rente.
Posledica ncsocialne vzgojo delavstva so ogromno simulacije, s katerimi mnogi na umetno rafiniran način skušajo doseči kolikor mogočo visoke rente. Ta bolezen, katero moremo z isto pravico naz.vati socialno zlo, kakor kapitalistično izkoriščanje, ni razširjena samo med neinteligentnim, po naravi sebičnim pri-prostim človekom, ona je doma tudi med inteligenco, ki z vsemi sredstvi skuša doseči invalidne rente.
Taki prebrisani simulantje dosežejo kljub temu. da so za delo popolnoma zmožni, često večje ali manjše rente, pripore v »bolezni* in vse to iz sredstev javnosti. Delavec, ki je mogoče organiziran celo v krščanskih socialnih organizacijah, se prav nič lic sramuje uživati podporo, če se mu to le posreči. Prav nič se mu no smili sotrpin, ki tqii na težki bolezni ali močni poškodbi ln mora biti zadovoljen z manjšo podporo, ker so denar iz stvcialno-zavarovanili institucij porabile armade simulantov. Sredstev za bolnice ni, preventivno zavarovanje je nemogoče — ker denar se rabi za »bolezni* in »napake* simulantov.
Nikakor ne morem pozabiti na delav-ca, kateremu so vslel neke |>oškodbe amputirali nohtni členek levega prst.in-ca in ki je divje grozil, da se pritoki prav na ministra, če ne dobi retilc. »Roka je čisto za nič*. Mož jc bil bluga v neki šoli in njegovi prejemki so bili popolnoma normalni. Na opozorilo, da je treba denar hraniti za težke poškodbe, za bolnice itd., je z lahko gesto odvrnil: »Kaj so mi drugi mar!* Mož ?c mi je smilil, smilili so se mi v:i oni. ki mislijo, da bo nova človeška družba sama iz sebe spočeta.
Simulacije vseh vrst bujno cveto tam, kjer zdravniki socialno-za varovanje sabotirajo in vso svojo veliko ljubezen do
socialno higijene dokazujejo z besedami: »Naj le plačajo blagajne in zavarovalnice —* in tam. kjer razne organizacije (politične) delavske pravico ščitijo na ta način, da jih vsestransko podpirajo v simulacijah s tem, da jim sestavijo jo pritožbe, da intervenirajo, da groze po časopisju, namesto da bi Širile resnico, ila je vsaka simulacija, vsak tru I doseči neupravičeno pod|*)ro. socialna krivica na I ostalimi poštenimi delavci. —
Veliko bi sc moglo Se pisati o tcin »socialnem* izkoriščanju. Toda, kdor zna misliti in ima srce za splošno korist in mu ni za moč stranke, ta to izkoriščanje pozna.
Jasno jc, da bo socialne nr.pr.kc socialnega zavarovanja socialno zlo. Proti temu zlu se jo treba borili, kakor prati tatvini, alkoholu — in izkoriščanju kapitala. Najostreje boj pa mora začeti država v socialno-političnih zakonih in s trm olajšati tru.l poštenih posameznikov.
Toda namesto tega boja vi iimo umik na celi črti. Naš zakon o socialnem zavarovana jc olje na vse ono. kar širi omenjeno socialno zlo. Ne vem, čc se tega odgovorni činitelji v zadostni meri zavedajo. — Elina puščica, ki je proti temu ljulskctiri izkoriščevalcu naperjena, jc grožnja, da bo oni, ki doseže rento ali podporo na nedopusten način, ka-znovan.
Tudi iz teh razlogov je zakon o so-čudnem zavarovani n-jpopolen: nosilci socialnega zavarovanj;* bodo delili tako-zvano »Sidinapsrentcn*, namesto da bi z.idali bolnico, sanatorije, letne kolonijo in da bi izdajali poučne spise o ljudski higijeni. — I. 11.
Mednarodni kongres za varstvo mladine v Bruslju
Ze predvojna, zlasti pa povojna Rclgi-ja je posvečala posebno pozornost mla dim" Nedavno pa sc jo vršil v Druslju tudi mednarodni kongres za varstvo mladine, na katerem jo bilo zastopanih .il držav. Kongres je organiziral ministrski predsednik in minister pravde.
Kongres je deloval v štirih sekcijah in obravnaval problem varstva uda lino v moralni smeri (mladinsko rodit vo, vzgoja), skrb 7.a zapuščeno uda lino varstvo mater in dojenčkov, socialno =kib z.a vojno siroto. Kongres je izdal v francoskem
jczllra zbran« referat« oflelelmb delega-tov zastoj Jinih držav, iz katerih morajo vsi delavci na polju skrbstva za mladino črpati zelo veliko dobrih navodil. Na iniciativo kongresa se je ustanovila Mednarodna zvoza za varstvo mladine s so-•itžcm v IJruslju. katera ima predvsem dolžnost stopiti v stike z vsemi podobnimi že obstoječimi mednarodnimi organizacijami in si v sporazuma z njimi določiti svoj delokrog.
Zveza hoče biti v prvi vrsti posredovalce med vsemi onimi, ki sc v posameznih državali interesira jo za virstvo mladine: posebno hoče pospeševati študij vprašanj varstva mladino, pos[»eševati to p:eduietno zakonodajo v posameznih državah in sodelovati pri mednarodnih logovorih, tičočili se varstva mladine. Zveza ima dolžnost preizkusiti vse posamezne metodo mladinskega varstva in skrbstva in zbirati praktične izkušnje.
Član te mednarodne zveze moro biti vsaka država, ki plača gotov prispevek (pri več kot 10 milijonov prebivalcev letno li.000 bclg. fr.) in tudi vsak posameznik ali posamezne organizacije
Zveza more v posameznih državah ustanoviti svoje poJružnice, Id imajo po celino avtonomijo. Predpogoj je, da je iz dotiene države včlanjenih vsaj 50 čla nov v zvozi.
Zveza bo izdajala svojo posebno revijo v francoskem in angleškem jeziku. V ajej bodo odtisnjeni vsi zakoni in vso odredbe in naredite posameznih držav, ki se tičejo varstva mladine.
Tu li Jugoslavija je bila pozvana, da lo-pošlje vse do sedaj izdano zakone ui naredite, l.i urejujejo v državi varstvo mladine. Želeti je, da naša. država a"-leluje aktivno v tej veliki socialni orga •lizaciji, želeti jc tudi, da k njej pristopijo posamezniki in organizacijo za mladinsko skrb in da iz. tega studenca, ki bo gotovo b.)g:U, zajemajo zdravilno tekočino /a nošo mladino.
Tretji kongres za moralno vzgojo
se vrši konccm meseca julija t. 1. v Ženevi. Kongres ima namen, dati spodbudo za delovanje na polju moralne vzgoje s sodelovanjem vseh plemen, narodnosti in ver neglede na pdi: ičnn, versko ali filozofsko prepričanje. Na dnevnem ledu sta le dve točki, in sicer:
1.)	Intirns- hnalni duh in pouk zgodovin« (v smeri od krajevno k narodovi in •nI te k zgodovini človeštva). K.iko spravili v sklad državni in narodni ideal z lidiom vsečloveškega bratstva. Zgodovina držav in narodov, zgodovina dela in svobodo itd.
2.)	Čut solidarnosti in vzgoja. Čut skup nosti i:i soodgovornosti v družini in Soli, praktično udejstvovanje v raznih dobrodelnih in drugih društvih. Parno vlada učencev v šoli. Kako so upreti v družini in v Soli vladi denarja itd.
Ker je to prvi kongres z.a moralno vzgojo po vojni, roti pripravljalni o;',bor vse ljudi, ki imajo srce, da bi se združili k skupnemu delu in tako omilili zlo. ki ga je zapustila petletna vo;na. Tudi nas Slovence in Jugoslovane vabi odbor v Ženevi, da bi si ustanovili (»oseben odbor, ki bi bil nekaka vez. med Ženevo in med vsemi, ki se zanimajo p;i rias za tnoialno vzgojo. O!,enem pa naj b; ta od bor skrbel za obilno udeležbo kongresa v Ženevi z naših krajev. V tem o lltoru bi naj bili pred vsem znstcucuii: predstavniki ministrstva za -prosveto. vse-ičiliški pp-fesorji fnosebno za pedagogiko. zgodovino, etiko itd.), n?itcljstvo spli h, organizacije, ki se brigajo za vzgojo, ženska društva it!, itd. Odbor u.ora bi"i nestrankarski ali pa medstrankarski. kar je samo po s<'bi umevno.
Kongresa se udeleži mnogo najo-llič nemili mož. saj je že odlior sam sestav-l^-cn skoro izid učno iz svetovno znanih osebnosti. Želeli oi. da bi sc ga tuli iz Slovenije kdo udeležil vkljub neugodnim valutnim razmeram: to bi bilo velikega pomena za nas, ker bi nas tudi drugje spoznali.	Akad. soc.-ped. krožek.
Kordenskjoldova ekspe« dicija v Peru in Cile
Pred izbruhom svetovne vojne se je pripravljal švedski |«»larui raziskovalec prof. Oton NoidenskjiT.d na letovanj« na južni tečaj, kar pa je preprečila vojna. 7.alo je opustil svoj prvotni namen in pripavj| eks|tedicijo za raziskav anje pižno - patagonskih Kor-liperov v delu republike Peni.
Ze junija l'J-0 je oilputoval iz Sved--ke in si takoj po prilurJu v glavno mesto |f?rnatLske republike I.imo za-sigurni pod|«jro tamkajšnjo vlade. Ro-niblika Peru v južni Ameriki je etia najmanj poznanih dežel, čeprav je podnebje jako ugodno iti zdiavo in je drsiva posebno bogata t:a premogu. Pu--ta je poneko"! samo obala, vendar pa da tudi ona z umetnim namakanjem pretvorit v plodovito zemljo. Pač >a so v tej zapuščeni državi silno slabo komunikacije in se je morala zato \"or:!cns!;joh!ova ekspedieija boriti na svojem [uitovatiju z velikimi težkoča-•ni. Krenila ji: najprej z železnico, mojstrsko delo tehnike, ki se dviga v vidne nad .1000 m. Ze 100 km od obale -n dviga gorovje do SODO m in tam bi tudi razvodnica tihega in aiant--kega oceana. KK-pedi<-ija je |>reiska'a najrej lislenike, nato pa reko Peron", ki pripada skupno z reko Ta m bo r; £-nemil sistemu An.azotike. Vse to o-zemlje je bilo raziskovano s silnimi težkočami s pomočjo male flotilje čolnov in spliviiv.
Indijanci, ki so služili za spremstvo, -o st; neradj odločili /a to. ker so poznali težkoče. ki jih čakajo. Na potovanju je izgubila ek špedicija mnogo -plavov in vt fotografske plošče iz Svodske. Raziskovalci so l ili ponovno prisiljeni, da so si delali pot s se. kirami in žagami. V divjem gorovju je naletela oks|tedieija |>rvi{ na divje In-•liiance, ki prebivajo po doličnili kra-jih.
Po [lovratku v I.imo je sledil drugi del podjetja. Kk>|-.•dicija je krenila južno [»roti Valparai-u in Santja-ru, ■ la na čil -nskem ozemlju razišče pala^ gonske planote. Tamkaj se raztezajo okoli 700 ktii dolga ledna polja, ki izvzeinši polarnih krajev, največja ledena tna-a na svetu. Radi neugodnih podnebnih razmer pa so kvleniki zelo malo |toznani. Čilcnska vlada je dala na ra/.|iolago eUspediciii parnik, f katerim je krenila v zaliv 1'enas in <>3 tainkai izkrcala. Na največji; težkočo je zaibda pri vzpenjanju na ledctiik -Santa Uco. ki je odeti največjih rs svetu. Potnike je oviralo na potovanju zlasti strašno deževje, ki je bilo tako -ilno, da so bili kljub u.-njatim oble-ka neprestano do kože premočeni. Kljub vsem naporom se ekspediciji ni »osrečilo, da bi prehodila vos ledenik. Zasledila pa je tamkaj čuden fioj.iv takozvanii: »utopij-nih gozdov*, ki so do sedaj fi' popolinuna nepojasnjeni fenoinen. \"se imenovano področje s|iad:i med najlulj dežuvnate na sv«v tu. Ker čilenska vlada ekspedicije nI zadosti podpirala, je zišla v silne ne-prilike, iz katerih se je izkopala z velikimi mukami in »e končno vrnila v Kvropo.
ČUDNE BIROKRATSKE ZAHTEVE.
V Franciji »e bijo sedaj srdit boj zaralj nekih čudnih birokratskih z.-ihtev [tošine-ga ministrstva. V razpisu mest za telefonist in :e je namreč odre.eno, da k o m [/•,:• tentinje ne smoj") biti manjše ol 1.5 in. Akoprav bi bile še tako sposobno, se morajo zavrniti, ako jim manjka samo ea centimeter. Vse francoske novine so na^ sl'«;<iie piuli tej birokratski bil lalosti in lo tembolj, ker se moio morebitni primanjkljaj par centimetrov nadomestiti ;n z.;i telefonsko službo ni potivbna noltena določena višina. Toda napadi pariških listov niso dosegli dosedaj nel>eriega uspeha. Poštno ministrstvo sprejema samo one kom|tetentinje. ki so šle pod merilo in dokazalo, da iuiajo predpisano velikost.
je blagoslavljal Leon XIII., njegov obraz... Toda naenkrat so se zresnile poteze njegovega izrazitega obraza, že tako žive oči so zablestele še z večjim sijajem in nemirno švigale naokoli — nad večnim Rimom. Poiskale so si Monte Quirinale, monte Viinina-3e, Campidogiio, Pantheon. Takrat ni imel obraz papeža Leona NIII. izraza one ljubeznjivosti in dobroliotnosti. — Trenotno ie (»oložil svojo koščeno roko na kljuko steklenih vrat, kot da jih hoče odpreti, navzoči kardinali «o se že preplašili... Ril je velik, u~ode-poln trenotek. toda papež Leon NIH. Je počasi umaknil roko s kljuke. Še enkrat mu je splaval pogled nad Rimom, zoitet se je nasmehnil množici na kolenih in odšel kot vatikanski v jetnik v Vatikan.
Kdo v6, kaj bi takrat rekel Leon SIR. raz odprto loggio Rimu in I ta! i ji r
Rla^oslova bi gotovo ne izrekel!
Novoizvoljeni papež Pij XI.. gospod «ehille Rntti, se ni obotavljal, z vsi> mi kardinali je stopil na zunanjo log-pijo. globoko vdihnil zrak kra!lovskega Runa in uedinjene Italije, zasmeb-Jjal se in [Kidelil dobrohotno svoj veliki blagoslov vernikom na kolenih, kraljevskemu Rimu, vsi Italiji!
Ta trenotek je padla legenda o vatikanskem vjetniku. Simbolično je pokazal Pij XI.. da stopa papeštvo v jnvnoeL da hoče ivei i Rimom, z Italija.
Vsi so razumeli ta zgodovinski simbolizem geste novega papeža in ga pravilno razlagali, gotovo pa je imel l>opolnoma prav oni, ki jc rekel:
»Pajtcž 1'i.j se ni vračal v Vatikan več kot vatikanski vjetnik, vračal se je s samozavestjo drugega suverena kraljevine Italije!«
Torej je imel 1'ranecsco Crispi vendarle prav, ako tudi ga dolj^o časa niso prav razlagali^
Francoski kardinali so glasovali za Ahilla Rattija.
Ta vest jo v prvem hipu iznenadila ves svet; kako to. da Francija podpira zbliževalo > politiko med Vatikanom in Kvirinalom? Kakšne cilje ima Ftancia s to svojo fiolitiko?
Pralseilnik francoske vlade Poinea-rč je ;>red odhodotn francoskih kardinalov v konklave sprejel poeiline in konferiral z njimi. Francoski kardinali so bili v Rimu v stalni zvezi s francoskim poslanikom na Vatikanu Joti-tiardom.
Kaj je na stvari?
Poincare je dober diplomat. On dobro pozna Italijo, katero je ocenil že leta 1'J12., ko je rekel, da bo Italija v zadnji fazi svetovne vojne brez ozira na svoje zveze in obveznosti, stopila tja. kjer bodo največje šanse za zmago! To se je tudi zgodilo.
Zato Francozi niso nikdar zaupali Italiii. ker si niso bili nikdar na jas-
nem. kaj bo jutri z njo. Da ni po krv baridskem porazu Italija kapitulirala, morala je Francija z Anglijo narediti reji v državi!
Tudi ItaPa je vedno ljubosumna na Franci:o. Vsak trenotek se boji, da Franci'a vjnme njeno diplomacijo, fe več: italijanski narod sovraži Francoze. Nedavni dogodki so to pokazali.
In konferenca v Cannesu? Ali ni Italia takoj iskala konvencije z Anglijo? Mnogo je takih vprašanj, ki so silili Francijo v to. da so njeni kardinali glasovali za Acbilla Rntti a.
Francija hoče. da se reši italijansko vprašanje, ki dozoreva cd triedinjenja sem, a je še vedno nerešeno. Rešitev je iiotrebna ia to ali ono stran!
Kandidat struje zbližanja se je zd -1 Poincareju najpripravnejše sredstvo za rešitev tega vpra5anja. ki vznemirja tu li Francijo radi svoje vedne negotovosti.
Zato je Toinearč priporočil francoskim kardinalom, da naj volijo onega, kj bo na'boljši porok 7n končno rešitev italijanskega vprašanja!
Zato so francoski kardinali glasovali za Achilln Rattija.
In to je vse!!
Kdo v6, ali je bil oni zgodovinski dan. ko je podelil novoizvoljeni p:»t»ež Pij XI. svoj prvi apostolski blagoslov Rimu in ItaliiL navzoč na w<k>Ira-
nom trgu svetega Petra tudi kak Jugoslovan?
Ako je bil. tedaj ga je gotovo v dno duše pretresla epizoda, ki se je odigrala v tem zgodovinskem prizoru.
Ko se je prikazal nad Vatikanom beli dim, ko |e završel po Rimu tisočeri glas: »Habcimts papam*. s|Himni-!:i se je italijanska vlada takoj svoje doIžno>ti, da se udeleži uradno svečanega tr uotka prvega ajiostolskega blagoslova novega Kristovega naslednika.
In Italijo je v tem svečanem trenutku na Petrovem trgu zastopala in predstavljala kraljevska italijanska vojska! Iz vseli vr«t orožja so sestavili igralne oddelke, oblekli jih v največjo paiadno obleko, »v svojo iiompozno grande lenuta*. |H>lali so jih na Petrov trg. sicer pod ponižnim izgovorom, da bodo delali r<nl, ali tega jim ni verjel nikdo. kajti v paradni uniformi vojska ne vrši svoje službe...
postavila se je v paradne vp-te. tam spredaj pred množico, da je mora! prvi pogled novega papeža pasti na italijansko v >j?ko.
Ko se je i»okazaJ na loggiji ear>ey Pij XI., zadonela so rezka povelja, raz loggijo. se je oglasil sugestivni trlas; »Na kolena!* — vso je popadalo na kolena, le kraljevska italijanska voj-ska ie stala dviraila ia v oozdrav
svoje zastave in prezentirala orožje — papež Pij XI. je pa blagoslavHal...
Kaj je občni ti v tem groznem trenutku Jngo-loian. ki je slučajno st ji ali klečal meti to tisočglavo množico? ... Ali ni njegova glava zlezla mnogo nižje iu se približala blatu? Ali niso nj -gove ustno presenečeno vpraševale:
Proti komu. proti kateremu sovražniku blagoslavlja papež Pij XI. zastave in orožje kraljevske italijanske armade?
CENA LEPOTE.
Ne, lavno je bila gospej Kpiro l.i vera »o, ženi profesorja medicinske fakultete v Atenah, osebneira zdravnika grškega kra-!'a. priznana ol srxfišff;i z.a neko poškodbo na obrazu, ki jo jc dobila o-l avtom i-bila. oilškivlnina 2000 frankov. Pri tej priliki moremo pripomniti, da obstoja o
v Ameriki zavarovalni«-«;, ki prevzemajo odgovornost, da ščitijo lica lepili in veselih žensk in jim v sluf.iju kake nezgtv!« izplačajo odškodnino. Nedavno je dobila neka ndada žena 77.">O0 frankov, da bi izlečita neko brazgotino na obrazu, kat pa se kljub vsi-in o|toracijam ni posrečilo. Kakor znano, je bil tenorist Cr.ruso za v a, rovan za svoj gla« za ogromne vsote, znameniti violinist Kubelik [ia je z.avarrv val svojo lev© roko za 800.000 frankov.
Gospodarska vprašanja
Kdo je kriv draginje?
Draginjo poznajo po vsem svet ti. Razni Stanovi dolže drug drugega Krivde na dragin:i. Delavec pravi, .ia jc n gre rec kriv draginje, agrarec zopet trdi, da je in lu-stria kriva draginje. Bivši c. kr. birokra-tizem. na Čelu mu poljedelsko ministrstvo, pa se je povspel do trditve, da je trgovcc
kriv draginjo.	., . , . ,
Da vi,Urno- ali in koliko je knva dra, pinje trgovina, vzemimo na pomoč šte vjP:o Za primer nam služi pšenica in pše-jrčna moka, ker jc to naš glavni in najpotrebnejši živež, kojega cene so ti«iej posebno velikega pomena za vsakdanje jivl;enje.
Zadnja leta pred vojno jc stala pšenica povprečno 2S kron. pšenična moka pa 38 do -10 kron. Dne t. julija 1!>1 I. je znašal kurz pšenice za oktober (100 kg) 25.38. za efektivno 7«), 81 kg težko pšenico pa 25.74. Za moko se je ta dan zahtevalo 35.80 do 30.70. Dne 25. julija, torej zadnji dr-n pred napovedjo vojno Srbiji, je znašal l.urz okt"be-s':e pš-niice 27.10. moka pa je stala 27.10. Dne 1" novembra 1011. smo imeli najvišje ceno pšenice pred ma-
Ta
imtirala
pšenica 41.10, moka pa 01. Dne 10. decembra 1914. smo dobili maksimalno ce-
ksimalnimi cenami pšenica cembra
no. Ta >e znašala za pšenico v Budimpešti 4090, na Dunaju 41. na Kranjskem 41.nO. Za moko se je določilo na Dunaju E7.75, na Kranjskem 09.50. Za moko so je torej določila precej viš a cena, kot jc b'la v prosti trgovini. Dobili smo potem tisto znano .Kricgsgetreideaiistalt., ki je plačevala kmetu pšenico po SO, moko ;a je prodajala po 09.12. a o I začetka leta l*)l/ pa" celo nad 1U0 kron. Navedene številke nam kažejo podraženjo našega glavnega živeža pivi čas vojne. Nastopni podatki nam pa predečijo vpliv zasebnega in državnega posredovanja na cene: V mirnih časih jc dobival kmetovalec za pšenico pa 20 kron, moko pa smo plačevali p«) -!0. Razlika rno-1 pšenico in najfinejšo moko je torej znašala 1-1 kron, a v ti ra.diki je tičal zaslužek majhnega trgovca, ki jc kupoval pšenico od kmeta, trgovca-bor/.ijanea, ki je kupoval pšenico o-l malega trgovca in je prodajal mlinu velet rgovca, ki je l;u;>ova1 moko od mlina in jo prodajal malemu trgovcu, malega trgovca, ki je pro lajal moko konzumcntii. Zaslužilo je torej po leg mlina in prevoznega pa-.ljctja najmanj pet o=eb, ki so pa vsu plačevala davek državi.
Ko so prevzeli državni zavodi kupčijo z žitom in moko. so odpadli zgoraj navedeni posredovalci in vendar se je zvišala razlika med pšenico in moko nad £3 kron. to je za okroglo 130 odst.
Številka nam dokazuje, da je bilo po sredovanje trgovcev mnogo cenejše od posredovanja državnih uradov.
Pa še drugo zlo ic nastalo iz delovanja državnih uradov. Manjkalo jim je strokovnega znat-.ja, trgovskega zanimanja in organizatoričnega duha, pa so prciadalo ogromno množine živil iu je nastal velik pere l v prometu in v preskrbi z živežom.
To je izrabila verižna trgovina, ki je imela lepe čase in še lepše zaslužke ker verižnik vendar ni cenejše prodajal od državnih prodajaln.
Tudi po vojni smo prnkticirali z raznimi državnimi napravami, katerim je pa zasebna trgovina uspešno konkurirala, kakor hitro ji je bilo mogoče priti do bla. ga. Saj se lahko vsak osebno prepriča, da so ceno v konzumni pro lajalnj iste, kot pri trgovcu, in vendar vživaju kunzumms prodajalno razne olajšave.
Reden trgovec ni nikdar stremil za višanjem cen. nego se je vedno trudil, da bi imel kolikor mogoče nizke cene.
Cene niso odvisne od trgovca, nego od produkcije in koiuuma. —Fr. Zulouik.
nole na periferiji mosta, hi že zaradi oddaljenosti, zaradi jmmanjkanja prometnih sredstev itd neugodno vplivni na obiskovalce. Tudi v drugih velikih inozemskih mestih so sejmišča nameščena v pretežni večini v mestu samem. Zato je Jakorckoč neobhodno potrebno ne samo. da oetano sc m išče na svojem sedanjem mestu, da krbe prireditelji za primerno razširjenje cga, ampak da merodajni krogi tu li po najboljši možnosti podpirajo stremljenja.
i služijo edinole ha-skti in prospehu našega -narodnega gospodarstva in našega mesta.
• • •
Ljubljanska kreditna banka je ustanovila v Novem Sa lu po Iriižnicn, ki je pričela poslovati dne 1. februarja.
Zbiranja statističnih podatkov o kre-anju naše zunanje trgovine. Generalna lirckcija carin jc izdala naredbo carinar nieam. da se mora za vse blago, ki pri-
10	na mejo naše kraljevine zaradi uvoza, izvoza in prevoza, poleg carinske dekla-
aci:e predložiti tuli statistična prijava s potrebnimi podatki za trgovinsko stati-iko. Da bi se dobila točna trgovinska lanca kral evinc. je potrebno, da se statistično zabeleži pnpalm.-ma ves trgovin ski promet z inozemstvom: pri uvozu: vse blago, ki ga plača Vi ali država ali peclinci inozemstvu: pri izvozu: v.-c blago, ki ga plačajo inozemci nam. Tu
11	kovani novci (v kolikor je njihov promet dopuščen) se imajo prijavljati zaradi statistike. Statističnih prijav je troje: u-vozna. izvozna in prevozna. Pri poStno-
rnskem prometu služi 7.3 statistično prijavo triplikat deklaracije.
= Naš izvoz in Avstrija. Vrednost našega izvoza v letu 192(1. je znašala vso-to*1.329 <>00.055 .linarjev. oil česar je odpadlo na Avstrijo 503.412.1-13 dinarjev (-10.27 odst.). V prvih 9 mesecih 1921. se ie izvozilo iz .Jugoslavije blaga za vsoto 1 .0n8.7F0.729 dinarjev, od toga v Avstrijo za 035.088.01« Din (okoli 38 odst.).
Izvoz tanina iz naše države. Naše tvornicc tanina so izvozile lansko leto tanina v vrednosti 15 m;ii;on<)v dinarjev.
= V trgov Insl 1 register so ee vpisale nastopne tvrdke: Kitšar & Rotar v Kozar-ah pri Ljubljani (izdeluje kis), avtomobil-na prometna d. d. v L!ub!jaiii. cČrna-Kv olin». d. d. v Ljubljani (koplje glino in pridcb'va kar.ilin), Ceškuti & Zaje v Lju-1 lk.ni (nianufakatttma trgovina). Ložar & Bizjak v 1.11 lil jan i (nnnufakturna trgnvi na). Brata Omersa v Veli1 cm Mengšu (usnjarstvo, strojenje kož): Delniška družba združenih plvovaren Žalec in Laško jc preložila sedež iz Ljubljane v Laško.
= V zadružni register so se vpisale na stopne zadruge: Hranilnica in posojilnica v Črni. r. z. z n. z.. Gospodarska zadruga čevljarjev v Ljubrani, r. z. z o. z., Paš-niška zadruga v Ljubnem, r. z. 7. o. z. (sclei Sv. Miklavž), i-brisale so se nastopne zadruge: Kmetijska nabavna in prolirna zadruga na Igu (končana Iikvi-
— Dofgovj madžarskih trgovcev v Češkoslovaških kronah. Iz Budimpešte poročajo. da jo večji del češkoslovaških to-
«, povpraševanje po srebrnem denarju
v Budimpešti. Zadnje dni je bilo na ou-dimiiestaiiiki borzi živahno povpraševanje |H) »rebrnem denarju in je srebnia krona doecgla tečaj 48 primatih madžarskih kron.
» BudimpcštansUl svinjski trg. Na bu-diiiipešiatiskl svinjski trg dne & t. m. je
bilo prignanih 2i.93 komadov; ncprodauili je ostalo 1503 komadov. Ce,«: prvovrstne ~
fvmje z vtlojiosestev 80 - 88 - 90 mad- M-*** ^ ^ ^ p^
liki sejem v Parizu sc bo vršil od 10. Jo 25. uiaja t. 1. Interesentom so nekatere nanj se nanašajočo tiskovine na razp dago v pisarni trg. Ln obrt. zbornice v Ljub.
PRODUKCIJA RADIJA V AMERIKI
Dance je Amerika država, v kateri se produeira največ radija. V ColoraJu so
kstilnih tvoruic ponulil 20odstutni popust 1 rai]i mj0j ^ zove karnotit. U te se od temeljne ceno ma lžarskim trgovcem, ! prj.j^iva radij, za kar pa js treba nenar ki naročenega blaga doslej niso sprejeli. va.jn0 mnogo dela. Za en sam gram ra^ Madžarski interesenti, ki dobivajo se laj (li a ^ treba na.i 500 ton te rude, okoli vse polno ceneji.h ponudb o l strani čo- ! r^ raznil, kemikalij, 10 tisoč ton ikoelovaJko tekstilne iniustrije, s tem ni- J destiliran« vo<le in delo 150 ljudi skozi so zadovoljni in pričakujejo nadaljnjega mescc Jnj Vrhutcga se mora končno
žarskih kron", stare z veleitosestev 78 Jo 80 madžarskih kron. prvovrstne kiuetsko 78 — 82 madžarskih kron. lahke (Hi do 70 madžarskih kron, stare 72 — 70 madžarskih kron.
Iz življenja in sveta
Ali
izdala
Ljubljanski veliki sejem
2. do 11. septembra 1922.
Rejmski urad je pričel te dni 7. razpošiljanjem sejniskih redov jn prijavnic. Iz se.mskega reda pov/amt-nio. da je rok za prijave razstavljali«v določen do dne t-">. aprila. Sejmski red so v splošnem od lanskega sejmskega ro-la iti veliko iz.pre-menil. Cene prostorom so primerne in kljub znatno večji draginji le neznatno višje nego lani.
Interesenti, ki se hočejo letošnjega sejma udeležiti kot razstavljali, naj nc čakajo do zadnjega trenutka in naj čimprej s prijavnico ura 111 sporoče svoje sodelovanje." Zanimanje 7:. sejc.mjc tako ve- mi;-1(;-,etn' , ,,a na 35.90 milijo, liko, da je že na podlagi selanjih dop:- im,m,m	.'.. ■ ____________:„ .„.
daci'a). Mlekarska zadruga v Moravčah (končana iikvi lacija). Živinorejska za-dniga v Višnj gori (končana Iikvi laci a).
= Tarifne UonTcrcnce v Trstu. O I dne 15. do dne 18. t. m. se bodo vršila v Trstu posvetovanja, katerih so bodo poleg zastopnikov italijanskih parobrodnih dniž.b udeležili tudi zastopniki jugoslovanskih, češkoslovaških in pol:skih železniških tinrnv. Med drugim se Ko obravnavalo tuli vprašanje, kako se naj od|»»tno-re posebtrm razmeram, ki nastajajo v tarifah vsled neprestanih valit'nih valovanj.
= Češkoslovaški les v Trstu. Kakor poročajo iz Trsta, se je vslc 1 porasta če škoslovaške krone podražil češkoslovaški lo-s v Trstu za dvakrat napram cenam našega lesa. Tržaške tvrdk« so vsltvl tega p isiljene, da storuirajo naročila v Češkoslovaški.
= češkoslovaška trgovina preko Trsta. Češkoslovaška je v preteklem letu izvozila v Trst 4971 "vagonov blaga (proti 4211 vagonov leta 1920.). a i7 Trsta .ie uvozila 21 r.o vagonov (proti 4119 vagonov leta 1920.).
o ponarejene romunske novčanlrc.
T-mešvarska podružnica nimunske Narodne banke iavlja. da sc jc v zadnjem č.-.^u p')*av*lo mnogo ponarejenih novii-nie po 500 le je v, ki so zelo dobro ponarejene in to najbrže v Češkoslovaški.
'=» Svetovna produkcija železa pada.
Lansko leto je svetovna produkcija sum-
vega železa in surovega jekla padla. V
letu 1913. je znašala produkcija železa
preko 70'/» milrona ton. Wa 1920. po
močnem padanju v letih 1918.-1919. je
narav la zopet na 00.fi m lijona ton ■■■ ° u.	n-.ru: ,
sov. ki jih je prejel sejmski tira l, jasno j^-videti, da sedanje sejmišče ne bo več za- j *1 dostovalo za lotošn!o prireditev in da neobhodno potrebno, da sc razširi. Ako se sejmišče ne poveča, ni mogoče, da se'm-ki urad zadosti željam razstavljal-cev. Posledica tega bi bila. da bi bilo popolnoma nemogoče vzdržati prireditev na onem viš'tt. kakor se vsestransko želi. Vsa javnost je lani enolušno pozdravi.a-la to našo res velikopotezno prireditev od katere je imela L'ublktn.1 velikanske, tak« moralne kakor tuli matcriclnc koristi.
Ljubljanski veliki sejem .te preteklo isto napravil na vse obiskovalce najboljši vtis. Ta vtis pa l»i puvzročila samo dobro' organizirana prireditev, iz.vanredni
okus in dUciprniranost razstavljalcev. ara-nak v j-iko veliki meri tu li srečno i/liran prostor, katerega pri lobiti se je prirediteljem velese:ma posrečilo po naklonjenosti mestne " občine Ijubl anske. Vsak drugi prostor, ki bi se mogel »ridobat e,U-
na ton. Pro.lukcijn surovega jekla je znašala |!>13. l"ta 74.0 milijona ton. 1920. le ta 08.3 milijona, a lani le 40.73 milijona ton.
= Pcljska varčuje. Pol:sko finančno ministrstvo objavlja, da izvedba ukrepov za varčevanje uspešno napreduje. Voji ške misijo v inozemstvu so se znatno reducirale. N'ihovn s?an:e je bilo v ok tebru 1921.: 85 oficirjev in uradnikov. 1"0 pod -ficiriev in vojakov ter 32 pomožnih moči iu 'je l>:lt> znižano v februarju na 39 oficirjev, 31 10 loficirjcv in 3 pomot-ne moči. Tuli v poslaništvih in konzu latih so sc po-lvzele znatne reJukci.e.
= Pu-la Anglcbanka-Bohemia. Iz Prage poročno, da sc fuzionirajo nostrificirane podružnice c.\nglobanko» z «Bohemio» v -ivo banko «Anglo-n>hemia». Nova lianka l>o c len najmočno'ših denarnih zavodov v Češkoslovaški, fo/.icia nove banko bo tudi v inozemstvu zelo vplivala vslel svojih močnih podružnic v Parizu in New-vorku.
Zadnji ruski car
Je zadnja carica Aleksandra res Kutijo Nemcem? Zgodovina o tem še ni izrekla svoje sodbe. Literatura se množi, kjkor lavina. Rcler rati hočemo na kratko o Uveli knjigah o teh
iznašanjih.
Pedor Rajcvskij ie izdal obbirno ve-lezaniuiivo knjigo «Le ministre du ma.. (Sluga vsega kuJcgaO. Ta knjiga je ne-•uanska obtožnica cafue ALksandiePc-dorovne in ccie ene ruske družbe, ki Je v svojih rokah imela usodo Rusije. Ln; -^ Je predgovor napisal NViliam le <ju"uy ki ie vodil angleško kontcršpi-jenažo' v Rusiji. Pisec knjige jc pa b 1
višji uradnik v notranjem, pozneje v vojnem ministrstvu carskem. Leta 1903 il postal tajnik vsemogočnega Rasputlna. Pisatelj pravi:
(il ivarica ruske germanohlskc st-anke jc bi'a carica Al-.ksandra. Okrog nje so sC zbirali znani temni elementi, pred vsemi Rasputin, Sturincr. Suhomljinov in Potopopov. OJ takšnih svetovalcev obdani car. slabič in degeneriranec, m ti sposoben za nobene odločitve, ampak sc je najraje mk.jal goljufivim raz.HlctJen spirillstičnih medijev. Ocrmanofi.ska kii ka je delala z namenom, da odstrani vse svoje nasprotnike. Nekatere je podkupila, druge odpravila v Sibirijo ali pa v trdnjavo Schliissclhurg, kjer so Jih z vednostjo carice pomori.i.
Sredi cclcga .delovanja« je Razrutm. nekoč kon;ski tat, analfabet. Pozneje U postal .starec, t. i. božji odposlance na zemlji, ki je s svojimi .čudeži, stekel kmalu čudovito popularnost. Sturuicr in „,ugovi so kmalu spoznali, da bi ta čudni prerok lahko pridobil velik vpliv na spiiitistično-mističnega carja. Sturir.er je izvedel, da n.uneruva carica nekega iz-.estnega dne v Kazan, da si v katolra'i zmoli sina. Razputin naj bi tudi pohite tja in opozorii carico nase. Res je čakal glavnim oltarjem, njegov tajn.k pa pred vhodom, da ga je pravočasno obvestil. Katedrala je l ila prazna. Cim je carica vstopila, je Kaspuiiii pričel na ves glas moliti k bogu. da bi carica do-;ila sina. Carica je bila presenečena. Ta menili... — kakšen slučaj! Po konč ni melitvi se Rasputin ponižno odpravl.a iz ceikve,, pri tem kakor slučajno za-ieda neko .neznano damo. (t. J. carice), Jo kakor začuden gleda, in potcin
odide.	.
Ta prireditev le bila uspešna. Carica jc dala poizvedovati za menihom, je seveda debila primerne informacije, in ta-.0 je Rasputin kmalu postal vsemogočni carjev svetovalec.
Carju jc Rasputin pripovedoval, da je ,ovoril z duhom njegovega očeta Aleksandra lil. Nato ga je naprosil za avanz-ma Protopopova, čigar karijera je bila o 1 .jga dne zasigurana. To je bilo žc pri prvem sestanku carju z Rasputinoni! Na :o jc pričela gonja za nasprotniki klike, često s pomočjo Ohrane. Med prvimi žrtvami je bil Stolipin.
Rasputin je našel tudi sredstvo, da si :asigura naklonjenost in slepo udanost carja in carice. Kadar sc mu je zdelo potrebno, je namešal enreviču v Itranu iick strup, po katerem je kraljevič krvavel. Nato Je Rasputin opravil svoje kozje molitvice in obenem dal carcviču orotist up, tako carcviča ozdravil in si eiino iznova utrjeval svoje sta'isčc. Nekega dne jc caričina in. Rasputinova zaupnica Ana Vym!".ova pnk'iea!a pisca (Rajcvskcga) na tcleh-n in ga vprašala, i'i je Rasputin žc šel k carju. Na odgo-\or. da ne. nu je zaupnica rekia: .Rcci-;e mu, naj danes ne gre. Aleksandra sc je ž njim nekaj sporekla, zato Je boljše. Ja danes ne gre k njemu. Jutii bo carc-vič bolehen, zato naj pride jutri, da ga ozdravi!.
Na Resputlnovo zahtevo so morali zapustiti sveja mesta Kokr.vcov. Sascnov. Krivošein, Voconcov - Daskov. PoJivanov in drugi neverni porclneži, ki so carju svetovali, naj odpravi Rasputina.
Ob Izbruhu vojne bi zarotniki umorili najboljše ruske generale, Nikolaja Nlko-'ajeviča. Konstantina, Danilova. Arapova. rSrusflova. Toda onega, ki ie imel na'og. da zastrupi jedi pri neki pojedini, so po nakiučju odkrili in ga prisiTi, da je zastrupljene Jedi sam pekusil ter umrl.
MeJ vojno Je Rasputin kotel vplivati tudi na genera'isima Nikolaja, ki ga ic pa vrgel ven. Najzanimivejša pa Je morda trditev Rajevskega, da Je Rasputin v njegovem, Rajevskega, spremstvu, med vojno potoval v Berlin k Vi jemu llM in da je Rasputin zares prišel k niemu ter se z njim lazgovarjal o tem, kako hI sc uo Rusiji umetno razširile epidemije ia kako bi se uničilo delovanje ruske armade.
Vsa knjiga mrgo'1 umorov, za vdan), atentatov, zarot, fntrig, — mrd njimi tu
živečim uglednim možem, ki vedo za
vsebino Rajevskega knjige in Uh navedb niso demontirali. Tako n. p. Miljukovu. Carica Je zahtevala, da car ne skliče :u-ne. Ker sc ni uklonil, je pisala Raspu-tinu: «V tem s učaju moramo Izvršiti iropozleijo štev. 70. in i:p'ačati agentu 10.1100 rubljev. da ukije Mi'jukova. (10-vorite o tem s Protir»opovim. Naj konča, k"kor (iusikov! Prav kakor v tem s'Jčaju! Vse je odvisno od tega, da Mi-jukov izgir.e. Vsi smo izguMj.ni, če pove v dumi. kar ve o nas.. Nato so I10-reli Miiiukovu zavilati, toda Rajcvskij ga •s anomino svaril. Potem so poskusili z atentatom, toda Miljiikov, v drugič na sti način posvarjen, r.i vstopil v dumo ,ri vratih, kjer je atentator nanj čakal, narveč drugje, in je res v dunii govoril: .Rasputin, je bivši konjski tat ia sedaj otoževanec Ane Fedorovne, jc le šarlatan in p'ač=nec cesarja Vi jema.» Cenzura je zaplenila Miljukovov gevor.
Drugo knjigo |e napisal Francoz P. Oilliard («Lc tragi^ue destin de Nicoias II. ct de sc famillc). Kakor opisuje Rajcvskij vso rodbino, d.i je cdo za sam oekel prezrela, tako pravi zopet Gi liard, da je za nebesa presveta. Vendar jc Ra-jevskij nabral toiko podrobnosti, ki so vso ostalo neovržene. da so vse te no-vcrjetnosli postale verjetne...
Vzrokov rusko revolucije je več. Vsi ti vzroki so našli svojo plastično i'ustra-ciio v opisu carskega dvora Nikolajevega iu — Rasr-utinovcga. Izgleda, da se zgodovina pcnavlja. Sredi propada, kte remu sledi revolucija, se pojavljajo ras-pt.tinske varaiice. TuJi naše stoletje ni bilo brez njih.
Med Obrano in Crczvičajko, med Nikolajem iu Leninom je mnogo Rasputi nov.
čar
kali še Sest mesecev, da se more ralij napolniti v posebno vazo. Ru la »e najprej zdrobi in pol>cre z roko. nakar se najlepši kosi zmelje jo, perejo in prl|-ravl a^ jo v posebni kislini. Iz preostal h snovi -e napravlja radij s pomočjo posebnih &p->-jin, ki so v vodi ncraztopljive. Kakor vidimo. je potrebno za neznatne količine radija mnogo imenovane ruJe. mnogo stroškov iu veliko dela in zato tudi ni čii Ino, da je cena radija tako horendmu Pri produkciji je potrebna dalje še velika i preznost. posebno pri razločevanju radi.a od varija.
SMRTNA OBSODBA IN HLADNOKRVNOST CIGANA.
Nedavno jc bil v Zagrebu cigan Sina-novic, ki jc v stranišču meJ velikim in malim drevoredom zadavil čuvarico stra, nišča, obsojen na smrt. Cigan jc bil trgovec s konji iu oženjen z neko babo, ki je bila 35 let starejša od njega. Za.ljub.1 se v čuvarico in ji donašal neprestano larrvc. Iz. nepojasnjenega razloga pa jo je nekega dne zadavil, ji snel s prstov 'vse nakite in potem pobegnil. Vendar pa « bil kmalu aretiran in izročen sodišči, k er sc je obnašal silno hladnokrvno. Njegova zakonita žena, 7Cletna žena ga a branila s svojimi brezzobuirai ustmi Jo izncmoglosti, on pa je med tem mirno metal poglede po senatu in poslusalc,h. Čisto mirno je |>osliišal obsodbo, s kato-ro jc bil proglašen za krivega in obsojen v smrt na vešala. Nastala ie grobna lišina. Vso oči so bile uprte v zločinca. Toda ta je hladnokrvno vstal, odbil prošnjo pomiluščenje in s krepkim glasom čestital državnemu pravdniku. da se m* le posrečilo izvojevati tako obsodbo.
Ernest Sliakleton
Štiri mesece je tega. odkar je izpred londonskega Tovvrskcga mosta od, miki manjša, nenavadno opremljena ladja. Vrh jamborov jc zavlkrala pisana an.^'c ška zastava, veliki Union Jack, in mno-gotisočglava množica je s klici in ma hanjeni pozdravljala moža, ki je poln energije stal na ladijskem poveljniškem mostovžu. Romantične želje so vndi'e ladjico, in slava njenega kapitana. Me 1 vsemi voditelji je Lniest Shakletiin postal med Ang'ežl najbolj popularen in ponos cc'ega naroda Je spremljal ladjo «Oucst», ki sc je prcJ štirimi meseci po-daia, da išče v pokra inah iu/'nega tečaja za neznanimi otoki in obalami.
Sedaj je Shakleton mrtev. Jedva 4S let star" je podlegel k'juh svoji jekleni kon-stituciji in veliki telesni utrjenusti moč-netnu napadu infiuence s sledečo pljučnico in oslabelostjo srca.
Zdravnikov sin, vendar Shakleton ni hotel študirati. S 10. letom se je odpravil na morje in mu ostal zvest. Postal je 'adijski častnik, sc odlikoval v burski vojni, I. 1901 ie sprernjal Scotta na ladji «Discovcry» na antarktično ckspedicijo. Pozneje ic postal tajnik geografske družbe, I. 1907. je pričel organizirati lastno ckspedicijo, da odkrije ju/ni tečaj. Sicer ga ni odkril, toda približal se mu je 11:1 169 km in dosegel rekord. Se važnejši pa so kili znanstveni uspeki te tkspedi-cije. Ko sta pozneje odkrila tečaj Scott in Amundsen. je Shakleton nameraval novo ekspc-Jicijo, da prekorači novi južni arktični kontinent. Odpravi! se je na pot 1. avgusta 1914 iu ostal dve lui v večnem ledu, toda s-eče ni imel. Od dveh ladij mu je ostala le manjša. V zadnjih letih vojne je potem organiziral angleško ckspedicijo v Arhangelsk. pczncjc oa sedanjo ckspedicijo, ki Jo Jc pričel na ladji «Ot>est» in ki je bila proračunana na 3 leta.
Shak'et:)tiov program bo sedaj Izvrševal niegov zaupni prijatelj, sotrudnik in podzapovednik Frank Wi!d. Shaklctono-vo truplo pa so georgijski ribiči v lastnoročno izdelani krsti prenesli z ladje na ko--o. ter s tem izkazali čast pokojnemu pionirju kulture.
ZGODOVINA KAVE.
Nedavno je minulo 250 let, odkaf <e jo v Evropi prvič pričela kuhati kava Paft co v Londonu že leta 1624, poznali kavo kot zdravilo, toda kot pi ača ie lila uvedena v Lvropo šele oretl t'50 leti in sc« je ljudem tako prn uibila da ne morejo hiti več brez nie. Koncem 17. stoletja je bilo v Parizu že okoli sto kav aren. V bh-ti Avstrni io bila otvorjena prva kavarna leta riS4.. po drugem obl egan m Dunaja S st. ani Turkov. Kmalu potem, ko je t'(Mala kava že popularna, pa so po-samezno države nastopile iiroti njej. Neničiia je hotela uničiti 11 en uvoz 3
v	-likitiii davki in vlada je izdala pro-ti pitju kave culo več brošur. V mestu llainbergstadtu je bil izdan proti kar
vi	celo poseben zakon z 12 paragraf v kateriii je bilo natančno navedeno* kdo sme in kdo ae sme piti kave V prvi vrsti jo niso smeli piti seljaki. Kdor se je pregrešil proti temu zakonu je moral plačati veliko denarno globo, tihotapci s kavo pa 50 bili postav Ijeui ua sramotni oder.
SLABE PROROKBE ZA LETO 1926.
Leta '920. se bosta planeta Mars ii. Merkur najbMj približala. Ame.iški listi proiokujcjo, da bodo takrat na svetu vc like i/.p-euiemhe ne samo v fizičnem, ampak tu li v političnem zmi-lu. Napove ia ne so vsemogoče kuJne bolezni, l.ikota. poplave, katastrofe na morju in revolucij. Sest let pozneje pri le do končnega spopada mel mohamcdanci, ravernikl hd ševikov in angl eškim plemenom.
Konflikt se bo končal šele leta 1932. s sp'ošnim mirom, vendar pa bo na svetu takrat že tako malo ljudi, da bo mir na-
.enu.o.v,	...t,.,. - ..........- ravna posHlica. Kakor * Izgledajo I
--1 proti mnogim ie danes izven RusUe Vmerikana ako temno v bodočnost. {
Darovi
- jC
* Za vdovo in otroke narodnega tnn?e-
nika Kromrrja so dalje poslali: Joinbaea Dav. Sv. Vid 100 K: Lavsič, prokurist, Novo mesto 400 K: l"u.v. ltaimer, Kreme-Jec, Metlika 00 K: Rakove Vekoslavi, L-ubrana C00 K: Neimenovana. LljuM a-na 400 K; Vršič Srečko, namesto cvetl.e •r. Planinnuf 20« K: Dr. A. Weiss. Iva-ncc 40 K; Sbil Alolf, Mokronog 40 K; Strukcij Ana. Dolenja vas 40 K: Ilrašo-vec. Slavko. Cospič 1-10 K: Novska sestra <lovei'' a 20 K: Sokol Vinica 310 K: Kri-;per. otroci. Črnomelj 200 K; Ravnikar Mb n, L'ub!'ana 40 K: Jcsib Alolf. Tr-Itovl e 7(11; Lavrič Josip, St. Vid 100 K; Blaževič Rezi. Krško 400 K; Flož Anten, Beograd 100 K; Učenci in učenci St. Pe-ter "sav. dolina 1'0 K: Ferdcrber Slavko,' Čniomeli 10O K: Diechl liani, Ceke 200 K- Petelin Anton. kap.. Ptuj 44 K; K & R. Ježek. Maribor 400 K: U Slak. ar Ivan, Sevnica 120 K; Zi.lar Josip. Ljnb-;-na 4('.fl K: Polgornik nabral neJ os-V jem poStn. ravn.. L.hibPana 520 K: Stalna omi/ e gostilne pri 'Mačku.. LjubPana 123 K 10 vin.; Udovič, Skerl. Pre še n l-'0 K- Dolničar M. nabral pri Knofu S03 kron: Golob. Ljubljana 400 K: Centralna vnovčevalnica, Ljubljana 400 K: Ooepa Jera Iškavas 40 K; Ljubljanski kmet. strokov, na fantov, g. Piijatel.ia. Ljubi, a-na 2SO K; Krašovec Jak.. Milanov v h ' 0 K- T-ep-n Marijan. Prczica 100 K: To-mnšič Marv', P.:-,kar 100 K - Skupaj tor-j .-.ft^fi kron 50 vin. — 7-e objavljeno v časopisih 5CVI K - Vsega skuj a j doss-'aj 55.870 K 50 vin. - Nadal.e »o £9 laralovil dr. Simon Dalar. Kranj. 10 srebrnih kron. tvrdka Schvvab & Bizjak, L'1-Miena. blago v vrednosti 4800 K in g 15. Cilka Uri Stoik dva poš'na paketa razlio nen blaga, nabranega v Ljubljani. - Denar ic naložen v mestni hranilnici v Čr-nond u. katerega vdova r<>	dvi-
•m e'Blago se je pa vdovi izročilo. -
Sokclsko drultvo v Črnomlja
Pridobivajte .Jutru* novih naročnikovi
m fgf __
B__Ki
Mat v treh potcznh.
22. nzloga.
Met v treh potezah.
Številke 1 do 8 od spodaj navzgor, črke a do h od leve na desno.
Rešitev nal. St. 19: Holi: t.) konj b3 -f4; 2.) konj f4 — h">; S.J mat s konjem ali tekačem (g2 — g-1). — Črni 1.)... ; 2).....
ReSitev na', št. 20: Kraljiča vleče od 65 ua Cl.
IZVOR §AH\ IN NJEGOV PRVI RAZVOJ.
O nastanka šaha nimamo nikakih zajedljivih podatkov. Gotovo je. da je bila prvotna oblika šaha ta.';azv::ni »četvero-šr.h», vsekakor z drugačnimi figurami in pot-jzami. kakor jih ima modema igra.
Med izkopninami staro ca E^ip'a so se našli kamni z motivi 8X8, ali 9 X 9. čmobelih ali tcmnosvetlih šahovskih polj, ki spominjajo na (l"nr=n"o šahovsko de sko, ter na teh poljih nekake figure, venlar si o njih pomevt ne, moremo biti na jasnem; to pi5 p~el vsem iz razloga, ker Eg'| čani pri svoji primitivni plastiki niso poznali [icrspektive.
Najverjetnejša je domneva, da je zi bel!;a šaha stara Indiia. kjer je bila razširjena današnjemu šahu sTična kombinacijama igra na 8X8 poljih že pred 3000 leti.
Perzijski pesnik Firdusi, ki je spesnil
v G0.000 verzih staro-iranske tradici:e ter zgodovino Sasanilov (993—1011). omenja prvič — šah. Njegovi »Knjigi kraljev*, ki je nastala pod prvo moha Biedansko dinastijo v Perziji, pa se vsekakor ne more pripisovati zgodovinske verodostojnosti.
Firdusi pripoveduje v svoji kn:igi, da j6 mogočni krni' Kosrols (.532—578), ki je vladal od Inda pa tja. do Sielozem 6ke"T	' " •■>"''"1 '-re.i v stik z Grki
na Indi). sprejel nekoč indsko o lp:>slan-stvo, ki tnu je po! lonlli Fčno izdelano žihov.'.3 ploščico s figurami ter i*;avilo. da hoče n;'h indski vladar plačati dolžni daveV p-d pogojem, da rerzijci uganejo pravila igre.
Perzijci so. našli sami ključ, nakar so p"s!ali Indom. ki s-i 5" v • 'a plačali vek. podobno, a Še mnogo težjo in zaplet enejšo . igro - uganko, ki pa je ludi Riso mogli rešiti
■ Tako Finlnsf. Vendar se ** fr. te perzijsko legende z veliko veretnostjo izluščiti jedro: da «e je «ah razširil iz prvotno domovine Indije na sosedno Perzijo tekom 6. stoletja, tire i nekako za vladanja bizantinskega cesarja Justi nijana. In da do takrat Perzijci šaha niso !>oznali.
Ol Perzijcev, kjer so dobile figure imena (šah-kralj) in kjer so se posamezni liki porazdel i! v dve skuplui: »pešce* in «dosto\instvenike* fcim^-li-aelu boja!), se je kmalu razširila igra na bližnje \r.-bee. k;er je igran'e šnh? okrli leta 700. po verzih Farazdaqu-a <umrl 72S.) lokazano. Arabci so z igro prev/eli tu Ii nerzdV a imena pos: m;' • figur ter delih" slednje istotako na »baidake* (pešce n »dostojanstvenike*. Kralj- (»šah*) je tudi pri njih pol"" ' slj.ee (»farzin«) glavna figura na plošči.
Arr*>~	Dr-'!i-ir (nmrl 711.) je
prvi umetr,:," š-lnvsVe takozvnne »slepe partije*, kjer igra igrnlec s svojim na -prt. nikom, ne da bi gleda! pri tem na šahovsko de=ko t»^r nareku'c »ni pamet* svojemu nasprotniku pote'?. — V Evropi >a js igral prvo f,"«'>	Siracen
.'menom Dorgazo, in sicer v Florenci leta 1365.
O J Arabcev v srednjem veku je do-
' azano. da so se s šahom -onogo pečali, fako je A! Sauli znan kot znamenit :Trnlec in šc^-'-?' i	" 'nn l 950.).
V letih 9S7./988. navaja Firist precejšnje število pisateljev rbi ;ie .ih šahovskih lel. ki pa so se žal	vsa izgubila.
Arabci so si stekli največ zaslug 7 izirom na razširjen :e š-.hovške igre. V š,".h sam sicer niso uve "*Tt novih ^omemb nosti, ohranili so z malimi izjemami stare perzijs' " f ■	ven !nr je vla
Islo med njimi za šah veliko in živo za-nir\-!r'e.
Z Arabsi se je šah razširil preko vse -tverne Afrike,	oaiaii.i.e ter pn-
'rl tud: na Spans.'-«. V flevotcm stoletju
igran V š"M v r-"*-----t-n«ki Španiji
lol a^ano. Igra se je posebno pril'ubila v:š'!m ar:stokra-*«kT"i l—^gom. Pesnik »Aldani* primera v svoji pesmi iz lo*-*» 1032. ljudi v rokah nsode s šah ivskinii figurami, kjer pogosto premaga peše-kralj«. — Dokazano je tu li. da so okoli leta 1000 igrali šah že katalonski krist-šanL — Vil. stolrj'" so je seznanila s •-h «1 <to'"vo Iflrp in m^rda tuli Nem Sija. Francija pa do leta 800 gotovo šaha še ni poztnla — dasi so voadli Arabci v eSkrat tu li 'ia francoska tla.
<11cde Grkov. ki so vep 'nr bili z Arabci v neprestani zvezi, je čudno, da šaha niso poznali in se pri njih o šahu. rnz.ven •ie' ater h nevcrjc-iiih pripovedk, ničesar -te omenja.
Prvi ncpib;fni do'az o igranju šr.ha v j 15'zancu pa je dnevnik Ane Komone. j '?Scr'e kral'a Alaksija, k:er p!s«'aljlca ! okrog leta 1125. pripovedni, da je- n'?n j >če s svojimi prijatelji večkrat igral du- ; hiv"Li šnh. ali grško: »srt:ri!-on».
Na potu šaha ckI vzhoda na zahoil jo treba računati le na malenkostne izpre-■iiembe. morla v prvotni postavi figur: vendai pa jc ostal v splošnem stari arab ' i rr"'n i"ran"a nefzpromenVn od Gan<ra lo A'landskega morja, do*der ni prešel šah okoli leta 1450. v našo novo, mo lerno igro.
Najvcč!a Sprememba mc-1 starim, arabskim in med evropsVim šahom se je izvršili š:le povolnm razširjenja delokroga kraljice in cbeh tekačev, t. j. proti koren srednr-ra veka.	Blirl:^ Tr-geli.
Kaj fc Jugoslaviji
najbolj potrebno?
Zauaroaalnici o Lipi
sprejme takoj
knjigovodjo in praktikanla.
Ponndbc na poštni predal 130. Ljubljana.	371
D U N JU S K!
MEDNARODNI
VELESEJEM
(Wiener Internationale Messe)
od dne 19. do dne 25. marca 1922 najugodnejša priložnost za kupčijo
za vse s:roke, nad 40C0 raistavljalcev iz tu- In inoiemstva.
NaianZneiša DoJasnila glsde olajiav za oe«ovan'e in «a« toS" ffoilfi dajl Wiener Mc»se fl -C., Wien, VII., wej«spa!as», Itakor ludi last*! rasopriš vit • v str. konzulat, Turistki trg S, ..Celeritaa" lusosiav. Iran*p. d. t o. *.

Ij<*p in krakterističen je sledeči odgovor:
»Hoj odgovor je obsežen v eni sami besedi: Jngoslovenstvcl
Ta skopi odgovor bi se utegnil zdeti paradoksen, zato mi je treba, da ga razložim.
Pravijo, da Je najsrečnejši tisti, ki ima najmanj potreb. Torej ni nihče docela srečen, ker brez potreb ni življenja, pa naj se to življenje še tako omejuje. Se več in večjih potreb kakor posameznik pa ima država in še posebno taka, k! se •xouiaj izmotava iz detin>:.in povojev, kakor je to naša Jugoslavija.
Kaj je torej Jugoslaviji najbolj potrebno? — Hazmišljal sem to imenitno vprašanje na vse strani in sem že hotel napisati ta ali oni odgovor, pa so me misli gnale vedno dalje.
Gotovo je krvava potreba, da si naši ližava zbuljša in utrdi valpto. Tudi nam 'fi hudo potrebno, da se izkobacamo !z nučrih rr:n'strs! ih krlr. ki nnm imljejo igled v svetu in množe ncza/lovoljstvo loma. Silno nam je potreba, da dobimo :rdno '-"-•-oio nad narodnim in držav-din gosocdr.rstvorp, da se omejimo v iz-latkih in si povečamo dohodke, da odpravimo draginjo in stanovanjsko bedo. Ctijno potrobuemo debre trgovske mornarice In izrcpolr.Jci.ja železniškega ■mrežja, kar je s prejšnim v organski zvezi.
Takih koristnih misli je bilo že cel ucat. Ali vse potrebe, ki jih razodevajo e in take mi/li. so fcomr"' po.loba dalj 'ijim sanjam, dokler no prežanje sleher-ega našega državlana državna misel, 'rž: v.:; ^'-h: r.irsel in duh hfoslovenstva. "rez te misli in tega duha je Jugoslavija nemogoča, ali pa vsaj stoji na krhlih lončt-nlh nogah, namesto da bi stala ua granitnem temelju.
Dogodki treh let našega obstoja nam p.iuajo dovrdj glasno, da je nase jugo-slovenstvo še zelo klavrno, raztrgano ir. d."dno. Različne centrifngalne težnje so /alibog še zelo aktualno. Nevarno je "isto sI?po otresan e. da teh teženj ni. ali la nimajo pomena. To se pravi, z zavestnimi očmi drveti ob propadn. Le priznajmo odkrito, da se moramo boriti s ilnim nitrsrnm sovražnikom, ki ima do ':ai ugoden teren in oklenimo sc rajši iač:Ia. da velja ts~n r	do kraja
ztrebiti. K"e l»i bili žfe lahko danes v raši konssli laciji ob našem naravnem Nojrn.-'vi!, ko bi prevevala vsa naša srca. n naš rrr-im rrsr'"—> "Trfcoka zavest ju-^cslovcnsivr.! fesli bi že trdno valuto, ne p-ctre-"!e bi ras večne ministrsk« 'erize itd. in r.o bilo bi še sto drugih pe-tčih •"'■>. "-s vrm j:h bodo povedali različni odgavori na vaše vprašanje.
Moj o Ifpv.-.r ni idealistična utopija. ' er se da realizirali. .lugoslovcnstva je "3 dcs'i med nami. ril še premalo. Mnogo 'e med nami cmrdiHivcev. ki se tolažijo Vle s p-"••'-»"mi par p—"-r.->?. Ali sme-no res čakati še desetletja, da odimije samo ol sebe, kar je trnilega? To je Inzna m'sd! Kdor ^ misli, je kvečjemu rtiecsl"van na jeziku, ne pa v krvi in mesu. Na deb treba, nn podvojeno in »clrojeno delo! P—1'-■--> in poglej-
mo Ncmcc! Tudi oni imajo težave na vseh kancih in krajih. I*a kako daleč so prod nami! Zakaj? Ker je tam slehernemu jlovekn prva in poglavitna skrb — država!
Jugoelovenstvo nas bo ojačilo na-notraj in nazunaj, dalo nam bo ugled v širokem svetu, ki bo spoznal našo živ gensko moč. ter nam izpolnilo sto hudih potreb, koje nas danes tarejo.*
V. MazL
G. St. Alojzij Gradnik smatra, da jc Jugoslaviji najbolj potrebno:
»Vzgoja poštene, zdrave, idealne in nacionalno čuteče mladine. Ko bodo stari i isti odpadli, nam bo vse drugo privrženo.* .
Slični so drugi odgovori, ki pravijo: »Mlada, zdrava u slobodi otlgojena generacija.*
Vladimir Hajek
—	ali pa odgovor izkušenega Šolnika, ki piavi, da ie treba
»Nove generacije; kajti dokler bo živel rod, čigar stare'ši del je pil vino liter po 32 krajcarjev in belo kavo po 12 krajcarjev čašo, in čigar mlajši del je vsled vojnih grozot duševno in telesno puhati-ljen, ni za Jugoslavijo nriačkovati korenite i spremembe na bolje. Ker pa nova generacija gotovo pri ie. pridejo gotovo tudi za našo državo boljši časi.*
Dr. V. Korun, gimn. ravnatelj.
OUična narodnjakinja apelira na žen stvo:
»Dobiih žena in mater, ki bi učile svoje može in svoje sinove brezmejne ljubezni :n požrtvovalnosti do domovine!*
In. ko bi sc sestidi politiki, ki odločujejo usodo Jugoslavije, bi se ločili D> strankah, a bili bi jedrni v veliki ljubezni lo države tli sporazumeli bi se lažje kot danes, ko trobi vsaka stranka v svoj mg.
—	In kako strašno razglašen je rog no-katerih strank! —
Izvozničarji bi izvažali še nadalje in njih mošnje bi se 6e nalalje polnde. — A njih delo bi bilo slavospev rodovitne in bogate Jugoslavije, njih mošnje bi bile odprte tudi v državno korist. —
Vsak državljan tega Ii onega stanu b; l.;i s svojim delom. prepo.;enim le z najslajšo	do domovine, — neotnah Ijiv steber državi, danes jo pa ruši s slastjo vsak sebičnež, vsak ouialiljivcc.
Gospodarski 1n finančni položaj bi bil nekoliko drugačen, ko bi ti ne bil več ideal tn;a valuta in nepoštene verižništvo.
Ljudje bi se ne delili več na kaste, nevoščljivi d mg drugemu za boljši griž-ljaj — saj trpljenje in siromaštvo bi blažila medsebojna ljubezen, idejo: vsi za enega, eden za vse. — In kakšen užitek hi bilo citati nn$e dnevnike, ki bi tekmo vali v poročilih o heroizmu Jugoslovanov.
Naš znna'n.:cpolitični položaj naj presodi vsakdo sam. če se zamisli v Jugoslavijo, zgrajeno na takih temeljih. —
Strah in groza bi prešinjala tiaše sovražnike ob misli na tri nq remagljive brate, nad katerimi čuva boginja edin-
boginja najčistejše domovinske
ljubezni.
A kje se na vzame* tega duha, teh ve-likib iJej, ako te jih ni učila moti. kje najdeš opore v nadaljnjem življenju, ako ti ni ob strani žena, vzgojena i« v u-keai duhu! —
»Zivjela nam roda hčerke dične, Hajke drage, sestre, drugaricel Nek se čvrsto na braniku si o že, Nežna toga, ko nam škodit tnože!>
Magda Sterletova.
Odgovor zavednega trgovca GoričanaJ
»Vlada bi morr.iri < i : 'ično zatreti brezvestne židovske spckulacije raznih ca. človeško življenje prepotrebnih pro-luktov. — Vsled vedno naraščajoCh cen so največ prizadeti nižji in srednji sloii naše kraljevino, kar vzbuja splošno nezadovoljstvo bstnih državljanov. — To 'e naša največja rana na našem sicer zdravem narodnem organizmu.*
Fran KurinSč, trgovec, Maribor.
Odgovor, s katerim se, kar se tiče jezikovne zahteve, mnogi ne bodo strinjali ki je pa gotovo zelo zanimiv:
Mladi državi kakor je Juzoslavifa in vobče vsaki državi, če hoče biti na znoi-rai in zunaj edinstvena in močna, le tre-Ihi razen enega Boga in enega kralja.. tudi enega Jezika In ene vere!
Ce ne prej, za sto let smo Jugoslovani enega Jezika.
Kaj Je z vero? Za pravoslavni del Ju goslavije Je ta problem rešen v globoke v Srbih ulcoreninjene posloviec: Brat Ji mio. koje vere bio. Ni pa rešen za katoliški hrvaški del, a še manj za eks■ tremno katulLU del Slovenije. Ali b(, prqyoslavje kakor mogočen val zaplule do Trisuiva in Drave, ali pa še radikalnejše katoličanstvo (s konturami religi-joznega boja) od severa na Jug. Kdo ti ve? Bog nam prizanesi s takimi boji. Vsekakor pa bodo morali katoliki popustiti od svojih radikalnih verskih tendenc Moja žena pa pristavlja: Jugoslaviji j& potrebno predvsem železne metle, dt, pomete z vsemi nergači proti edinstvu in z vsemi nevrednimi elementi, ki Jugoslavijo le izkoriščalo in izmozgavajo — ne delajo pa nič. V delu je spas državi kakor tudi posameznika.
Prof. Pavel Lokovšck
Pcfrllm srcem favllamo, da le po težki mtrfni bolezni premlnola nepozabna soproga, oziroma mati in stara mati, jarpa
KATARINA MOLJK
dne 11. februarja 1922.
Pogreb se vr i v ponde!|ek dne 13. februarja 1922 ob */,*. url popoldne iz deželne bolnice k s*. Krilu.
SPODNJA SI6I'A, dne II. februarja 1922.
Žalujoči ostali.
trs
samo 6 dimi
edino natkrajia 6rt«, preko Htvri in Cnerbonr^t v N»wyork. — Predprodaja Hdtj»ktti ItftVov in i?l«c-oltkih varnih listov ra sosedne d/ tava. — Pojasnila daje kooe potovalna pisarna
Ivan Kraker
■ubliani. Kolodvorska ulica itev. 41, nasprati glav. kolodvora.
Oglasi • s« vadno v nte]l pisarni. ———
Poslano.'
Resnici na ljubo, na katero sem bila kot priča pri sodniški razpravi o »Fo-neveibi na ljubljanski pošti* zaprisežena, katero prisego smatram za nekaj resnega in svetega, 6em priiuorana objaviti sledeče:
Kakor poroča »Jutro* z dne 8. februa^
ja, ste se Vi izjavili, da sem imela ba.js navado, v odsotnosti strank (mojih podnajemnikov) stikati po sobah. Ni res, da bi bila moja navada taka, amjKil; le moja dolžnost je bila, da se prepričam o snagi in redu v stanovanju, ker sem bila zato, kot gospodinja stanovanja, odgovorna tu li hišnemu gospodarju. Sicer pa puščajo podnajemniki večinoma sobe odprte, da jih je mogoče pospravili Vaš zagovornik j se je skliceval tudi na moj preklic v i »Jutru* od dne 16. januarja 1922. I/.jav-j Ijam, da sem bda k tej izjavi od Vas pri-jsiljena. Naj torej izve javnost, v dem je obstala tista izjava ali z drugo besodo preklic nekega obrekovanja. Ob času, ko so bili aretirani poštni uradniki, mi jc gospodična Zajec zaupala, da ji je i-ovelal višji ' poštni uradnik, da »te tudi Vi izgubili službo. To sem povedala g. Tram-pužu, poštnemu oficijalu, ko je prišel glede zamenjave Vašega stanovanja k meni in to ste smatrali Vi za tisto obrekovanje. Od njega je prišlo to do Vaših ušes, na kar ste s svojo ženo navalili z vzdignjenimi pestmi v mojo sobo, grozeč mL da me boste stcpll in Vaša žena tee je tudi enkrat udarila. Priče so na razpola^ go. Imen dotične gospodične in gospoda poštnega uradnika nisem smela takrat povedati. Boječ se za svoje življenje in z ozirom na imenovano gospodično in gospoda uradnika ter stoječ pod Vašim pritiskom, sem torej podala ono nepotrebno izjavo, kar obžalujem Se ditiee. To je vsa moja krivda, moje takozvano obrekovanje. Kar sem kot priča pri sodniji iz-(Kivedala, ni bilo maščevanje, pač pa resnica, ki sem jo bila pod prisego dolžna, izpovedati
Ljubljana, lOJebruarja 1922. ,359)	Fani WruS.
iiuaiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiu
M
a
a
a
s *
a a
3
Ljubljanska kreditna banka ▼ Ljubljani naznanja, da je otvorila 1. febroarja l'J22. v Novem Sadu podružnico, ki bo poslovala i»od tvrdko
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Novem Sadu.
Nova podružnica bo izvrševala vse v bančno stroko spadajoče posle, sprejemala vlogo na knjižice in v tekočem računu proti ugodnemu ohrestovanju, dajala vsakovrstne kredite, izvrševala nakazila v tu- in inozenstvo, prodajala in kupovala vrednostne papirje, valute ia novco, sprejemala borzna naročila itd.	36;
a
s
v
a ■
a ■
a
i _____ ™
• Za vsebino je uredništvo odgo-
vorno le v toliko, v kolikor predpisuje /ji kon.
POZOR
ELEKTRIKI!
dva velika lestenca za ve ike dvorane s 13 svetiljkami, poleg tega 17obstenskih sve-t.lnikov s 3 svečami, lepo graviranih, vse iz pristne medi
se poceni proda.
Ponudbe * slikami poiilja
.LORUM' d. d.
Zzgreb, Duga ul. 12
Domače vesii
• Dvorno žalovanje za pokojnim j V ostalem g. Pesek niti ne ve, kako gr-
kraljcm Ptt.om Osvoboditeljem konča dne 10. februarja. Dno IT. ali 18. t. m. sprejme kralj Aleksander v posebni avdijenci vse poslanike t:a našem dvoru, ki mu bodo pri tej priliki izročili kot novemu kralju svoja akreditivna pisma. Najhrže odpotuje nato kra'j 10. ali 20. t. m. z ministrskim predsednikom PaŠičem v Bnkarešt, kjer se bo vršila svečana zaroka s pnnecso Marijo.
Iz diplomatske službe. Za sekretarja
ni. razreda v našem
lo se je udaril po ustih. Njegov organ neprestano obtožuj« demokratsko stranko, ila jo »hankokratska«. sedaj pa je na šel v vsej državi le štiri banke, ki so v rokah demokratskih ljudi! 0.1 mnogomi-lijardnega bančnega kapitala v Jugoslaviji razpolaga torej največja stranka v državi p-j priznan!u »Jugoslavijo« samo z nekoliko sto milijoni in od stotine bank imajo demokrati le Miri. natančno eno četrtin-.. toh':o. kolikor g. Pesek sani! O. Pesek jo izvolil nadalje iz listov hrvat.
it vil v [tur- j skega bloka, kako nameravajo demokra-
li.iu je imenovan dr. Vladimir Rybar '•■>. zunanjega ministrstva, za sekretarja IU. razi-e^a v Budimpešti pa dr. L ju. levit Ko-Ber. tajnik istega razreda pri poslaništvi v Bukarešti.
» Iz konzularne službe. Po naredbi ministrstva -/a zunanje -zadeve sc uki-r.c naš generalni konzulat v Carigradu iu se nadomesti z navadnim koti-
*	Nači konz;*li iz neodrcšcnc domovine pri zunanjem ministru. Minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič je sprejel v daljši avdijenci rasa konzula. in to tržaškega konzula Ljubo Nešiča in zaderskega konzula Aleksandra Cinear - Markoviea. ki sta mu obširno referirala o svoiem delu in o razmerah, ki \ladajo v njih konzularnem delokrogu.
*	Italijanski konzulati v naši državi. Vla l je izdala ekse<]itatiir sl^lr-čim italijanskim konzulom v naši državi: generalnemu konzulu v Zagrebu Pie-cardiju, generalnemu konzulu v Sarajevu Rolomemt. konzulu v Splitu Karlu Umilta in konzulu v Sibeniku J!a-riju do Angeli.
a Za častnega meščana jo imenoval kočevski občinski svet pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja.
*	Vel ki ukaz o o:!likc\anj-.i kulturnih delaveev, ki bi moral I iti objavljen na dan sv. Save. je moral biti radi raznih korektur preložen na poznejši čas: tudi šc ni bil predložen k r, ti ju v podpis. To --c zgodi bržkone šele povodom kraljeve uradne zaroke.
*	Izpremeir.ha n;-.slova. »Službene Novi-ne« objavljajo narodbo, po kateri se iz-premeni dosedanji naslov »Gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani« v .Direkcijo šum kraljevine Srbov, Ilivatov in Slovencev« v Ljubljani, vsa podrejena •gozdna oskrbni št va» in »gozdna nadzor-ništva« pa v »šiuuske upravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
*	Ponovna pismena zakletva rezervnih efUirjev. Ker jc glasom sklepa ministrskega sveta določen uradni naslov kralju: »Aleksander 1., kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev« bodo morali rezervni oficirji Še enkrat izročiti pismene zakletve. v katerih točno označen kraljevi naslov.
*	Iz zdravstvene službe. Ministrstvo za rarodno zdravje je dodelilo (f. dr. me 1. nniv. Milka Gnezdo na državni bolnici v Ljublani v oddelek za infekcijske bolezni v Beograd.
*	Razpisane zdravniške službe. Razpisuje se služba okrožnih zdravnikov za predlog glade uredbe davka na igralec zdravstvena okrožja: Križevci Prekmurjo, j |;3rt jW javnih lokalih, prošira Ijnliljan-
ti innnopnlizirati poročevalsko služb« ter jo prikrojiti po svoje. 7.al je pozabit povedati. kako se to • moncipoliziranje« na-pravi. Demokrati bi mu bili za tak načrt silno hvaležni in bi bili pripravljeni zalagati i aionopolir.iranimi izročili ceb> njegovo »Jugoslavijo«. če ne iz drugih ra-logov. vsaj zaradi toga. da bi prekinili sramotno zvezo teea lista s klerikalci, s katerimi skupaj si jc gospod Pesek ure lil svojo poročevalsko službo. Mi smo šolaj ?.n precej časa mirno gledali, kako »Jugoslavija« sistematično vrši [lačcniško slaž-bo za klerikalno stranko. Ker pogajanja za prodajo tega lista še niso zaključena, pada odgovornost še vedno na g. Peska. Iz usmiljenja smo molčali. Naj nas no izziva.
*	Davek na pcslovr.i premet. Kakor
se nam uradno javlja, jc finančni minister brzojavno odredil, naj davčna oblast v,% opuste vsako nadaljnje izvajanje u-rcdlie o davku r.a poslovni promet, <!<»-kler ne dobe navo lil na podlagi zakona o tem davku, ki sc bistveno razlikujo "J se lanjo uredbe. Davčna oblast va in uradi bodo torej v bodoče omejili svoje poslovanje v zadevi Javka r.a poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plači! lega davka z.a zadnje tromceeč.e leta 1921.
*	Plačevanje takse za švicarski vizum.
švicarski konzulat v Zagrebu opozarja vse interesente, da sc od sedaj naprej računajo takse r.a vizum za potovanje v Švico ali preko Švice po dnevnem kurzn švicarskega franka in n« več po uradnem kurzn. ki ;e bil do sedaj v veljavi.
*	Izgubljeni reverzi o vpisa sedemodstotnega posojila. Vsi oni, ki so i/gubili reverze o vpisu sedemodstotnega invo -liei.s!'C;:a posojila, imajo pri solišču zahtevati uničenj« rcver/.a. Da z.a tisa, dokler se procedura [tri sodišču ne izvrši, no bi dotičnik, v katerega rokah se na liaja izgubljeni reverz, nc dvignil s močjo rcverza obveznice, ker banka ni dolžna ugotoviti ilctftitcto v sumljivem slučaju, se priporoča, da se zainteresirane osebe obrnejo na dotično k-mko z zahtevo, da pazi na prinašalca tega rever-za in naj nc izvrši zamene, temveč 8 pri na-:d-cm p> zakonu postopa.
® Ljubljanski občinski svet ima v torek dne 11. februarju ob 17. uri redno sejo. Na dnevnem redu je med drugim razpis pokrajinske uprave glede občinskih doklal. županov dopis glede načrta občinskega davka za obiskovalce gostiln in l avam ob nočnih urah, samostahi
Breg pri Ptuju in Dravograd ter mesto asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Interesent je se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
*	Za upravitelja invalidskega doma v Ceiju jo imenovan g. Ivo Metlika, rač-m-ski revident pri oddelku za socialno [*>-litiko pokrajinske uprave v Ljubljani.
*	Šolske telovadnice in ts!ova:Inc orranlzacijc. Petkov »Slovenski Narod« (»oroča. da je višji šolski svet v Ljubljani sklenil, 'da prelive telovadno vaje v šolskih telovadnicah vsem telovadnim organizacijam. Informirali smo sp o zadevi in zvedeli, da v zad-nMh sejali višjega šolskega sveta ni bilo niti govora o šolskih telova lni-cah in ila višji šolski svet do dano--ni sklenil noliene tozadevne prepovedi.
*	Povratck naših vojnh vjetnlkov iz R-.-sije. V |«-tek je prispel v Maribor transport naših vojnih vjetnikov iz Rusije, s katerim se je i>ri|^l;al tud; inženir Konstantin Perič, rezervni poročnik. ki je bil nekaj časa namestnik našega konzula v Omsku. Po prevratu se je hote! vrniti v domovino, a so ga na potu ustavili boljše viki in iz-pii-f;,i šele seda i.
sko pravoslavne ccrlcvene občine za pra pustitev stavbišča za zgradbo pravoslavno cerkve in velitev 4 članov in 4 na meftrnkov v mestni šolski svet.
*	Evangeljska cerkvena občina. Danes dne 1-'. februarja sc ne vrši božja slut ba. IV.hodnja božja služba bo dne 19. f-'" bnia rja.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani jc umrla v
petek ga. Valentina š majdek, soproga prof. dr. Šmajdka. na Vihnlkj pa živino zdravniški pomočnik g. Frane Poljanšek.
*	Slovensko zdravniško društvo v Lju bljacl. V torek dne 11. februarja ob uri ]K-p 1 lne se vrši na dermatologičnem od Iclku splošne bolnice sestanek »Slovenskega zdravniš'cTa društva v Ljub Ijani« z dnevnim rc lom: 1.) Poročilo « naredbi min. nar. zdravja glclc izpolnje vanja tiskovin z.a statistiko sp- lno bolnih 2.) Poročilo o poteku pogajanj z zavarovalnicami. Prosi se kolege, da se ga zaradi važnosti posvetovalnih predmetov gotovo u leleže.
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za S-1'venijo s sedežem v Ljubljani, opozarja da sc vrši priho Ina javna olliorova seja v sredo dne 15. februarja 1022 oh 20. uri v uiali d v irani Mestnega doma. Društvi-
•	Konec stavite v Domžalah. Stavka ▼
LadstJlttcrjevj slamnikarskl tvornici v Domžalah jo končana in se je delavstvo vrnilo včeraj na delo. Vodstvo tvornico j« dovolilo delavstvu 2.") odst. povišanje mezde in že nekatero druge ugodnosti.
•	Požar. Iz Logatca nam poročajo: V noči od 8. na 0. februarja je zlobmi roka zanetila Uus Josipu, trgovcu in posestniku v Gor. Logatcu hišo in drvarnico. Takoj, ko so zapazili požar, so prihiteli na pomoč gasilci. Z občudovanja vredno spretnostjo so vršili gasilci požarne hrambe svoj posel, po-1 »P^c,ni:n vodstvom nv čelni! a g. Iv. Kiharja. Le njim in pa požrtvovalnim vaščanom gre hvala, da ceio poslop e ni pogorelo do tal; vendar se ceni »ko-la na ca. PO.DCO krcn.
•	Proti VVranglovcem. Sinočni zagrcli-ški »Večer« jioniča iz. Beograda, da > prispela v Beograd iz. Slovenije deputaci ja. ki je zahtevala od zunanjega ministrstva odstranitev \Vrnnglovcev kot |Kigra-uičnih stražnikov, češ da so prestrogi.
•	Hum pri Ormožu. Ob jtriliki gostovanja Losjak-Kučar jo nabral nadučitclj Porekar"za »Dijaško kuhinjo v Mariboni« int^ek 3Ci> kron. Daiilccm iskrena hvala.
•	Ormož. Močen sever je svet zelo ohladil V ncd. je tu nekaj snežilo, da so bili poti in klanci zapihani. Mraz. 11.0 C. jc utrdil sneg tako, da se je lahko hodilo pa vrhu tirez udiranja. Mnogo ljudi je /.belilo na španski, otroci imajo kašelj. Ulmg.i živina pri slabi hrani zmrzuje.
•	IC.-.j je iskal v Maribcro. To dni sc :o mu 1:1 v Maribora lr. Valentin Ilolf, bivši magistratni uralnik, ki je takoj po prevratu pobegnil v Avstrijo. Posotil jc razne nemške glave in se nato zopet odpeljal. Kaj je neki iskal v Mariboru.
•	Občni zhor ^Zdravniškega druitva v Maribora« se vrši v četrtek dne Hi. februarja 1922 ob (S. uri zvečer v gostilni »Ma-rilio;» na Grajskem trgu v Mariboru. Zdravniki, ki nameravajo prenočiti v Mariboni, naj se dva dni preJ obč. zborom javijo pismeno pri društvenem tajniku.
•	Mariborski krojači ia draginja. Mariborski krojači so sklenili, da morajo stranke vsak račun izplačati 14 dni i« sp ejemu blaga sicer bodo račuu izpreme-nili po valutaniili prilikah.
•	Zahvala. Odbor Slov. ilij. zadrugo na Dunaju se v imenu svojih članov vsem onim dobrotnikom, kj so g svojimi darovi prisjievali božični nabirualni akciji, uajprisrčiieje zahvaljuje.
Radič dela «U£eItc» z JnrroslavMo beograjska »Pravda« poroča iz za-•lOfiljivega vira iz Zttgrclisi. da je Ha-iič potoni nekega slamnatega mo?« ■irevzel. oziroma izlieitiral glavno za-'(igo tobaka za Hrvatsko. To znači. tla ',o imel Radič od tega zakupa velikanske dobičke, ker l>o trgoval s tobae-imi izdelki, ki jih izdrluie njemu toliko osovražena Jugoslavija.
•	Proti preklinjanja. Sveti sinod srbskega pravoslavnega patrijarl.ata « je obrnil s posebno spomenico na ninistrstvo za notraina dela in.miui-• trstvo za vojno in mornarico, ila stu-ita v svojem delokrogu iti območju ,-se, da sc oniejj nedostojno preklinja-i je in psovanjc.
Poiar v Debrti. V P^bru ob allian--ki meji j j do tal zgorela stara srbska cerkvena šola, ki je bila šc za časa urškega gospodstva ccnter vsega irosvetnega dela tamošnjih Srbov, umi se, da so starodavno poslopje ažgali iz maščevanja tamošnji Ar-.avti.
0 Kosovel hečejo sami zidati svo"c lelcznlco. Te dni se je vršil v Gilja-:i!i na Kosovem polju sestanek za
• Nezgode. Brifar Ivan, delavčev sin ZAHVALA »PROSVJETNOGA SA\T-ZA»
iz Komike llele jo v sobi i«*lel in si zlomil levo c-jgo nad kolenom. — Pod-
""o« .......-...... - . na poccif>u uvoga nv
goršku Francetu, tesarskemu va;encu pri	ueavati> k^o bi uv
Fr. Ravnikarju v Ljubljani, so so pre-	p^vjcic,; takvoga d težko i lesom obloženo sani prevrnile. | gc in-c^ivnijc pečali
i.m tn t, m r.^.lcl trfpk tilinl na norro	. ..t ____■' ____
0 'bor »Prosvjeti.oga Saveza» več Js
na počotku bvoga nvla g. 1920. stao pro« uvoo proslavu »Dana dana. u kojem bi sma potrebe, vrijednostl
rujna 1920.. da to bude 4.
,,,v * i' ' j-j"— - —---'
poškodovala rebra. — Josipina 7.;i[ian. : |_| neio
kuharica pri trgovcu Golobu v \Vdlfovi 1 vc| aCei Vodjcndau biskupa J. J. Strossmar ulici v L ubl.iani je v kuhinji spodrsnila . cra
iu si pri ,^!cu |K)k:mila rebra.	() ^ ^^^ PnvC7a> Mmolio
Mlad pustolovec. Nedavno tega je	, ; IlW|utiPene kulturne Viktor«,
Ml neki 1 "letni Braiilstattcr obsojen v	^ ^ ,avu 1(r;rL.,0 l evo vcC drusj
Mariboru zaradi tatvino na C tednov te-	.,nwhv,:cn je taj dan. Proslaviš« ga
žke ječe. Ker sc je tu li dognalo, da je	^ ,s,;n,o , m prusvjetna druitva i
ušel staršrm iz Grilca, so ga po pre-	- -■-
stani kazni odposlali odgonskini potom v Spiljc Li ga iz.roč.li tamkaj avstri sl.im orožnikom, da ga vrnejo staršem. To<la fant je uJcl tuli orožništvu in sc vrnil zopet v Maribor, kjer so ga zopet prijeli in odposlali že v drugič čez mejo.
ZVEZA SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV.
K Zvezi slovenskih pevskih zborov &o so do sedaj prijavila sledeča društva: (zbori):
I.)	Pevski zbor »Glasbene Matice«, Ljubljana.
2) Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, L 'iblana.
3.)	Glasbeno društvo »LjubPana«.
4.)	Pcvs' o društvo »SI; vec«. LjubPana'
5.)	Pevski zbor »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«. Ljubljana.
H.) lVvski zbor »Zvezo jugoslovanskih železničarjev, podružnica v Novem mc stn.
7.) Slovensko pevsko društvo »Krako-vo-Trnovo«, Ljubljana.
Rj Pevski zbor društva rokodelskih [»oneučikov, Ljubljana.
9.)	Pevski odsek gospodarskega r.a-•ircdnega društva za Šentjakobski ol^raj, LJubljana.
10.)	Zirovnikov zbor v št. Vidu nad
Ljubljano.
II.)	Pevsko društvo »Zarja« v Tacnu
pri Lubljani.
12.)	Pevsko društvo »Lipa« v Litiji.
13.1 Pevsko in godbeno društvo v Gu
Stanju.
11.)	Slovensko bralno društvo »Tižič-., Tržič. Gorenjsko.
13.)	Železnicarsko pevsko društvo »Dra va». Stu lenci pri Mariboni.
IG.) Slovensko pevsko društvo v Ttu-:u. —
17.)	Glasbena Matica v Mariboru.
18.)	Prvo slovensko pevsko društvo
1/ra« v Kamniku.
19.)	Pevsko društvo »Slavija«, Vič-Glince.
Zveza slovenskih pevskih zborov želi združiti vse slovensko [icvske zbore v svrho izpopolnitve pevske izobrazbo in
ili vsestransko [»odpirati v njih del o v a-n;u, dvigniti pevsko umetnost [kj vsem Slovenskem do kar možno visoke stop-ne, gojiti po včlanjenih pevskih zborih poleg slovenske posebno šc slovensko na rodno pcscin, pripraviti ulruženje vseh "agoslovanskih [»evskili zborov.
Pozivamo vsa naša |>ev«ka društva in pevske zbore, da nemudoma prijavijo svoj pristop k Zvezi. Naslov: Zveza slov. jicvskih zborov, »Glasbena Matica«, Ljub.
. ul: urne ustanove u našoj državi. Pridru-žio nam se i naš narod izvan svoje sIj-bodne domovine. Mnogi nam javljaju da .če kasnije proslaviti »Strossmaverov dan, iDan prosvjote« jer bo dospjoše to učiniti 3., 4. t 5. veljače.
Svim prosvjetiteljima i kulturnim rai-nicima, koji razno vršne prircil!>e tom z godom prirc lišc, velikoga našega prosvjeti-telja uzveličaše i »poznaju o vrijoilnosti, važnosti i potrebi prosvjete proširlšc, naj-top'ije zahvaljujemo. U:edno molimo, da več sala mislc na proslavu 4. veljače g. 1923. Potrebito jc. da sc naše misij i naši napori oko prosvjete koncentrira ju baš :edan dan, da čitavo prosvetno nastopanje lobija močniji i jc linstveni.i zamah.
Sve naše prosvjcttic i kulturne ra Inike pozdravljamo Strossinaverovim geslom; ■-1'rosvjetom k slobodi!«
U Zagrebu. 8. veljače 1922.
Za »Prosvjctni Savcz»t
Prof. dr. M. Cačkovič, Fran Novljan, picdsjeduik.	tajuik.
Zabave
MASKF.RADA BANČNEGA URADNI-ŠTVA. Društvo l»anč. uradn. priredi maške-rado za pustno soboto dne 25. feliruar.ia
O koncentracij demokratskega kapi- ; na pisama daje članom dnevno od 18. do
ta!a .e pričel pisati g. Pesek v svoji »Ju goslaviii«. ker sta se fu-ionirali naša domača Jugoslovenska 1'nionhanka in za-ffrtbška .Slavenska banka v nov zavod z
20. ure inf mnacijc Sv. Petra ccs-.a št. 12. prt lično, desno.
* 24 siromašnih ('ečkev iz okoliša po kraj.nsko uprave v Lubljani je sprejetih
200 milijoni kapitala. Poleg teh dveh 1 v vojaško muziško šolo v Vršeu. Preskrbljeni boio od drtave z vsem. s hran.>. amvanjem, obleko in drugimi potrebšči
bank našteva »Jugoslavija« še srbsko Go Sp »larsko banko in Vračavsko zadrugo v Beogradu kot demokratska zavoda. G. Pesek, ki se baš sedaj v potu svojega obraza trudi z ustanov.ivijo svoje oseb nc banke zamera va demokratom, da ne prepustijo vseh bank druurim. n. jir. kle rikalcern. socialistom, ra: I i* alcem. liloka-Sein. muslimanom "n — njemu. Akorav-no delujejo demokrati s posebno vnemo tU li na za Iruž.nem jmiI'u na Slovenskem (n. pr. v dveh zailružn h zvezah) je baje •značilno za njihovo mcntaliteto. da ne organizirajo gospodarskih drobcev pi vaseb in mestih v mgočtio z.i-lnižno organizacijo«. Seveda smatra g. Pesek, la demokratom ni za osamosvojitev naroda od d imačega in tujega izkoriščanja, temveč le za izkoriščanje in izžemanje ljudstva. Reči moramo, da že dolgo nismo Čital
nami.
* Na državni podkevski šoli v Ljubljani se prične obvezni polletni tečaj dne 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj jc vložiti pri vodstvu d-žavue po-lkovske šole Ljubljani do 10. marca prošnjo ter ji Prih žiti: 1.) rojstni in krstni list: 2.) domovinski list: 3.) zndrre s dsko izpričevalo; 4.) učno izpričevalo: 5.) ubožtii list: r,.) nravnostno izpričevalo.
Pouk v podkovski Soli je brezplačen. Učenci dobivajo redne državne p<vlpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klalno živuie in mc sa.
« K oddaji lictela cSv. Janez« v Bohi-
I tako predrznih natolcevanj in izzi-	nju. Sl iv. plan. društvo se nam na našo
vani človeka ki je v celi svoji morali?	verajšnjo notico o<l veroilostojne strani
lii in n-usmHlarski poziciji navezan na	poroča, da najemnina ne znaša letnih
splošno" in našo posebno prizaaesljivost.	50.000 Din. ampak samo 60.000 kron.
topnikov vseli okrajev, kjer so so-.la-iio sklenili resolucijo, da je it uit ur ti! in ekonomski razvoj Kosovo 'a polja neobhodno potrebna železni ka zveza in to o I Vranje preko vseg: ilosovega polia do Prizrera. Ker p", idava take proge ni predvidena v dr "avnetn investicijskem programu, si šo«ovci sklenili, da osnujejo sami nk-cijsko družbo. Kot osnovni kapiti' vlože Kosovci ra-un gotovega kapita-'a tudi vse 'az^albe soilišča o dodelit-vi vojne odš'.odnine. Ta vsota je jak< velika, tako da je na ta način zago-tovlj-n v lik oluatni kapital. Ako b' Iržava r. mogla )>olpirati zidave t' I>roge, tedaj bodo Kosovci s potnočj akega domačega ali tujega novčn-ga podjetja začeli z zidavo i>roge. — Ko: -e javi'a. njmorava družba razpirati !ra<irinie že za to spomlad.
•	S'užba dimnikarja razpi-ujc meto Kniševac Prošnje jc vb.žiti do dne 2S. febniarja občinskemu sodišča mesta Kru-šovca.
•	Ponosen avstrijski državljan. V ka
varni Žiga rt v Mariboru sc je avstrijski iržavljan Rudolf Seli. spil z nekim Konradom I!, in si pri tem ponovno trkal na prša. češ: »Jaz sem avstri'ski državljan«. Red je napravila policija. Seh. jc bil tak" pi an. da sc na policiji sploh ni več s|»o-lninjal. da jo bil v imenovani kavarni.
•	Ujel se je. Ljubljanska |x>lieija jo že dalj časa /a^leJavala tihotapca Franca /.igoiia iz Črnega vrha, ki je skušal lansko leto vtihotapiti v našo državo sc lern jionarc.en h tisočlirskih bankovcev in jih zamenjati z.a dinarje. Možakar je pobegnil v Italijo, o.lkixlcr se je nedavno tega zopet vrnil v Ljubljano, kjer je bil sedaj aret-ran. Pri njem so našli 28.000 K do-narja.
•	Zebelj je pogoltnil. Triletni Brenčič Vidi 11;o. sin mizarja na Viimiki, se je v •.četovj delavnici igial i žeblji in jih vtikal v usta. Elen mu je zdrknil v grlo in prišel počasi v čreva. kjer je obtičal. O-troka so morali prepeljati v bolnico.
1922. v Narinliicm domu. Ako soilimo po jfrcdprpravih obeta biti to najboljša pri-reditev tega predpusta. Dostop je dovo. Ijcti lc dostojnim maskam. Najlepši dam-ski in najopginalnejši maski gospodov podeli v to svrho sestavljena komisi:a. priznanja v obliki umetn:.»';o izvrše.h vinjet. Vstop strugo proti vabilom, kar tera se pravočasno dostavijo. — Olbor.
»PLESNI VEČER«. Podoficirski zbor carnizije v Ljubljani priredi dne 18. fe-bruara 1922. v veliki dvorani hotela »U-ninn«, vseh stranskih prustorih kakor tudi restavraciji istega hotela »Plesni ve-6cr« pod pokroviteljstvom komam lani a Dravs' e divizijske oblasti počasnega al-iutanta Nj. V. kralia generala gosp. Dure Dokiča. Svira godba Dravske divizijske oblasti [»od osebnim vodstvom kapclnika g. dr. Ccrina. Vstopnina 10 Din za osebo. Cisti dobiček jo namen!cn polporam včlanjenim. Vstop dovoljen samo proti vabilu.
Odgovorni urednik Vit. F. J?lenc Lastnik in izdajat« Ij Konzorcij »Jutra«
Sj33min!aite ss naših obrambnih društev!
Vpemensko poročilo
Kntftria 1'.l"->	Ljiihljima 30fi m n d mirte«
Kraj opazovanji	oh	Zracui tlak	Zraiua tcmicraoira	Veter	UMjčno 0-10	1'adavine , mm
Ujuliljana . l. tili jana . I.julitjana . Zairreh . . Ueiigrad l nnaj . . Praga . . lnomost. .	7. 14. Z1 7 7. 7. 7 7.	747 i 747 o 7«0 1 775 7 TKI rt 770 4 777 9	—	71! -7 8 -4 3 —	50 —	7 0 -11 0 -co	se v za(i. juit. vrh. bresvetra ■evfr m. nap. Lrezvetra	otnacuo »t n n n M n	_ i — i - i i 10-0
V T ji.hVan
lumm. «taoo»i'en. t-mp. viija. - ^olore vz^ia r.b 7 13 zat.ja oSIT^S
mm. M »o o., s--.	» —' o«. -	'[ " 'J.
--Nt .p..s.n. .. .1-Q..r. » »«. « .oriiinu e,|l0..« ««»•>. •• .«9»«. —
M .ua ittri an ka luaku in en pes čuval. ---
Elsporent, 3o5
•icilrn. »a i stojna ra-»č. bi-'am-i t, i ksn-irter. zn ožen te je ikov. #cll me ta v i čjem •ia rs-c pkspwit»oui polnt u. Vstopi tudi '■•' '-užaUuii Cinične pomnil* poil »Vest U"St« ua iipiaru »Juira«
Poii.eo učeaeo
na trgovini« fp ^iesa 1 laea ni deželi. »ptcjmp. Prednost iuin:o izurjeni » ti. stroko. N;islov pu»6 Ujira<n
»Jutra«. 307
NesaJ vagonov
šladkcia, enrsk ga, »li«njc iirjja sena ima leipruikij Lliu-vik M«d c. Blii-ka polica pri Rikeku. Ist< tam se prodaš a tudi dva zelo dobra, cisto-
Krasaa vila 219
/. obsežnim anglc kim parkom v idilično lepcin sluvciiskem ugu. "b žele ni hi nostaji. iiiim niiiderna zcradlia, jc u.i prntlij. lntcreiicoti naj Irtidjpjj svoje nas nve na npravu ,.!utra" pod »Pri ika«.
Zamenja •• stanovanje
/nično, svetlo, z električno luči", na eesio, obstoječe u ilv»h boIi iu Luliiuje. z dvema ali tremi aidiatni in kui injo. r-e mojnče v sredini mesta tntotam se sprejme več ?o«p«-dov ali eos[todirrn na domačo
meSčancko hrano.
Nas ot po e is prijaznosti upiava »Ji lra«. Prešernova ulica bi. 21, a
D vo dami, 37J
vis ko izolinženi, ne domačinki, t 11?ledu h slu/bah, n-iMlvisni. žel ta d pisava ti ia z le resnima iu i ol.nžen ma g"soodo0i:i, oe nod 30 let, >ifri: »Črtomiru«, »Jneo-s ava«, no timležeč« do 16/2.
Gospodična, 3-'0 ki ima liit.i, želi se seznaniti z. starej-im gosomlnm, ki j« pri ieiezmci aralnis ali * kaki »talni služei. Samo to.-ne honuJbe na npravnibtvo »Jutri« pod St. lo.
Franooiilno 37C
-loučuje temeljito .fen doma diplom uciteli ca Pr a e se spreiemnjo v p< ndeljet. srede in petek od .4. do 16. urt oa Poljanski cesti štev. 23, iMiklav^ič. roi. Bouvard).
DRANIStAv NUSIC:
; Devetstopctnajsto
Tragedija naroda.
Poslednji septeraberski dncvL
Končale so se vojne počitnice, katere smo uživali po krvavih izpitih na Rudniku in Ceru. Strašen zmaj uničevanja je predal dolgo noč ter nam privoščil par trenutkov oddiha, toliko, da smo si umili okrvavljeni obraz ln roke, Pokopali mrtvece, pa pomolili na grobovih. Zdaj sc jc zopet prebudi ter dvignil svojo grozečo glavo; njegovo telo, nabreklo ocl strasti in poc.cka, se vse trese, iz razpaljenih nosnic bruhajo rdeči plameni, pekoči, vse požigajoči. Iz krvavih oblakov Ki že skozi štiri stoletja vise nad našo domovino, so siknile tam na severu strele in v bobničem grmenju sc jc preklalo nebo. Bregovi Save in Donave so vztrepetali pred io nevihto; gosti oblaki dima so zastrli prostrane banatske in sremske ravnine; iz doma je bruhnil ogenj težkih topovskih cevi ter zasul kakor plameneča toča mesta in vasi, gore in polja, vinograde in njive, ki se oonlžujejo na obalah teli mogočnih rek. Krepko io zamahnila smrt s koso, katero je brusila nekaj mesecev sem; goste redi padajo za njo. Materino drobovje, ki je rodilo je zadrlitelo, v težke gube se je nabralo skrbno očetovo č Io; a tam na krvavih obalah sc je njih deca. od mladostnega ognja prevzeta, pričela strastno poljubljati s smrtjo in to svojo prvo ljubico strastno pritiskati na svoje grudi, kajti njih srca še niso okusila druge ljubezni kot materinske.
Rdeča kri se je pomešala z motnimi valovi Save in Donave; nekdaj cvetoče in plodne poljane so rodile čudne jesenske plodove — mrliče. Krokarji, pobirajoči na Ovčjem polju, Kosovem, na Moravi in Kolubari zrna po požetih njivah, so začutili že od daleč vonj krvi in zanesli so sc v gostih jatah na severne obale; med potjo pa so golčali in si pripovedovali strašne zgodbe, kako so kljtivali oči junakom pri Kumanovcm in Oblakovem, na Brcgalnici in Ceru. Daleč, spodaj v predmestju je že zaplakala mati; na ubožni kočici za mestom je zaolapolala črna zastava, a v moji bližini je zaicčal pes pred hišo, iz katere je pred kratkem stopil rekrtiL Zla usoda hodi od vrat do vrat, poseča nekdaj mirne in srečne domove, z bolestjo so zaznamovani koraki njenih stopinj.
Nekaj težkega, soparnega, dušečega kakor omotica se vlači po zraku, ga redči ter nam jemlje sapo. Baš, kakor bi
nizko letale ticc. kakor bl se dim vlači! tik nad strehami, tako se naše zaupanje vse bolj pripogiba in klone k tlom. Beseda nam zastaja na jeziku in vsi v skrbeh povešamo glave, ki smo jih ves čas od Rudnika in Ccra sem pokonci nosili.
A boji so se komaj pričeli Oni. ki se bore ter padajo, sc bodo šele sedaj pričeli boriti, padati. Sovražnik je že prebrodil Savo in Donavo. Tu, na naš h obalah se je prvič srečal
iz oči v oči. prša ob prsa. borilcc z mazurskih jezer, od Naumra. Lutticha, Ant\verpna, z junakom od Kumanova in Oblakova, z Brcgalnice in Ccra. Srečali so sc in premerili. Pa glej — čudno! Iz tega srečanja je našim vzrastcl pogum. Moj sin, ki je padel v nekem takem krvavem napadu štiri dni pozneje, zapisuje 26. septembra v svoj dnevnik, ki so mi ga ohranjenega prinesli: »Doživeli smo zgodovinsko čast; odkar živimo kot narod, smo se prvič srečali na b.ijišču s prusko vojsko, ki jc prišla, ovenčana z zmagami iz datnjih front To svidenje je škodilo Viljcmovi zmagoviti armadi. Dokler nam jo jc zakrival strašni artilerijski ogenj, smo ves čas trepetali, da nastepi takoj nato baš tako grozna armada. Toda ti, ki smo jih srečali, niso tisti, o katerih pripovedujejo nemške časopisne legende, ki so Hindcnburgu pridobili maršalsko palico ter svojemu imperatorju ustvarili glas prvega vojaka novega časa. Slabotni, komaj dorastli otroci so, izmučeni in krmežljavi ljudje. Koliko uglcdncjša in pogumneiša jc bila Potiorokova vojska! Zmagali bomo! Prvo gledanje z njimi nam jc ulilo nepremagljivo zaupanje in to zaupanje je polovica naše zmage!*
Ti zapiski niso samo goli občutki mladega človeka, katerega nosi slava smrti za domovino, temveč zavest vse naše vojske. V tolikih borbah kaljeni borci so sc z očetovskim pomilovanjem ozrli na te krmežljave mladeniče ter šepetali med seboj: «S pestmi jih zbijcnioN
Ko so zajeli pri Ranči prvega nemškega ujetnika, so se obnašali napram njemu skoro nežno. Podnarednik. ki ga je privedel s seboj s patrulje, je dejal tistim, ki so počivali pri ognju po dnevni borbi: «Alo brate, vstani, da sc ogreje to dete!» Ko je grešno dete sedelo kraj ognja, jc vse trepetalo, a nc od mraza, ki še ni resno pritisnil, temveč od samega strahu, kčr je trdno mislilo, da se nahaja med divjaki in da ga spečejo baš na tem ognju. Nemški poveljniki so nalašč širili take vesti med svojo mladcn.ško vojsko, iz strahu, da bi sc ne udajali po vrsti ti nezanesljivi dečki, kadar se spo-gledajo z izkušenimi srbskimi borci, katerih hrabrost iti vrednost so priznavali celo Nemci saini. _
•VpraSajte ga, dragi, če bi kadil ?» veli podnarednik onim krog ognja.
Eden ga vpraša srbsko, drugi vlaško. prepričan, da se mora tujca, če hočeš da te razume, nagovoriti v tujem jeziku. Ko ni razumel nc prvega ne drugega, mu pokaže tretji tobak ter mu ga pomoli. Dečko zmaje t glavo, se ozre preplašeno, ves prepaden krog sebe.
«Ali naj mu dam kosec kruha? vpraša eden izmed osivelih borcev Najbrže jc lačen?« »Daj mu!»
»Čakaj, dragi, jaz ga ogrnem s tem svojim plaščem J» prav! tretji. »Prezebel jc. jaz pa sem se že ogrel. Ni še navajen biti ves dan na dežju.*
Dado mu kruha, ogrnejo ga in ko se je dete malo raz-živelo ter osvobodilo strahu, mu prične govoriti osiveli vojak: »Kaj so te vraga poslali sem v klavnico; nisi za ta posel. Bolje bi bilo, da si ostal doma, pa bi pomagal materi v hiši, a oče tvoj naj bi prišel semkaj. Z njim se spodobi, da se bijemo, a kaj bi s teboj? Imaš še očeta živega?* »Brate, ne razume tc prav niči* se smeje drugi. »Razume, kako bi ne razumel? Čeprav nc ve, kaj mn pripovedujem, vidi pa le, kako mi je težko zanj.*
»Kaj bi ga pomiloval ti, če se njegovemu carju ne zdi škoda zanj?*
»Eh! Otrok ni kriv!* rezonira oni dalje. »Boga mi, ko prične jutri borba, iih nikar ne bijmo, kolikor več jih uje-mimo. nasitimo in ogrejmo, pa jih spustimo.*
»Ce bi imeli kako veliko ribiško mrežo, da jih lovimo t njo kot ribice!* pridene drugi.
»E, brate, nc bo baš tako. Niso tam samo otroci,* so tud3 možje med njimi!*
»Kajpak, a poglej kakšni so. Tisti na Ceru so biti drugačni, vsaj vojaki«
O onih na Ceru so v našem taboru pripovedovali še drugo pripovedko. Baje so, tako sc je govorilo, Avstrijci na srbski meji pri prvem svidenju namignili Nemccm: »Izvolite, zdaj pridete vi na vrsto!*
Tako so se torej pogovarjali tam na fronti, tako zaupanje jc vladalo med niimi. Ta zavest je pričela polagoma segati v ozadje in se iz dneva v dan širila med nami. Nihče ni pošiljal od tam vesti, nikakih glasnikov ni bilo, niti eden ni pisal, pa sc ie po skrivnih potih razširilo ter prikopalo do nas; neko novo čustvo se nas je polaščalo, prebujalo ono v nas. ker ie klonilo glavo in trdno smo upali, krepko smo zopet dihali vsi, ki smo do tega časa izdržali.
(Dalje prihodnjič.)
^ Zaloga klavirjev in pianinov
ssadi	-r»U___j*__t.. _	T°k*>H*«» TT 1 r. 1
na boljših tovarn BSaendorler, Csipka, Eirbar, H:lsl. Sobwetglofer Original S ingl Ud. Tuli na obroke. "«?*
LJUBLJANA,
eva ui ca 5.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, 52?
Jadranska monianska družba
Bnojavi: „Montans".	d. Z O. Z.	Telefon it. 9.
Ljubljana, Zvonars^a ulica 5 (J)
.	Vae vrst« kovin, rudnin ta kaatk&llj ter vsa toda
Prodaja in kupuje atrijska izd-ilko. spadajoče v radarsko,, tnžta&rsko na debelo: iroport. m kemij.ko stroko. Ek$porL
znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
fovarna vžigalic in kemikalij
družba z o.z.RUSE pri MARIBORU. 112 Telefon interurban: 183.	Brzojavi: Vžigalice.
Dular l Fabiani
Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana.
LJUBLJANA.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseli vrst •remija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnosutiiijastili obroeev iz tovarne „\YALTKU MAKTINV« Na razpolaco je hidravlična stiskalnica /a montiranje polno-gumijastih obroče v.
Centrala: Ljubljana, Rimska ctsta štev. 2. Telefon štev 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dtmjskd cesta štev. 20.
Tdeton štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3,
^v.a.ki* pleskarska in iEar-ska delavnica S^PSSik
tt priporoča, lzmiuv »ocua, ccuo iniern-v
Obvestilo.
Olivefčava eeuj odjemalce tn p n. občin stvo, da .-prejemava nora dela iu pontavibi po niini*tih cenah. Gotovi čevlji v zalogi Tarlatovakl fravljl domače g* Uda ka-	3lJ
An t. in Jož. Brajer- Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) žt. 1.
Igralne harfe
Beč in drug, Maribor
6!bv33 tobrfaa zaloga. »
„TRIBUNA"
tovarna tfvokales In otrobih lozittov
Najcenejša dvoknlesa in otroSki vozički i azilih modelov. Sprejmejo se tndi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajiiranje z ognjem in poniklanje.	sa*
Ljubljana, Karlovška eesta 8L 4.
M uradnikov in uradnic
s perfektnim znanjem slovenščine in nemščine, zmožnih strojepisja in stenografije, tndi začetnikov, sprejme
Ljiii)l]flQSilui kreditna bunfea, podružnica v Mariboru.
MM0MIM^MS»ia«»IM«MMMMt8«tcaaM0*8e9t«OC«t<
! Dobičkonosna tovarna |
i tiče kompanjona. Ponudbe nasloviti pod |
| ===== »Milijon" na upravo „Jutra". ===== g S	*
aMaM8faaaH»aaK>aataa9»au8938uaaaat»e»»a»žca8gtB
Restavracija na Blejskem grada
(opremljena), s 16 sobami za tujce, se odda v najem, s Ustne ponudbe p prejema: Kendova grajska uprava na Biedo.
7777T. «. v 11 \ •	t« ».<.%.% t« %% » M » »
L. ffliknš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Ha drobno!	»» dabalo!
Zaloga sprehajalnih palic.
2107 Popravila točno in »"lidoo I
f.
Pošljite rabljena dvukolesa v popolno prenoTo, emal rao;e z <>g" 'n ponikljan o Na ielio se kolesa tudi sbtanij > asi zime.
F. BATJEL, Ljubljana,
Karlovška cesta 4. a*
Stari papir
kupujemo stalno po dohrih ccnah, cele vagone kakor tudi manjša množin?. TonuJbe naj sc vpošiljajo na
Združene papirni.e Vevče pri Ljubljani, postaja Za'og.
Klobuke in slamnike
vseh vr»t. od preprostih do najfitiejiib nudi vedno v zalog, tovarna klobukov in »lamnikov
Franc Cerar v Slobu
pošta n žele. postaja Oesžaie :n Urtliaai.
V popravila prevzema 'udi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najuovejii modi. V julijam prevzema v * narorila in moder nizirauje t r .ka Kov»6«Vt6 * Tr*-" v Pri tereovi nltol *t. 5. kjer «e sprejema 2UW» w arado ia » aoboto.
ttta pa pelina
t lastnimi igradbami, t-koj proda. I'..trel»>a je glavnica 1 ®ihj n ilinaijev Ponudbe pod ..Pekarna 1008 II B 99 ' na In ter rek. am d. d.. Zafrab, Jar-jevska ul. 3L	3o3
O tt
O
u
u o o o
t* u o
o
IV
0 1»
»V v*
v*
t*
^
1» »v
it
1
O O
o »t »t
a a
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za Indnatri ska podjetja in razpeoava
Začelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
K a slo v:
Prometni zsui za przraog, d. i v Lfablfanl, Hnnsfea ollca 19.
ti
rt
rt •.>
rt i*
a
K* rt
v*
K*
rt
rt rt
rt
rt
>-<
rt
rt rt »t rt v*
rt rt rt rt
it
rt .t rt it rt
it
rt IV »t

Rmmm»-—	aB
m == Najstarejša fpedicljska tvrdka v Sloveniji = S
| R. ranzinger!
I LJubljana tp^cijika pisaiea	Jesenice
■
a____
e.«.
i0 cijika pisarna
fndjetjc ** prevažanje bl&(< ju. ne iclezniee. lirzovozni is tovoru i nati .nlni	g
arene« ia Av-trije ia » Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje ia prevažanje pohittva	|
8kla<li^e t posebnimi sapruni kabinami ta pohištvo.	g
gnojavi Baastavar.	In tar urban tale'on 60.	«
I * S a ■