MUZEJSKI RAVNATELJ , St. 215 Mtotai LJUBLJANA (C. CL eon 1« JUGOSLAVT J ) V Trsta, t sredo, 30. novembra 1927. - Lolo Posami Številka 31 cent. Letnik Lil EDINOST Uredni toro in Mpravništro; Trst (3), ulica S. Franc«s«o d'Auiii 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, ajUsi. rekla« . macije in denar pa upr*vni4tvu. Rokopisi se ne vračaj*. Mefrankiraoa pisma se ne sprejemajo. — Last, saloiba m tisk Tiskarne « Edinost*. PoduredniStvo v C o r i c i: ulica Oiosu« Cardneci iL 7, L o. -- Tele!, it. 3ZL Glavni in odgovorni urednik: prof. FUfp Peric« milijard. Obresti in amortizacijske svote znašajo letno 750 milijonov mark. K tej pasivi je treba dodati še s vole v gotovini, ki jih mora Nemčija plačevati na račun vojnih reparacij, ter tri milijarde za kritje pasive trgovinske ■ bilance. Primanjkljaj nemške bilance se je do sedaj kril skoro izključno z inozemskimi posojili. Vprašanje pa je sedaj, kako dolgo i>o mogoče še nadaljevati s tem sistemom. Tudi uvažanje inozemskih razpoložljivih kapi ta lov v Nemčijo, pravi dr. Schacht, ne more Nemčiji mnogo pomagati, zakaj dolarje je mogoče porabiti samo v Ameriki, kaj- spet i>o-meni, da je treba plačati z živili in blagom. Ameriških deviz nemška državna banka ne more kupovati, če noče izdajati novih bankovcev. Pomnoži te v denarnega obtoka bi pa spet vedla v dobo inflacije, vrednost denarja bi se zmanjšala, cene bi poskočile. Iver pa Reichsbanka ne more odkloniti eksomptira-nj inozemskih deviz, je primorana zvišati eskomptno mero. omejiti torej eskom.pt ira-nje. Nemške finance niso na pravi poti. Izbrati je treba drugo pot za pridobivanje kapitalov: ali potom zvišanja produkcije in neposredne omejitve uvoza, ali pa potom varčnosti. Kapitali se morajo stvoriti v državi. Govornik je tudi ostro kritiziral način, kako mnoga mesta ujjorabljajo posojila, ki so jih najela v inozemstvu. «Mora m u-go! oviti,» je dejal dr. Schacht, «da bi mi najbrž ne bili imeli potrebo skleniti nobenega posojila v inozemstvu, če bi se bile občine odpovedale vsem stroškom, ki niso neobhodno potrebni, in vsakemu luksusu. Skoro ves denar, ki so ga občine najele v inozemstvu, se je uporabil za graditev športnih igrišč, kopališč, mestnih parkov, za nakup zemljišč, gradov itd. Za graditev stanovanjskih hiš pa občine izjavljajo, da nimajo kapi ta lov na razpolago.« Govor dr. Schachta je bil zelo odkritosrčen in je tudi vzbudil veliko pozornost. Vprašanje: Kam vodi neprimerno zadolževanje Nemčije pri inozemskih kapitalistih, postaja vedno bolj pereče. Kolera v Indiji KARAKI, 29. V pokrajini As-6am v Bengal iji divja kolera. Ta kužna bolezen se je že tako razširila, da umiia dan za dnem fia stotine ljudi. mFoaIIo d'OrcHal" odoovarla na komentar Jteatf" k felijaBSko-albaiiski zvezni pogodbi italijansko-al-obrambni po- beograjske beograjske RIM, 29. Danes zvečer je iz£el «Fogiio d'OiMini», ki prinaša ri a] k) ve dan i odgovor na komen-tar, katerega je objavila agencija «Avala» o banski zvezni in godbi. «Od cele vrste pametnih, neumnih in fantastičnih komentarjev,» pravi „Fogiio d'Ordini", «katere je izzvala italijansko-albanska pogodba, je najbolj značilen komentar „Avale", ofi-ciozne agencije cioznega agencije vlade. Bistvena vsebina onega komentarja je bila posneta po pariških listih, kar dokazuje izredno enotnost v duševnih in političnih naziranjih (ki obstojajo med Pari/om in Beogradom). Beograjska agencija se poslavlja na sledeče stališče: Francosko-jugoslovenska pogodba je miroljubna ter odgovarja duhu Družbe narodov in Locarna, italijansko-albanskžt pogodba pa ni vredna takih nedolžnih pridevnikov, ki so sedaj v Ženevi v modi. Brez drugega lahko dopustimo, da je besedilo fraitcosrko-jugrosloven-ske pogodbe nedolžno, toda sta li ravno tako nedolžni na probe tovarni za vojaška letala, katere gradi Francija v Srbiji in ki bosta mogli zgraditi vsako leto za j ugosio vensko vojaško aeronavtiko na stotine motorjev? To je ona grda resnica, ki se skriva za rožnatimi okraski družbarskih besed, katerim tudi v demo-liberalnem režimu nihče ne veruje iskreno in globoko. N «Agencija „Avala" zastopa načelo, da bi Družba narodov ne smela registrirati pogodbe. To načelo je zgrešeno. Dovoljujemo si upati, da se ne l>o našel v Ženevi nihče, ki bi postavil to vprašanje na dnevni red in si naprtil tozadevno odgovornost. Nihče si ne bo lastil te pravice — direktno ali tudi samo indirektno, da bi postavil na dnev- Nj. Vel. kralj v Napoleonovem muzeju RIM. 29. Danes dopoldne je posetil Nj. Vel. kralj v spremstvu svojih pobočnikov pred kratkim otvorjeni Napoleonov muzej in izkopnine okrog Mar-celovega gledališča. Ob 11.30 se je povrnil v vilo Savoia. Kongres društva «Dan te Ali-ghieri* RIM, 29. Osrednji odlK>r društva Dante Alighieri je določil na svoji poslednji seji, da se bo vršil prihodnji kongres društva povodom praznovanja desete obletnice zmage v T rev isu in Vittoriju Venetu. Tiiuiescu poseti Rim v dneh 14. do li. t. m. RIM, 29. Kakor doznava agencija «Roma» prispe v januarju p. 1. v Rim afganistanski kralj Aman-Ullah-Kean, ki bo zatem posetil vse važnejše prestolnice Evrope. Ista agencija poroča, da se romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki je že popolnoma o-kreval, odpelje v sredo v Ženevo. Pred svojim povratkom v Bukarešt, in sicer med 14. in 16. decembra, bo romunski zunanji minister posetil Rim, kjer se bo, kot sam želi, sestal s predsednikom vlade on. Mussolinijem. in Konkordat med Vatikanom Romunijo bo odpovedan? RIM, 29. Agencija «Informa-tore deli a Štampa« doznava iz zanesljivega vira, da ima Vatikan vsled novega romunskega zakona o verah baje namen odpovedati konkordat z Romunijo. Kakor se zatrjuje, je bil v tem pogledu že podvzet prvi korak s strani apostolskega nuncija v Bukarešt u mons. Dolci. Arbitražna pogodba z Nemčijo predložena poslanski zbornici RIM, 29. Minister za zunanje zadeve je vložil pri predsedni-štvu poslanske zbornice zakonski načrt o arbitražni pogodbi, ki je bila sklenjena v Rimu februarja 1926. med Italijo in Nemčijo. * ^ ni red obrambno pogodbo, ki je miroljubna in ki sta jo sklenili dve svobodni in suvereni državi. Ženeva ne uživa take toom-p^tence. Ženeva ni ustvarila vzoica pogodi>e, to je nekake vzorne pogodbe, po kateri bi se morali vsi i avnati. Družiba narodov ima samo nekako biro-kratično nalogn registracije, a nikakor ne jurisdikcije, ki bi zadela v živo avtonomijo, v neodvisnosti posameznih držav. Če bi se hotel ustvariti prece-dent, tedaj bi se moralo razpravljati o vseh pogodbah, ki so bile sklenjene od leta 1919. dalje med državami in izmed katerih imajo mnoge tipično politično-vojaški značaj. Te splošne opazike, h katerim bi mogli dodati še mnogo drugih, zadostujejo za razumevanje, da je stališče „Avale" popolnoma neosnovano in da ga ni mogoče vzeti za resno.» «Lsta „Avala", katero podpira pariški zbor, zatrjuje, da neodvisnosti Albanije nihče ne o-groža. Smo popolnoma prepričani, da ne bo od novembra 1926. dalji fin za novih dvajset let od novembra 1927. dalje nihče ogrožal neodvisnosti Albanije. Ta nepričakovana spreobrnitev Beograda spominja na basen o lisici in grozdju. «Navzlic raznim pretiravanjem in laž i-modrovanjem, navzlic vsem slabotnim napadom proti fašizmu, ki se kopičijo v stolpcih demo-iramasonskih in liberalnih listov, ni mogoče pretiravati jasnega zmisla i tal i j an-sko-albanske pogodbe, ki je sledeči: Absolutna neodvisnost in mirni razvoj Albanije, garancija svobodnega vhoda in izhoda Italije na in z Jadrana, katerega vrata tvori baš Otrantska ožina. Kdor bi se ne mogel spo-prijasaiiti s to dvojno osnovano in pi edpogojno potrebo bo imel opraviti z voljo in vero fašistov-ske Italije.« Ukrep prefekta o Bolcanu za razširjenje italijanskih listov v Pcadižju MILAN, 29. Tukajšnji listi poročajo: Bolcanski prefekt gr. uff. Ricci, upoštevajoč pritožbe, ki so mu došle, radi pomanjkanja italijanskih listov v javnih lokalih bolcanske pokrajine, spoznavši potrebo, da se tudi mnogim italijanskim gostom, katerih število stalno narašča in doseže v poletnem času visok odstotek, omogoči zasledovanje tiska kraljevine, in upoštevajoč, da je nujno potrelmo ukrepati v tem pogledu, ker se bliža čas obnovitve naročnin pri listih, je včeraj izdal ukrep, glasom katerega morajo fvsi oni, ki imajo v Poadižju javne lokale in ki nudijo gostom v svr-ho čitanja dnevne in periodične publikacije, skrbeti, da bo število nacionalnih in v italijanskem jeziku tiskanih listov enako števlu onih, ki so pisani v tujem jeziku. Ta obveznost se mora upoštevati za vsako kategorijo publikacij posebej: dnevnih ali periodičnih, tako da bo določenemu skupnemu številu dnevnikov, pisanih v tujem jeziku, popolnoma odgovarjalo skupnemu številu dnevnikov, pisanih v italijanščini. In isto velja za periodične publikacije. Ta obveznost velja tudi glede, števila iztisov posameznih listov. Obrtniki, ki razpolagajo s knjižnicami, ki so na razpolago gostom, oziroma posedujejo knjižnice za lastno rabo, a imajo vanje dostop tudi gosti, morajo tekom šestih mesecev, po-čenši s 1. januarja 1928^ opremiti svoje knjižnice tudi z italijanskimi knjigami in sicer tako, da bo število italijanskih knjig popolnoma odgovarjalo številu knjig, pisanih v tujih jezikih. Za one, ki se ne bodo ravnali po teh predpisih, predvideva prefektov ukrep posebne kazni glasom zakona o javni varnosti (čl. 16) in kazenskega zakonika (čl. 434) ter, v danih slučajih, od vzet je obit nega dovoljenja. Prlietek procesa preti kapetana GUAftrttl)« in tovarišem RIM, 29. Danes ob 12.30 se je pričel pred 13. sekcijo rimskega sodišča proces proti kap. Josipu Giuliettiju, bivšemu poslancu in bivšemu tajniku zveze pomorščakov, proti odv. Rihardu Rai-mondu, inž. Petru Ragigiu, Er-nestu Pellegriniju in Franu A* meli ju. Prvi je obdolžen. da se je neupravičeno polastil visoke svote — 10 milijonov lir in za 170.000 lir državnih obveznic, ki so bile |ast italijanske zveze pomorščakov; drugi je obdol-žen sodelovanja pri tem zločinu ifi neupravičene polastitve 4 milijonov in pol lir, ki so pripadali pomorski zvezi, ter jih rabil za kritje borznih operacij; ostali o obdolženi, da so Giuliettiju pomagali in se deloma tudi neupravičeno"polastili svot zveze pomorščakov. Poleg kapetana Giuliettija in odvetnika Raimonda, ki sta koniinirana, je stal orožnik, o-stali so bili brez vsakega posebnega. nadzorstva. Po otvoritvi obravnave je začelo takoj zasliševanje obtožencev, ki je zavzelo vso današnjo razpravo. Glavni obtoženec kapetan Giulietti podaja v svojo obrambo obširno poročilo o delovanju mornarske zveze in zadruge Gari-baldi ter je dokazoval, da je postopal s premoženjem zadruge in zveze popolnoma pravilno, kar sta mu obe organizaciji v tem pogiedu izročili neomejeno polnomočje. Spričo tega se smatra za popolnoma nedolžnega, ker ni zakrivil nikakeka kaznivega dejanja. Istotako so zanikali svojo odgovornost in krivdo tudi ostali obtoženci. Ob 17. uri se je razprava prekinila ter se bo nadaljevala jutri ob 13. uri. Kitajska ne more družba, ki iz Italije BENETKE, 29. .'Dvanajst Kitajcev, ki so se bili priklatili v Italijo in so del j časa bivali v Benetkah, so oblasti odpravile proti Trbižu z upanjem, da bi jih tam spravili čez mejo. Pa ni bilo mogoče, zakaj ne avstrijske ne j ugosio venske oblasti jih niso hotele pustiti na svoje o-zeralje, ker nimajo Kitajci potrebnih listin in še bolj potrebnega denarja, da bi lahko kolo-vratili po svetu. V Trbižu so jih oblasti spravile začasno v neke prostore tamkajšnje jetnišnice, kjer je njihovo število narastlo na trinajst, radi rojstva majčkenega, nebogljenega Kitajčka. Ker je pritisnil mraz, niso mogli ostati v trbiški jetnišnici, zato so jih odpravili za enkrat v Videm, kjer se bo kitajska družba, kakor kažejo vsa znamenja, spet povečala za kakšnega mladega člana. Izenačenje davkov in novi občinski zakon v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. Danes popoldne se je nadaljevala seja skup? ščinskega odbora za proučevanje zakonsega načrta o izenačenju neposrednih davkov. Po daljdi apecielni debati je bila Emigrant Cssare Rosst obsojen na 10 mesecev zapora LUCCA, 29. Meseca avgusta t. 1. sta dobila poteštata v Mon-tecatiniju in Pesciji prepis pisma, ki ga je 26. julija podpisal emigrant Cesare Rossi in ki je vsebovalo žalitve proti on. Fa-rinacciju, proti režimu in on. Mujssoliniju. Poteštata sta izročila pismi kvesturi v Luki in sodna oblast je uvedla preiskavo. Ugotovili so, da je on. Fari-nacci res dobil Rossijevo pismo, a da se zanje ni brigal. Včeraj se je vršil proces pred1 tukajšnjim sodiščem, ki je Ros-sija obsodilo v odsotnosti na 10 mesecev ječe in 1000 lir globe. Neurje na Siciliji CATANIA, 29. Hud vihar se je sprožil nad mestom in okolico ter povzročil ogromno škodo.' Luksusni vlak, ki je Vozil iz Sira k uz proti Rimu, se je moral pri postaji Bicocca ustaviti, ker so mu zastavili pot telefon-! i drogovi, ki jih je vihar polomil. Dve uri marljivega dela je bilo treba, da se je proga očistila. Catanijsko ravan je poplavila voda. razprava prekinjana in se bo jutri nadaljevala. Razpravljali so o začasni oprostitvi davkov kolono v in agrarnih interesentov, nadalje o znižanju davkov v slučajih eventuelnih elementarnih nezgod. Jutri bodo razpravljali o izenačenju davka na zemljišča in zgradbe. Dopoldne in popoldne se je bavil ministrski odbor za izdelajo zakonskega načrta o občinah z redigiranjem tega zakonskega načrta. Radikalski in demokratski ministri so se ločili v tem, ali naj bo novi občinski zakon izdelan po starem srbskem ali madžarskem vzoru. Dr. Puc, novi ljubljanski župan LJUBLJANA, 29. Danes so se vršile volitve ljubljanskega župana. Za župana je bil izvoljen dr. Vinko Puc, za podžupana Josip Turk. Oba sta samostojna demokrata. Pred vladno spremembo na Čehcslovaškem PRAGA, 29. Narodno-demo-kratski poslanec Mato Usek bo najbrž po sprejemu državnega proračuna >v parlamentu imenovan za trgovinskega ministra. S tem v nasprotju označujejo praški listi vesti o razširjenju vladne koalicije kot ueLočne. Vsekakor pa je treba naglasiti, da se kaže nemško-nacioualna stranka vedno bolj pripravljeno, aktivno sodelovati z vlado, kar se da sklepati iz zadnjega govora nemško-nacional nega poslanca Roscheja. Po mnenju praške jpor, in bo v tej zadevi zastopal Poljsko celo sam maršal Pil-sudski. Spričo tega vlada v li-tvanskih političnih krogih deloma prepričanje, da se do jk>-vratka Valdemarasa v Kovnem položaj v marsičem spremeni, posebno še, ker se smatra Valdemaras kot edini politik, ki zna uspešno voditi litovsko borbo proti Poljski. O poljsko-litvaiiskem sporu je nocoj poročal v spodnji zbornici državni podtajnik angleškega ministrstva, ter je med drugim dejal, da se bavi sedaj s to zadevo svet Družbe narodov. Izrazil je prepričanje, da se bo našla rešitev in da se bosta obe državi gotovo spet spoprijateljili. Poljska vlada je zagotovila države, ki so zastopane v svetu Družbe narodov, da nima namena kratiti litovske pravice in litovsko teritorialno integriteto. KOVNO, 29. Valdemaras je izjavil novinarjem, da so vse vesti, ki so se pojavile v inozemskem tisku o nasiljih v Litvi, neresnične. Dejal je, da so take vesti le sredstvo, - kakršnim postopa poljski k proti Utvi. Vsi taki manevri, je zaključil Valdemaras, služijcvih vrednotnic. Razdeljevanje vrednotnic s strani podružnic zavoda Banca d'lta-Ha bo kmalu končano. Vrednotnice, ki so se morale pri-l>raviti, presegajo v znatni meri Število, ki se je predvidevalo, in to predvsem radi ogromne količine viednouiic po 100 lir. s katerimi je prispevalo k uspehu posojila delavstvo. Takih vrednotnic je o-koli dva milijona. 15. decembra letos se po odredbi ministrstva začnejo pri oddelkih kr. zakladnice operacije za spreme ni te v zakladnih bonov i^Buoni del Te«oro) v vrednotnice liktor-skega posojila. Te operacije se bodo vršile s čim večjo naglico. Pokrajinski gospodarski svet Z nedavnim odlokom je imenoval minister za nacionalno gospodarstvo on. Belluzzo podpredsednike mnogim pokrajinskim gospodarskim svetom, ki prevzamejo, kot smo že poročali, s 1. decembra funkcije trgovinskih zbornic in še razne druge naloge. Za podpredsednika tržaškega pokrajinskega gospodarskega sveta je imenovan dr. Gvidon Segre, a za podpredsednika goriškega g. Anton Arzan. Predsedniki pokrajinskih gospodarskih svetov so prefekti že po postavi. Ogrski bankir o gospodarskem položaja Italije Finančni dnevnik «Pesti Tezs-de» je objavil te dni dopis ogrskega bankirja Gallia iz Milana o gospodarskem položaju Italije. Clan-kar podaje obris najvažnejših rezultatov zadnjih šestih let ter pravi, da je treba še posebno podčrtati, uspehe, ki so se dosegli na gospodarskem polju. V dopisu se naštevajo razn<* reforme, ki jih je izvedel fašizem, in člankar naglasa, da je listina dela popolnoma zajamčila in normalizirala potek proizvodnje. Trgovina je popolnoma svobodna in draginja znatno pada. Potem naglasa ogrski bankir. da je ravnanje z inozemci v Italiji popolnoma lojalno. Konsolidacija dežele — zaključuje — se očituje ne. samo v stalnosti ^alute, temveč tudi v povečanju vrednosti industrijskih papirjev in po tem. da po njih povprašuje inozemstvo. Glavno ravnateljstvo državnega i dolga pžl izmenjuje medtem večje j vrednotnice 500 tisoč, 100 tisoč in j 50 tisoč) proti onim zakladnim bonom, ki se po njegovem posebnem dovoljenju predložijo zakladnicam s strani bank in drugih kreditnih zavodov. Na ta način bo o-menjenim zavodom omogočeno, da olajšajo svojim klijentom dviganje obresti na 1. januarja. Izdelovanje vrednotnic se vrši hitro in nepretrgoma pod vodstvom državnega skrbstva, katero F moralo izvršiti ogromno delo, kajii gre za okoli 10 milijonov komadov. ČEŠKOSLOVENSKA' BESEDA Vspored zabave Sv. Miklavža, katero priredi Češkosiovenska beseda v Trstu v soboto, dne 3. decembra t. ]., v Sala Massima del Cirt-olo Artistico, obeta biti zelo zanimiv in bo vseboval veseloigro v enem dejanju, petje, humoristični del, nastop Sv. Miklavža za razdeljevanje darov, nakar se bo vršil ples. — Udeleženci bodo popolnoma zadovoljni z bufetom. — 1 Vabila se. morejo dvigniti pri g. Kubieek, Via Mazzini št. 20 II. iz tržaškega življenja Tragična pomota ali samomor? Včeraj popoldne se je dogodil v zlatarnici F. Fosehiatti v ulici Dante Alighieri št. 6 tragičen dogodek, ki je še deloma zavit v tajnost. Okoli 16. ure, ko so delavci, zaposleni v zlatamiški delavnici, opravljali vsak svoje delo, je 16-letni urarski vajenec Josip Gro-pajc, stanujoč na Vrdeli-Scogliet-to Št. t>4. izpil — ni še ugotovljeno, če pomotoma ali s samomoril- nim namenom — par požirkov neke silno strupene cijankalijeve raztopine, ki so jo rabili delavci pri raznih zlatarskih delih in so jo hranili poleg drugih posod z raznimi tekočinami na delavskem banku. Fant se je takoj zgrudil in se pričel zvijati v groznih bolečinah. Nekdo od navzočnih, ki s« na mah uganili, kaj se je zgodilo, je skočil k telefonu ter obvestil o dogodku rešilno postajo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je na vse načine skušal rešiti Gropajcu življenje. Toda njegovo prizadevanje je bilo zaman; nobeno sredstvo ni moglo ustaviti delovanja strašnega strupa in kmalu potem se je nesrečni fant začel boriti s smrtjo. Izdihnil je kakih 10 minut pozneje v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan. Sodeč po izjavah njegovih tovarišev, je Gropejc postal žrtev tragične pomote; baje je bil strup pomotoma, meneč, da je v vrču voda. Toda ta domneva je malo verjetna, predvsem iz razloga ker je fant kot urarski vajenec pač moral dobro poznati cijankaiijevo raztopino, ki so jo pogostoma rabili pri delu v zlatarni; sirer pa bi nihče ne mogel zamenjati te strupene raztopine z vodo. ker jo je lahko spoznati po njenem značilnem duhu in barvi. Verjetnejše je torej, da gre za samomor. —-To domnevo podpira tudi okolšči-nana, da je lakoj po žalostnem dogodku prihitela v zlatarno Gro-pajčeva mati ter povpraša po sinu. Očividno je bila v skrbeh za fanta, ki je menda že prej komu kaj namignil o svojem žalosnem naklepu. Vendar pa ni znano, kaj" bi ga bilo privedlo do obupnega koraka. Razne nezgode Ko je 29-letna Ana Požru, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 597, včeraj predpoldne pobirala odpadke lesa v mehanični mizarski delavnici G. Cante v ulici Piccardi št. 39, je prišla po nesreči z desno roko pod klino ne-kega stroja, ki ji je hudo razme-sarila dva prsta. Nesrečna ženska je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta. nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraviti se Ihj morala najmanj tri tedne. — Sinoči je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 18-letni mehanik Josip Pahor, stanujoč v ulici Coroneo št. 37; imel je hudo poškodbo na levem očesu, na katerem je bila prebita roženica. Mladenič je povedal, da mu je pred-sinočnjim, ko je nekaj obdeloval z dletom, priletel v oko oster drobec železa in ga poškodoval na navedeni način. Ker je zdravnik ugotovil da je ]K>škodba nevarna za oko, jc moral fant ostati v bolnišnici. — Včeraj opoldne je avto. ki ga je vodil 25-letni Fran Mramua, stanujoč v ulici S. Sebastiano št. 2. podrl pred Lloydovo palačo na nabrežju Mandracchio 14-letnega manufakturnega vajenca Gualtie-ra Bodrim stanujočega v ulici Bernini št. <\ U • ie šel - ulo parila na brbtu, ondot 6ez testo. Ker ga je na lahko dregnil le od strani, jo je Bol drin izkupil z nenevarnimi poškodbami in praskami na raznih delih telesa. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim drugim avtomobilom. Tržaško sodišče Nepošteni najemnik pred sodiščem. Četrta sekcija tržaškega kazenskega sodišča, pod predsedstvom cav. Marinaza, je včeraj sodila Osvalda Spizzichino iz Grosseta (neapeljske pokrajine), obtoženega kvalificirane tatvine četvero porcelanastih krožnikov, nekaj namiznega orodja, štirih rjuh in dveh posteljnih pregrinjal, v skupni vrednosti približno 400 lir. Tatvino je morala utrpeti ženska Josipina Castaldi, pred katero je Spizzichino začel odločno tajiti vsako tatvino. Usodnega, dne — 19. aprila t. 1. — je dobil brzojav, da mu je oče zbolel. Hetel ss je odpeljati domov in poslal prijatelja, nekega di Salvia, da mu gre po njegove stvari v sobo. On ni potem vridel več ne prijatelja, ne svojih stvari. V sobi je stanoval z neko žensko. Tudi ta je tistega dne izginila. Toda te njegove trditve ne najde je opore t izpovedi ženske, ki je ukradene stvari kupila .in ima trgovino s starinami. Ta pove, da je-^»rišel Spizzichino k njej v družbi nekega Patrizzija, katerega je ona poznala, in ji ponudil stvari v nakup. Vendar pa ona Še ni prav zaupala stvari in si dala izstaviti listek, na katerem stojita podpisa Patrizzija in Spizzichina. Ženska tudi spozita Spizzichina. Listek je med akti. Predsednik: Slišite Spizzichino? Obtoženec: Ne razumem ničesar. Predsednik: Toda to je vaš podpis. Pozna se ga tri milje daleč. Je enak podpisu na zapisniku vašega prvega zaslišanja. Obtoženec: Podpis je ponarejen. Oškodovanka izpove v smislu obtožnice. Edina priča, carinski stražnik Patrizzi tudi potrdi izpoved ženske, ki je ukradene stvari kupila. Pozna dobro Spizzichina, a ni slutil, da je blago ukradeno. Predsednik: Še tajite Spifczichi-no ? Jaz tega gospoda ne poznam. In ne razumem ničesar. Državni pravdnik odv. cav. Ro-tella v očigled prezirnemu zadržanju obtoženca in naftnu izvedbe zločina zaključi svoj govor z zahtevo obsodbe obtoženca po členih naznačenih v rubriki (402. 404 I. del) z 18-mesečno ječo. Po govorih odvetnikov dr. Franca Ferrera in dr. Pompeja Robbe je sodni dvor spremenil rubriko in obsodil Spizzichina radi v obtožnici nedoločenega zločina na 1 le>-to in 2 meseca ječe (Spizzichino je namreč že predkaznovan radi slič-nega slučaja.) Eno šestino te kazni bo moral Spizzichini presedeti v Samotni celici. POROTA. David Humbert Brili pred porotniki. Danes se prične razprava proti Davidu Hurnbertu Brili, morilcu lastne žene, mlade Ines, roj. Boni-vento. Državni pravdnik cav. Tas-so, branitelj odv. Matosel-Lorinni. Predsednik poi-ote, cav. Gianbat-tista Ferri in za zapisnikar Abruz-zese. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti ' Društvo za pobijanje jetike Goriška prefektura je odobrila ustanovitev društva za pobijanje jeti'ke. Nižanje cen Vedno bolj je v Gorici — če čitamo tukajšnje časopis*1 — videti, da se je re^no začela akcija za pobijanje cen najnavadnej-šim jedilom. Sestavil se je poseben odbor za uravnovesenje cen. Kontrolo nad samovoljno določitvijo cen trgovcev vodijo deloma trgovska zveza, deloma pa občinski načelniki, katerim daje glavni odsbor za pobijanje cen navodila potom prefekture. Stroga pažnja nad prestopki, številni «kotitravencijoni», vse to kaže, da so se oblasti jele resno zanimati za nižanje cen. Trgovcem, ki bodo preveč krat zagrešili prestopke, se bodo odvzela dovoljenja. «Kontravencijoni» bodo naznanjeni celo prefektu samemu. V svrho nižanja cen se bodo pregledovali celo računi in druge listine, tako da se bo pobijanje cen vršilo popolnoma pravilnim potom. To se pravi, da ne bodo pri tem trgovci nepravično oškodovani in da bodo odjemalci sorazmerno s svojimi dnevnimi dohodki lahko izhajali in nakupovali po primerni ceni najpotrebnejša živila in drugo. Vendar pa. se bo lahko vsakdo, bodisi trgovec kot odjemalec v slučaju kake nepravičnosti v obrambo svojih interesov lahko priložil na trgovsko zvezo. Našli so ga na cesti Našli so na ulici XX. septembra vsega premraženega in od slabosti ter šibkosti onemoglega Štefana Hvalo, starega 75 let, iz Trnovega pri Gorici. Prepeljali so ga v mestno bolnico. Novo imenovanje Z odlokom ministrstva narodnega gospodarstva je bil imeiio-van za podpredsednika pokrajinskega gospodarskega sveta gosp. Anton Orzan, dosedanje posebni komisar trgovske zbornice. Opekel se je. V Brdili. v bližini Kojskega se je te dni z vrelo vodo opari I komaj tri leta stari Roman Vidic. Zauo-bil je precej opeklin. Morali so ga prepeljati ^ goriško mestno bolnico, kjer so rekli zdravniki, da bo ozdravel v 15 dneli. Darovi za Zeleni križ. Družba Badoni je darovala zelenemu križu L 100. G. Franc Pelli-zon pa L 15.15. Roparski napad Ko je neki Jožef Gabrijelčič, trgovec, po noči korakal proti Anhovem ter prišel do prvih hiš; sta ga pri mostu napadla dva neznanca, izmed katerib ga je eden močno udaril s palico po glavi. Gabri-jelčič je radi udarca takoj izgubil zavest. Roparji so mu prebrskali žepe ter mu pobrali iz listnice 7.400 L ter osebno uro in zlato verižico v vrednosti 400 lir. Ko s« je Gabrijelčič zavedel, je s težavo — kajti moćno sta ga zločinca udarila — prilezel do orožnikov, katerim je takoj povedal, kaj se mu je zgodilo. Nato pa se je takoj napotil k zdravniku, kateri mu je izpral rane, ki, k sreči, niso nevarne in bo v nekaj d neb ozdravil. Orožniki iščejo zločince. Zbežali sc iz ječe Iz idrijskih zaporov so pred nekaj dnevi zbežali trije jetniki. Neki Matej Burnik, Franc Jeran in neki Anton Lukan. Ko je namreč jetniški čuvaj Mauro čistil njihovo celico, so ga napadli, pobili na tla in zbežali. Sedaj jih orožniki iščejo. Izpred sodliia Kes so okradli planinsko koćo. • Morali so se zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem Jožef Valentinčič star 32 let, Anton Paintar 22 leten ter Ivan Dacks-kobler star 26 let, vsi iz Trtnika pri Grahovem. Bili so obtoženi, da so okradli planinsko kočo na severni strani Črne prsti, ki leži na jugoslovanski strani i nje last Slovenskega planinskega društva iz Ljubljane. Na dan Iti. februarja i92u. .so j namreč jtugoslovenski orožniki zapazili, da so neznani tatovi uurli v gori omenjeno planinsko kočo, ter odnesii vse predmeu', ki so se tam nahajali v skupni vrednosti 1000 lir. Ker je bilo to po zimi, so se sledovi tatov prav dobro poznali v snegu in kazali proti italijanski strani in vodili v našo državo, j p tatvini so bile takoj informirane tukajšnje oblasti, ki so se vrglo na delo, da bi odkrile drzne «hri-bolaz<-e,» ki so tako neolikano o-kradli planinsko kočo. In res so po daljšem iskanju zaprli gori o-menjene osebe, ki so zato morale sedaj pred sodnike. Obtoženci se morajo tudi zagovarjati radi škode, ki so jo povzročili v «Malnar-jevi» planinski koči, kjer so pobili dva okna. Tudi ta koča se nahaja na Crni prsti. Sodniki so jih spoznali za krive omenjenega dejanja in jih obsodili: Valentinčiča in Darkskoblerja na 10 mesecev zapora. Paintarja pa na 8 mesecev. Kar se tiče poškodbe «Malnarjeve» koče, so jih oprostili radi pomanjkanja dokazov. Nepošten pastir. Oba sta morala pred sodišče: sin in mati. On se piše Jakob Vidmar in je komaj 18 let star, doma je iz Idrije. Materi pa je ime Neža roj. Kokelj in ima že štiri križe na svojih ramah. Obdolžena sta bila: sin, da je kradel; mati pa, da je ukradeni/ denar sprejela. Meseca februarja tega leta je namreč služil obtoženec Vidmar v Breznici pri Ledinah pri gospodarju Ivanu Bogotaju za pastirja in hlapca. Ker pa se mu ni ljubilo preveč delati in ni bil eden izmed pridnih, ga je gospodar odpustil. Takoj pa ko je hlapec Jakob odšel, je Bogot&j zapazil, da mu je zmanjkalo iz žepa njegove suknje, ki je visela navadno na zidu v spalnici 1000 dinarjev. Bogotaj je takoj posumil, da mora biti tat Vidmar, zato je poslal k njemu nekega njegovega prijatelja, ki je res izvabil v zaupnem pogovoru iz Vidmarja, da je res on kradel. Na podlagi tega ga je Bogotaj naznanil oblast voan. Ker pa je sin izročil dinarje materi, katera jih je zme-njala v Kre in si nakupila obleko in razne druge stvari, je morala pred sodišče še mati. Sodniki so obsodili sina na 5 mesecev ter na 250 lir kazni. Toda prisodili so le pogojno kazen. BATE. Pravi, da je samo za nalaič. Neki A. K. in neki Julij Humar. star 18 let, sta igrala v gostilni. Ko sta se naveličala kart in menda tudi vina. sta stopila na cesto. Humar se pobaha proti A. K., ki pravi, da ima 50 L. «Tudi jaz imam 50 L.» In mu jih pokaže. A. K., ki je bil shranil svojih 50 L v tobfičnico, jih hoče tudi poka/ati svojemu prijatelju, toda kako se začtidi, ko ne najde v tobačniri več petdesetaka. Misli si, da mu ga je kdo izmaknil za nalašč. Zato molči. Pred no pa hoče domov, se obrne do Humarja in mu reče: «Cuj, daj mi bankovec nazaj, jaz moram domov!» Mislil je namreč, da mn je prijatelj, ko mu je ponujal iz tobačnice cigarete, izmak nil za šalo petdeset ak, Humar ga pa sedaj začudeno pogleda in nru pravi, da on ni nobenega bankovca vzel iz njegove tobačnice. Ko pa A. K. neprestano sili vanj, se spusti prvi v beg. Okradnec pa stopi do orožnikov in pove, kaj se mu je zgodilo. Orožniki kina hi primejo Humarja, ki pa začetka trdi, da on ni ukradel bankovca. Ko ga pa uklenejo, prizna, da ga je pobral, toda le nalašč za šalo, vrnil pa mu ga bo naslednjo nedeljo. Orožniki pa mu tega niso verjeli in so ga pridržali. RAZNE ZANIMIVOSTI Najbogatejši moi v Evropi. Angleški listi poročajo, da se je Sir Bazil Zaharov, ki ga imenujejo tudi «skrivnostnega moža«, odločil, da se umakne v zasebnost. Zaharov je sedem in sedemdeset let star. Svoja zadnja leta namerava preživeti v svoji vili v Monte Carlu. Zaharov je neizmerno bogat. Imajo ga za najbogatejšega moža v Evropi. Koliko znaša njegovo premoženje, ne ve nobeden in najbrž tudi Zaharov sam ne. Zaharov je največji vojni dobičkar. Trideset let sem se ni vodila nobena, vojna, da bi ne imel Zaharov svojih prstov vmes. Zaharov prihaja iz Orienta, ne ve se pa je li grške ali turške narodnosti, jeli bil v Atenah, Carigradu asi S mirni rojen. Bil jo revno družine. Kdaj je prišel na Angleška, so lto ve. Tu je posta! zastopnik velike, angleške munifr^k1 tvrd-ke Vickers. Med vojno se mu je posrečilo združiti v svoji roki vs.v delnice igralnice v Monte Carlu, kar mu je donašalo bajne dohodke. Zaharo/ se je poročil pred štirimi leti z vc'ovo vojvodinjo VI-lafranca; pred dvajsetimi leti sta se spoznala :ia nekem dvornem plenil v Madridu. Tedaj ie bila o-na sedemnajst letna gospa, poročena / .i'aće»nikom francoskih Burboncev, vojvodo Macliero. ki jc bi: '/.'• tedaj Mar. b'-'ehen in be-tožen Čakati -ta morala celih šestnajst let, da je umri njen mož. Nato se ie poročila tri In tridesef-l^tna vdova s štiri in sedemdesetletnim Zaharovom po šestnajstletni ljubezni. Toda zakonska sreča je trajala le kratek čas. 25. februarja leta 1921». mu je nenadoma umrla ljubljena žena in odte-daj je postal bogataš Zaharov samotar. DAROVI Gg. Ivan in Notburga Z. darujeta «Šolskemu društvu« Lit. 50.—. Cenjenima darovalcema srčna hvala? BORZNO POROČILO Amsterdam 740-746, Belgija 256-259, Francija 72.15-72.45, London 89.52K-89.78tt, New York 18.33-18.39. Španija 305.50-311.50, Švic* 353.75-355.75. Atene 24.10-24.60, Berlin 43d-442. BukareSt 11.10-11.50, Praga 54.30-54.60, Ofrrska 319-325, Dunaj 256.50-2ti2.50. Zagreb 32.25-32.55. Uradna cena zlata (28. 11.) L 354.38; vojnood^kodninske obveznice 69.50. LISTNICA UREDNIŠTVA G. Bogomil Vižintin: Radi hi Vam ustregli, toda tako posvetilo se nam zdi neprimerno za javnost. Sporočite naslov dotičnoga prijatelja. da mu uredništvo pošlje Vaše pismo, če želite. G. dopisniku iz Avberja: l>opis smo prejeli; mogli bi ga objaviti le poti pogojem, da se javno podpišete, ps tudi v tem slučaju z gotovimi spremembami. HALI OGLASI BERLITMCH9GL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 22, pouk in prelo^ PIANINI, krasni modeli, koncertni, f mi pedali in inoderatorjem, prodajo^ Via Solitario 25. III. 1616 SOBA, opremljena, s hrano se oads tlo-soodu. pri mali družini. Via Gaiilei 14, vrata 11. 1617 SKLADIŠČE ogHa, v sredini mesta dobro vpeljano se proda radi bolezni. Via Saa Lazzaro št. 6. Ibi8 KROJNA šola Donda-Kiampferer, Trst, odpretje 3- decembra. 1619 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse igr*:*: in šoiske potrebščine po konkurenčnih cenah. Sprejema se delo a->our in an-gkjtki vbod. Via Foscolo 15, vogal ^ic. Manzoni. 15-»6 V GORICI OREFICERIA MODERNA»f Corso Verd' J 3, ure, srebrnina. ziate-nina po zmernih cenah. Poprave ur se izvšujejo ločno in hitro. Kupuje se srebrn in zlat denar. Najboljše cene. 1597 Salon Elena - Lattnifc Lasuijar zr gofpc Trst — Corso Oaribaldi 25 L. G'vunt I 'C j 5 — Trst j ZLATARJA AStsrt Pavu Trst, Vin Mazzini 4G Kupuje zlalo. srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene 2mer:ie. ■*» Obleke, pjietots, »iežni j»6a- » šci, tkanine, perila, p!a!»to, g eainiki, giiets, volneni put- y »a lover, blago vctcur i. t. d. K us Znižane cene I ugodni t m Via Roma 3, III. nad&firapje Cp ■ M ficjt'isj'2 cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe- cev\ mačk, veveric, c .__. krlov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljalve po nosif. 0. SHMpsdl - Trst Via Cesare Bailijti 10, II. nad.« vrata 1S Telefon i nt 3(>-65. Trst — Corso Garihaidi št. 5 (prej Barriera vecchia) Prodajalna izgotovljenih oblek, paletots, površnikov gabardines in covercoats z velblodjo podvlako, dežnih plaščev za moške, dečke in otroke. Velika izbera blaga za moške obleke. Specijaliteta črnih in modrih oblek. LASTNA KROJAĆNICA. NUke cene. Resna postrežba. Govori se slovensko, 1236 PODLISTEK_ Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (59) Spisal James Oliver Curwood Prevel Fracce Magajna. V tem peklenskem brezdnu Jo-povstva je bila tedaj zbrana ve- j čina one brezsiamne politične moči, ki jo je Bigot zbral okoli sebe — drhal plenilcev na veliko mero, možje, ki so izdajali kralja in domovino, da so le zadostili svojim sebičnim nagonom, možje, ki so komaj pred desetimi dnevi rcimotiotno izrisali načrt, po katerem bodo ustvarili po vsej Novi Franciji stanje splošne oslabelosti, da bo njihov poglavar imel dovolj vzroka za Klicanje pomoči s dru^e straiii oceana in tako potom premišljeno zasnovanih ropstev dvignil njihovo itak velikansko bogastvo više. To so bili tisti možje, ki so to izvedli in ne Wolfe, ki je potolkel Montcalma na Abrahamskih ravninah. To so bili tisti možje, ki jih je plaz njihovih lastnih zločinov zanesel celo preko določenih mej, ki so izmozgavali Xovo Francijo ter ji trgali pogum, moštvo in moč: to so bili tisti, ki so teptali blaginjo v deželi in jo nadomeščali z grozno šibo uboštva in gladu, tako da je narod končno pozdravljal angleške zmagovavce kot odreši tel je. Ti možje, z Bigotom na čelu, so bili t°daj, ko se je med njimi pojavil že daleč na začrtanem '-'J da spremenijo zemljevid Nova Francija pa se niti v sanjah ni slutila njihovega izdajstva. Kralj sam, slep in varan, je bil Bigotov prijatelj. Bigot je bil zdaj Fiandja! V salonu, v katerega je David vstopil, se je nahajala dvanaj-storica mož. Soba je bila prostornejša od prve, ki jo je videl, ni pa bilo v njej niti znamenja tistega razkošja, ki je bil tako značilen za Bigotove zasebne sobe. Vrsta miz je stala v njej. nekoliko foteljev in divanov ter nekaj zaves in slik. V celoti je pa kazala nebroj znamenj obrabe. To tleli je bilo mnogo madežev, na mizah in stolih je pa bilo polno kričečih znamenj obrabe. Eden izaned divanov je bil potrt, veliki svečnik nad njihovimi glavami je pa deloc" 9* odstopil od stene. Teh znamenj dvomljivega brez-brižja ni David opazil. Bila je doba sijajnih uniform, blestečih kostumov, lasulj s prosto padajočimi dolgimi kodri, vmee pa je bilo opaziti tudi naravne lase. Vojaki in drtevni uradniki so vladali na re^ stali. Častniki so brenkali s sabljami na plesih in pri kartah in dočim je preprosta duhovščina prihajala in odhajala v skromnih črnih odelih, je visoka duhovščina nosila kneževsko bogate obleke. Ženske so nosile svetle kodre, ki so žareli kot njih lepota sama, ali pa belo napudrano košato olasje, skrito pod visečeobodnimi klobuki z velikimi perjanicami. Njihove slikovite obleke so izražale vso gracijoznost in lepoto. Najsi je bil okoliš še tako grob, je bil vendar omiljen od izrazitega čaru, ki se je porajal iz barv in elegance, is duhovitega in živahnega razgo-varjanja, ki je došlo v Novi svet iz Fontainebleaua in Versaillesa. Tako ozračje, taka barva in slikovitost je napolnjevala igralski salon nadzornika Bigota in slepila Davidove oči, da niso videle drugih manjših stvari, ki bi jih inače morda opazile. «Cvet Nove Francije.« je bilo ki-šotsko ime, s katerim je Bigot naziva! svojo drhal. Tu je nocoj imel ta «cvet» svoje poglavitne predstavnike: — Cadet, Mercier, Varin in Breard, za njrmi pa: Vergor in Kanon ter Bigaud, brat in nado-mestnik markiza de Vadreuil. Končno so stali v daljnem koncu sobe, kakor da so pravkar dospeli, Vaudreuil sam, de Pean in tretja oseba v vojaški uniformi, stotnik Rene Robi ne au. Bigotove oči so se zasvetile v ugodju, ko je zagledal poslu)jo iz izredno krasnih lesketajoči h se las, je ob pogledu na Davida pokazal enako iskreno veselje, ki je pa bilo manj kričavo.