/ Tj* ■3 m 0 rta!" žrai AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 4, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. 1942 - je bojni klic Rusov J°cim jI l,!l 7:3» r a1* tO!1' . Sod* M em1 - oft so najbližje nemške postojanke komaj 125 V Železniški nezgodi V milj od Moskve, pa ni v mestu nobene napeto- • l-i ..luju »ti in življenje poteka povsem normalno. i™ClJl je DllO Ubitih je fi.^skva,2. maja—Moskva je bila danes poplavljena z na-L\ 'Vojna mora biti odločena v 1942!" Rdeče zastave pla-Jj^0 še od včerajšnjega praznovanja 1. maja. Na mnogih plapolajo poleg ruske zastave z simbolom kladiva in ^di ameriške in angleške zastave. Na vsakem bloku labit ogromen napis, "da" mora biti vojna odločena v 1942, Jeloy bojni klic Rusije, ki ga je izdal Stalin na 1. maja. .jKujbiševa, 600 milj vzhod- - Moskve, so se vrnili ino-1 časnikarski poročevalci, kili. poslani tje pred štiri-.^eci, ko so bili Nemci sa-* v®5 milj od Moskve. Da se \l v glavno mesto tudi ."^o življenje, je znak to, odprla sezono opera, ki se sr{mla iz Kubijševa. se poroča o vročih jj . Južno od Moskve, kjer so "'1 „.0___T-. 1 • ;fgli >ke % l ki W*>vo ofenzivo Rusi, ki so z Vso silo na nemške po-vse od Orla do Bri- iii!se hočejo na vsakN način 0 \ lt\ treh točk: Orla, Bri- ipj 111 Kurska, predno na- Haj °0rl<;ejše vreme, ker od ..Se Pričakuje napovedane ke ofenzive. 1 * * * St f^ckholma še poroča, da 0vski radio apeliral na [ ' naJ polože orožje in da * to dobili od Rusije no-t fl) Koliko je resnice o' it j,j 1 Ponudbi za separaten ni znano. tve' JWCAI-1 „ ncne peci mora-biti za vlado 'Urad za vojno Clj0 je ustavil prodajo tričnih kuhinjskih pe-v tovarnah, razpeče-v prodajalnah na ,soljt' e Peči morajo biti na ^Tki?,0 Za armado in za hiš-e> ki jih gradi vlada. 4%' a'i Nov grob zjutraj je umrl v Hišnici tri tedne star ie^.Kleindienst, prvoro-\ ^ine Lawrence in Eli-i ^eindienst iz 8115 Sir ^ ol 1)0 danes po- eni iz želetovega po-6502 St. Clair ijo. Naše sožalje m. i i/ fe Kalvarii( Vojna stane Zed. države vsako minuto $74,786 Washington. — V boju proti osišču potrošijo Zed. države vsako minuto za orožje $74,786. V prvih petih mesecih vojne izdajo Zed. države za vojne potrebščine vsak dan $107,692,-000, ali vsako uro $4,487,000. Narodni dolg Zed. držav je dosegel v aprilu ogromno vsoto $70,649,771,000, dočim je znašal narodni dolg lanskega aprila nekaj preko 53 bilijonov dolarjev. V zadnjih 10 mesecih je prejela vlada $9,744,136,000, a potrošila je več kot še enkrat toliko, namreč $23,913,413,000. Predno bo konec letošnjega leta, bodo znašali izdatki za vojno več kot pet bilijonov dolarjev na mesec. -o- Belgrad porota da so se spustili pri Sarajevu na tla zavezniški parašutarji Angora, Turčija. — Iz Belgra- da se poroča, da se je spustilo na tla v bližini Sarajeva večje število Jugoslovanov in Angležev. Dva Angleža in več Jugoslovanov je bilo že prijetih. Poročilo ne pove, če so bili ti angleški izvedenci od armade, niti ne pove, če so prišli z namenom, da se pridružijo jugoslovanskim četnikom. Jugoslovanski čino-vniki so bili morda člani jugoslovanske vlade v Londonu, vendar poročilo iz Belgrada tega ne pojasnjuje natančno. Iz zanesljivih virov se tudi poroča, da je začel general Draža od 40 do 50 Nemcev New York. — Sem so dospela poročila, da se je pripetila v okupirani Franciji zopet železniška nezgoda, v kateri je bilo ubitih | ANGLIJA od 40 do 50 nemških vojakov Z BOJNE FRONTE: t Poljaki so zasedli posto- burma — Ena japonska kok>-janke v Osrednjem vzhodu na je udarila iz Marrdalay pro-( Washington. — Armada 60,-ti Indiji, druga je pa dosegla 000 poljskih vojakov,: oprem-bližino 30 milj do kitajske Ijena z najnovejšim ameriškim meje. | orožjem, je v garniziji v Iraku AVSTRALIJA — Japonci se in Perziji, kjer bo branila pro-pribiijlujejo pristanišču M'o- diranje nemške armade proti resby na Nori Gvineji in sicer Indiji ali Perzijskem zalivu, prodirajo po notranjosti de-' Ti poljski vojaki so bili izpu-•žele. j ščeni iz konfinacije v Rusiji. Angleški bombniki Sprva se jih je nameravalo Nemcem pomanjkuje delavcev Hitler je nabral po okupiranih deželah 2,500,000 delavcev in namerava mobilizirati vse ženstvo za delo v industriji. Vsaka okupirana dežela bo morala izdelovati vojni material za Nem- "S/ • • C1JO. London. — Adolf Hitler je nasilnim potom nabral po vseh okupiranih deželah 2,500,000 delavcev za nemško industrijo in so včeraj bombardirali Copen- uporabiti na ruski fronti, todajgro"' da bo morala iti v tovarno vsaka ženska, da bo premostil Nemške oblasti s0 radi tega zo-1 hagen, glavno mesto Danske. fker so morali biti opremljeni z j akutno pomanjkanje delavske moči v vojni produkciji. Vsled ve-pet aretirale večje število talcev. NEMČIJA — Nemški bojni ladji ameriškim in angleškim orož-j llke iz£ube moštva, orožja in municije na ruski fronti tekom zi- Gneisenau in Scharnhorst ter jem, ki prihaja v Osrednji' m0> so sPravile Nemčijo v tako resen položaj, da mora Hitler na morje. Nezgoda se je pripetila v bližini' Rouena, kjer se je pripetila ena-' ka nezgoda pred enim tednom, j Radi nezgode zadnji teden so nemške oblasti ustrelile 30 fran-! coskih talcev. Nemci so naznanili, da se bo radi vednih železni-1 -°—:- ških nezgod, vozilo z vsakim vo- V teku ene ure so ameriške jaškim vlakom več francoskih J* JA1„' Civilistov, kar bo morda franco-1 ladJ?dellllCe SpilStlle V ske sabotažnike odvrnilo od na-' morje 4 HOVe HlŠilce deljne sabotaže. Ipižarka Prince Eugen so bile vzhod, se je Poljake poslalo v j dvi?niti vojno industrijo ne samo v Nemčiji, ampak tudi v toliko poškodovane od angle- Irak in Perzijo, kjer so to opre-, okupiramh deželah, ških bomb, da bo vzelo precej dobili. j Tovarne v vseh okupiranih časa, predno bodo mogle "zopet' Kakih 75,000 poljskih voja-1 deželah delajo noč in dan vojne vseh kov je še vedno v Rusiji in ti Potrebščine za Nemčijo. Delovne bodo v par tednih v bojni liniji moči v teh tovarnah so nemške CCC taborišča bodo zdaj znižali na 350 edinic proti Nemcem,: Na Škotskem je pa kakih 50,000 poljskih vojakov, ki opravljajo večinoma obrambno službo na obrežju. -o- morje mnogo prej, kot je bilo določeno, da bodo. Ameriške ladjedelnice so izgotovile letos že 13 novih bojnih ladij. -o-- Washington.—Vlada bo zni- v wl0-,CKCC, tab°riŠČ na i n°kena druga dežela. 350, v katerih bo komaj 70,000 Rušilci mož in fantov. Vseh CCC taborišč je zdaj še 600, do 31. maja jih bodo zaprli 202 in v juniju 48. Največ teh taborišč.je bilo leta 1935 in sicer 2,652 s skupnim številom 520,000 mož $n fantov. Samo leta 1^36 je. vlada izdala za ta taborišča $500,-000,000. Industrija daje vedno več prilike možem in fantom iz CCG taborišč za zaposlitev, nekaj jih je pa vzela armada. Od preostalih taborišč jih bo največ zaposlenih v severnih državah za protekcijo gozdov. -o-— Oblasti preiskujejo nezgodo avijona na zapadu Salt Lake City.—V petek ponoči je treščil v goro nedaleč od tukaj potniški avijon, ki je bil na potu iz San Francisca v New York. V goro je zadel 300 čevljev pod vrhom; 14 potnikov in tri osebe posadke je našlo Kearny, N. J.—V teku ene ure so zdrčali v tukajšnjih ladjedelnicah štirje novi rušilci v morje S tem je bil dosežen j Najnovejša poročil^ javlja-svetovni rekord ker kaj take-^ da so dobili Japonci v roke ?aunl mJ°g a d?Zda,j 1ZVršiti še| glavno mesto Burme, Manda- i lay, in da prodirata zdaj dve so ugotovljeni 90% • ki koloni popolnosti. Spuščeni so bili v oblasti večinoma vse zbrale nasilnim potom. Tako se poroča iz Nizozemske, da je šlo na tisoče delavcev na Nemško, toda vse to še ni dovolj Japonske zmage V Burmi in Nemčija grozi, da če ne bo več * v . t ,.. T7... . prostovoljcev za nemško indu ogrožajo Indijo m Kitaj 70 čeških delavcev so ubili na Nemškem London. — Radio iz Moskve poroča, da so Nemci ustrelili 70} niki. čeških delavcev, kateri so bili'sto tako razdejano, da se ne vi- od tu naprej. Ena gre proti Indiji, ki je oddaljena 200 milj, druga gre proti Kitajski. Krasno mesto Mandalay, nekdanja prestolica burmeških kraljev, je v razvalinah. Nekaj so mesto razdojaji Angleži, predno so se umaknili pred Japonci, nekaj pa japonski bomb-Poročilo pravi, da je me- pnmorani delati v nemških tovarnah. Cehi so se bili radi slabega ravnanja od strani nemških paznikov uprli, nakar so jih nemške oblasti takoj ustrelile. Vojni center di na cestah niti enega psa več. Glasom poročil so Japonci dospeli že 30 milj do kitajske meje in da se kitajske čete upirajo z nadčloveškim pogumom, da bi ustavile Japoncem dohod v Kitajsko. $500 A starše: bolniški postelji se nam da že precej S ■ na svojem domu \k Gregorač iz 1176 E. s|°ob riJa^e'jice so prošene, 0biŠČej0' smrt. Med ubitimi je tudi Mrs. Mihajlovid Spomladansko ofen- ^lvia Palermo iz Clevelanda, živo s tem, da je oplenil več osi- kl se Je vračala iz obiska svoje-1 ških garnizij po Bosni. V petek ponoči so napadli četniki glavni stan vstaškega generala Kvater-nika in ubili ducat višjih osiških častnikov. Manjša relifna lista Dočim je imel Cleveland v aprilu lanskega leta 15,268 oseb na relifni listi, jih je imel prošli mesec samo še 8,473. 'J Ji" r^nl bodo podali zanimiv c^jam prihodnjo nedeljo f ^elandu )i,s] _ S Poljaki, Sloven- k. Usi so se namenili 'mo. ve- ^ Pomagati k skladu i 'ie tv, denarja, da se i V ol*ambo, kateri sklad 9 V A X m uv. S'^ en Pro&ram za obrambo, i maja ob treh po- A v glasbeni dvorani "S -^'torijazelo zanimiv V ki jT^topili bodo češki 1 ,' ^v)0(lo izvajali posebne VJtvJne "Za svobodo," ki i\i(1 pokazali na zletu v Xeli zanje splošno ob- jV^evaki zbor Njegoš bo ljSsu-arodne pesmi. 1 °ddelek podružnice nih nošah in plesal narodne plese. Med njimi bosta nastopila s posebno točko Lillian in Albert Ulle. Na harmoniko bo spremljal Vinko Globokar. Poljaki bodo plesali narodni ples "mazur" pod vodstvom Mrs. Stele Klonowski. Ruski pevski zbor bo nastopil v slikovitih narodnih nošah. Torej se vidi, da bo program zelo pester in zanimiv. Vstopnice so po 55c, 85c in $1.10. Dobe se v predprodaji pri Mrs. Mako-vec v SND. Našemu narodu prav toplo priporočamo, da seže po vstopnicah in poseti prihodnjo nedeljo to slovansko prire- nastopil v narod-Iditev. ga moža, ki služi v ameriški armad. Vlada je poslala komisijo, da ugotovi vse podatke te nezgode. To je četrti avijon, ki se je ponesrečil v tem kraju v zadnjih dveh letih. -o- Angleška ministra oblju-bujeta ofenzivo London.—Dva ministra vojnega kabineta sta v svojih govorih obljubila, da bo Anglija kmalu pričela z ofenzivo. Ministra sta Stafford Cripps in delavski minister Ernest Bevin. -o- Policaj podlegel poškodbam Mestni stražnik James Goodwin je včeraj podlegel poškodbam, ki jih je dobil ob času parade zadnji četrtek. Vozil se je na motornem kolesu, ko se je zaletel vanj neki avto. Stražnika je sunek vrgel s kolesa in je pri tem dobil take poškodbe, da je paries zjutraj umrl v Lakeside bolnišnici. Važna seja Nocoj ob osmih bo seja društva sv. Marija Magd. št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji bo nekaj prigrizka in medsebojna zabava. Tajnica bo pobirala asesment že ob šestih. Vojni oddelek obvešča brzojavnim potom sorodnike Washington.—Nedavno je poklical nekdo v Philadelphiji po telefonu Mrs. Amato in ji rekel, da je bil eden njenih sinov ubih na fronti. Pozneje se poročila smo dobili" do- ->'e izkazalo, da se je nekdo po-datnih $74.50, skupaj slslužn samo Srde šale- Zato iz" prvim poročilom je v j'avlj'a vojni oddelek, da pošlje v vsakem slučaju brzojav sorodnikom, kadar je povsem stopile na rep, da se je I ugotovljena smrt kakega voja-toliko pognal kvišku, jka> vrle podružnice Kot vidite tukaj zraven, je toplomer za vojni center zopet precej poskočil. Od zadnjega je blagajni zdaj $121.50. Toplomeru so precej našle Slovenske ženske zveze, ki so dale za vojni center $60 in sicer so dale sledeče podružnice: št. 10 je dala $10, da se tako vjame z njeno številko 10, po $5 so prispevale podružnice: št. 14, 15, 18, 21, 25, 32, 41, 47, 50 in 53. Dalje so prispevali posamezniki: Jakob Požar iz 998 E. 71. St. $5, Mrs. Jennie Kožel iz 687 E. 156. St. $1.50, člani St. Vitus Booster, št. 25 KSKJ so dali $2 (za bombnik MacAr- Belgijska tovarna zletela v zrak; 250 ubitih London. — Tovarna blizu Antwerpna, kjer so za Nemčijo izdelovali razstreljive snovi in strupeni plin, je zletela v zrak. Ubitih je bilo 250 delavcev in več kot 1,000 ranjenih. Razstrelbo pripisujejo belgijski "beli brigadi," ki tajno deluje proti Nemcem. -o- Nemci so ubili nadaljnih 55 francoskih talcev Vichy, Francija. — V Lille je . bila izvršena eksekucija nad 55 thurja so pa dali $3), po $1 so francoskimi talci. Nemške obla- prispevali: Frank Cos iz 5909 Prosser Ave.; Antonia Kutnar iz 6028 St. Clair Ave.; Frances Košir iz 1095 Addison Rd.; neimenovan, Mary Mohorčič iz 5609 Carry Ave., in Andrej Te-kauc iz 1023 E. 72. Pl. Prav iskrena hvala vsem prispevate-ljem. Skupaj d oz d al j nabranega $121.50. Naša kvota je $500, torej apeliramo še na druge, da bi po možnosti prispevali. sti so v tem mestu usmrtile že nad 200 talcev in sicer radi uboja dveh nemških vojakov. Danes je začetek kampanje za katoliško dobrodelnost V clevelandski škofiji bo šlo danes na delo 1-5,000 nabiralcev za katoliško dobrodelnost. Nabrati morajo $250,000, kar se potrebuje za vzdrževanje raznih dobrodelnih zavodov, med temi 10 otroških zavetišč. prostovoljcev za str i j o, da bodo pobrali vse žen ske in njih poslali v nemške tovarne. Več k,ot eno tretjino vseh delavcev je dobila Nemčija na Poljskem, odkoder je nabrala 1,-080,000 delavcev. Iz drugih dežel so jih Nemci nabrali kot sledi: Iz Belgije 198,000; iz češke 18,000, iz Nizozemske 150,000, iz Jugoslavije 199,000, iz Francije 95,000, iz Grške 8,000, iz Norveške 3,000, "iz Danske 30,-000. Poleg teh je pa še 371,000 delavcev iz drugih dežel, kot: 272,-000 Italijanov, 25,000 Madžarov, 20,000 švic.arjev, 17,000 Romun-cev, 15,000 Bolgarov, 10,000 Špancev in 2,000 Fincev. Nemčija je zadnji petek odredila, da bodo morali delati na farmah vsi dečki v starosti od 10 let naprej. To prisilno delo bo trajalo dc 15. novembra. Mlajši dečki bodo delali kje v bližini doma, da bodo .lahko hodili spat domov. -o- Sin je prišel na dopust malo prepozno Saddle River, N. J. — Herman Berghahn je bil ves obupan, ker ni videl svojega sina Hermana, odkar je odšel pred tremi meseci k vojakom. Šel je v kokošnjak in tam nastavil puško proti sebi tako, da je lahko sprožil petelina s palico. Ko so nesli truplo v hišo, je zavil na dvorišče sin Herman, ki je prišel na dopust. -o- Iz bolnišnice John Doljak iz 1404 E. 45. St. se je vrnil iz bolnišnice po prestani operaciji. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Ameriška bojna sila je danes na 38 raznih frontah Washington.—Ameriški vojaki, mornarji in marini so danes raztreseni s k o r o po vsej zemeljski obli in se nahajajo 38 posameznih frontah, vse od Islandije pa doli do Indije. To je imel predsednik Roosevelt v mislih, ko je nedavno povedal svojemu narodu, da se nahaja ameriška bojna sila, obstoječa iz več sto tisoč vojakov, mornarjev in marinov, na raznih svetovnih frontah, na tisoče milj od doma. Toda to je samo kapljica bojne sile Zed. držav, ki se bo vsipala iz Amerike v pomoč zaveznikom za zmagoslavno ofenzivo. Vsak teden gre več ameriškega vojaštva na razne fronte. -............... Načelnik ameriškega generalnega štaba, general Marshall, je nedavno izjavil, da bodo poslale Zed. države bojno silo še na več front, ko bomo imeli več orožja in več treniranih vojakov. -o-- Iz raznih naselbin White Valley, Pa. — John Korče je bil 18. t. m. naglo odpeljan v bolnišnico, kjer je bil še isti dan operiran na želodcu. — Albert Homec je odšel prostovoljno v službo Strica Sama pri pomorski pehoti. Hibbing, Minn. — Pred dnevi je tukaj umrl Anton Podobnik, eden pionirjev tukajšnje naselbine v starosti 73 let. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Buenos Aires, Arg. — V bolnišnici v La Plati je sredi februarja umrl Gabriel Lujin, star 37 let in doma iz Gabrovice na Primorskem. Podlegel je raku v želodcu. Zapustil je ženo in dva otroka. Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla Margareta Rom v starosti 76 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. Tukaj je bivala čez 50 let. vsaka oseba sme imeti dva funta sladkorja brez kazni na rokah Danes se prične registracija za sladkorne karte po vsem teritoriju Zed. držav. Vsaka oseba, ki rabi sladkor se mora registrirati. Za družine gre lahko registrirat ena oseba, stara nad 18 let, vso družino. Za vsako osebo je dovoljeno imeti 2 funta sladkorja na rokah brez kazni. Ako ima oseba več kot 2 funta sladkorja in ne več kot 6 funtov, ji bo odtrgana za vsak funt ena sladkorna znamka. Ako ima pa oseba več kot 6 funtov sladkorja doma, ne bo dobila sladkorne karte. Torej družina, ki obstoji, na primer iz 5 oseb, ima lahko do- ma 10 funtov sladkorja. Ako ga ima 15 funtov, bo odtrgana po ena znamka iz vsake knjige. Ako pa ima taka družina 5 oseb na rokah 31 funtov sladkorja, ne bo dobila sladkornih kart, dokler tega zaloge sladkorja ne bo porabila. Mnogo bo pomagano pri registraciji, ako pridejo družine po alfabetnem redu, kot smo priporočali zadnji teden. Toda noben ne bo zavrnjen, tudi če ne pride po tem redu. Registracije bodo v šolah in sicer naj se ljudje registrirajo v javnih ljudskih šolah v svojih vardah. r t «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c BESEDA IZ NARODA Od srca do srca Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. m» 83 No. 104 Mon., May 4, 1942 Spomladanska ofenziva v Jugoslaviji Poročila, da je četniška vojska generala Draža Mihaj-loviča že začela s spomladansko ofenzivo se strinjajo,z izjavami osebe, ki' je nedavno prispela v Lizbono iz bivališča generala Mihajloviča. Ta očividec pripoveduje, da se četniška vojska vedno bolj množi, da ima tudi orožja sedaj, nekaj več, vendar pa ji še vedno primankuje tankov težkih topov in protiletalskih baterij. Mihajlovičeva vojska se je vso zimo vadila za napad, o čemer se bodo nove bolgarske zasedne čete kmalu prepričale. Smer nameravanega napada je seveda še tajna generala Mihajloviča, a že sedaj se nemiri naglo širijo med prebivalstvom v zasedenih krajih. Italijani so v Hrvatski vzdolž dalmatinske obale imeli težje izgube kot v Libiji. V Srbiji sami pa so pogoji za četniške uspehe še posebej ugodni. Poročevalec pripoveduje, da je prebil v razgovoru z generalom Mihajlovičem dolge ure. Pravi, da general živi zelo preprosto in da je isto hrano kot najnižji vojak njegove vojske. Njegovo bivališče je v neki planinski koči, vendar se on sam vedno seli iz kraja-v kraj. Mihajlovič je v neprestanih stikih z mnogimi zaupniki, ki jih ima po vsej Srbiji. Delovanje njegovih četnikov pri rušenju železniških prog je tako popolno, da sedaj pred nemškim vojaškim vlakom vedno vozi potniški vlak z jugoslovanskimi državljani. Zaupniki mu sporočajo vse vesti o gibanju nemških in italijanskih čet in po teh vesteh se ravna general Mihajlovič pri pošiljanju svojih četnikov proti sovražniku. V redni jugoslovanski vojski so sedaj tudi britanske in avstralske enote, ki so pobegle k četnikom iz grških gora. Čeprav četniki živijo trdo in je njigova hrana zelo preprosta, očividec pravi, da so trdega življenja vajeni srbski borci z vsem zadovoljni. Odkod pa hrano in potrebščine prihajajo, je tajnost. Nemci podkupujejo domačine in jih skušajo pridobiti zase. Pošiljajo jih kot dobrovoljce v Mihajlovičevo vojsko, da bi jim potem sporočali, kar so zvedeli. Mihajloviča samega pa dobro stražijo in varujejo najzvestejši vojaki, ki so z njim od vsega začetka. Oseba, ki je vse to pripovedovala, je sama morala skozi večje število varnostnih obročev, preden je prišla do generala. Težko je oceniti, koliko vojakov je osišče izgubilo pri poizkusih da bi uničilo to planinsko vojsko, vendar je znano, da so zlasti težke izgube pri Italijanih. V četniškem po-veljništvu je vedno mnogo smeha na račun italijanskih uradnih poročil o izgubah. Genera! Mihajlovič v zimskih mesecih svoji vojski ni dal počitka temveč jo je neprestano pošiljal na vaje za spomladanske borbe. V planinah so skrite tudi male tiskarnice ki vsak dan izdajajo poročila o teku vojne. Morala v vojski je na zelo visoki stopnji, a sodelavci general Mihajloviča so mladi in zelo sposobni letniki. Jugoslovanski krogi sporočajo iz Jeruzalema, da sta nje v Hrvatskem kaže, da se bo Hrvatska kmalu pridružila zaveznikom. Poročila govore o zbiranju "zelene vojske,'' ki jo sestavljajo po večini ubežniki Paveličevih čet. "Zelena vojska" spominja na oddelke, ki so se zbirali v Hrvatski prejšnjo svetovno vojno. Ti oddelki so s svojim upornim delovanjem in podzemnim gibanjem imeli važno vlogo pri rušenju centralnih sil in Avstro-Ogrske. Med voditelji današnjega gibanja so trije znani somišljeniki dr. Mačeka: Mihovil Pavlek-Miskina, znameniti hrvatski kmečki pesnik, Tomo Jančikovič, ravnatelj Seljačke Zadruge in Ljudevit Tomašič, bližnji sodelavec dr. Mačeka. (The Christian Science Monitor). « -o- Cenjeni gospod urednik! Ker sem ob priliki svojega pet in sedemdesetega rojstne dneva dobil mnogo čestitk tudi od Vaših somišljenikov, mi je čast, poslati Vam priloženo zahvalo in Vam seveda prepuščam, da jo porabite po svoji uvidevnosti. Z odličnim spoštovanjem, udani • Etbin Kristan, Te vrstice mi je teže pisati od vsega, kar je k d a j moje skromno pero dalo od sebe, kajti še nikdar se nisem tako močno zavedal, da mora vse, pa naj povem kar koli in kakor koli ostati v neskončni daljavi za tem, kar mi je v srcu in se ne da izraziti z nobeno besedo. Tudi se ne strinja z mojimi navadami, da hodim s tem v javnost; izogniti se pa ne morem, zakaj povsem nemogoče bi bilo pisati vsem, ki so se me spominjali in mi na razne načine čestitali ob moji pet in sedemdeset letnici. Vrhu tega so moji prijatelji že naredili javno zadevo iz te obletnice in tako mi bo gotovo odpuščeno, če podajam tudi svojo zahvalo v javnosti Saj bi stokrat rajši — oh, ne le privatno pisal, ampak vsakemu segel v roko in pogledal v oči in to bi morda bilo bolj zgovorno od vsake besede. Toda v ta namen bi moral iti tako rekoč od naselbine do naselbine po vsej ameriški Sloveniji in toliko bi bilo rokovanja, da ne bi bilo kmalu opravljeno. Naj mi torej še enkrat pomagajo prijatelji uredniki in tiskar. Z imenom ne bom omenjal nikogar, predolg bi bil tak pregled. Že brzojavnih čestitk, prečitanih na banketu v Cleve Hvala tovarišem urednikom ki so mi posvetili članke in dali mnogo prostora dopisnikom za enak namen. Ko sem čital, sem se čudil neizmerno počaščenega, toda v srcu je bila tudi otožnost, katero povzroča zavest, da bi bile krasne besede morda opravičene, če bi bil storil vse, kar človek 'želi in j namerava, pa vendar v najboljšem slučaj le deloma izvrši, ker njegova mo.č nikdar ne doseže njegove volje. Tudi onim, ki »so v marsičem drugačnega mišljenja, pa so se me vendar prijazno spomnili, bi rad izrazil svojo zahvalo. Človek se bojuje za to, kar verjame, da je prav, zaradi tega pa spoštuje vsako pošteno pre pričanje in dobro mi de zavest, da tudi sredi najljutejših bojev nikdar nisem žalil nasprotnika. Saj so mnogi izmed njih v osebnem občevanju postali rao ji dobri prijatelji. Bilo je seveda tudi sovraštva, ki plodi krivice. Toda komur življenje ni popolnoma tuj svet, ve, da je to neizogibno. Daleč smo še od časov, ko se bodo ljudje mogli in hoteli popolnoma razumeti in bo sovraštvo vsled tega postalo smešno in izmrlo. Na to stran svoje preteklosti sem pozabil — kot bi Cankar dejal. Šlo je mimo in ni ga več . . . Cankarjeva ustanova je ob moji obletnici priredila banket. Ko je sprožila to misel, sem se obotavljal. Danes se tej koristni 'ustanovi iskreno zahvaljujem. Ta svečanost se je razvila tako, da je še meni bilo kljub prevelikemu slavljenju mogoče vztrajati do konca, kajti če se je človek naučil, v duhu preskočiti moje pogosto-ma ponavljano ime, je spoznal, da so se prav za prav proslav Pomaga pa le V petek smo priobčili pismo iz justičnega oddelka, v katerem pravi načelnik urada za kontrolo sovražnih tujcev, da se dela na načrtu, po katerem bo vsak sovražni tujec lahko prosil pred posebnim odborom za oprostitev od statusa sovražnih tujcev. To je zelo važno in upamo, da bo glede tega kmalu urejeno. Zgorej omenjeno pismo je prejel urad Ameriško-jugo-slovanskega udruženja v Clevelandu kot v odgovor na resolucijo, v kateri so se pognali člani tega udruženja za naše primorske Slovence, ki niso krivi, če so prišli pod italijansko vlado, pa so radi tega smatrani za sovražne tujce. To pomeni, da take resolucije nekaj izdajo ter da ni res, kar piše Prosveta, da "z resolucijami, manifesti, proglasi mešajo politično godlo med nami." Če bi Prosveta od svoje strani raje kaj podobnega napravila za primorske Slovence, bi bilo veliko boljše, kot pa da meče polena pod noge onim, ki hočejo delati. -—o--- Kupujte obrambne bonde landu je lep kupček; še nekoli- j Ijale ideje, ki so večje in moko so mi jih izročili v nedeljo ! gočnejše od umrjočega člove-na koncertu Glasbene matice. .ka- Ko se™ poslušal govore in Pred tem in po tem so mi pri- 1 deklamacije, petje in glasbo, hajala voščila na dom. Moja gledal nastope sodelujočih in žena jih je spravila vse. Ona bdenje družbe, me je prešinilo ve bolje, kaj je red kot jaz . . . veselje, ker so bili navzoči tudi gostje, ki še niso dolgo med na-Vsi, ki so mi jih poslali v mi. Mnogo so že opazili po na-svojem, ali v imenu svojih or- ših naselbinah, kar jim doma ni ganizacij in zavodov, naj tukaj bilo znano. Na tem banketu so sprejmejo mojo zahvalo in mi pa videli mak> sliko ameriške verjamejo, da ni nič manj is-' Slovenije, ki jim gotovo osta-krena kot njihove lepe čestitke. | ne v spominu tudi tedaj, ko se Med njimi so imena, ki obujajo spomine na stare čase in skoraj pozabljene boje; če se ti stari tovariši danes ozro po svetu, ki so ga vsak po svoje pomagali pripravljati, lahko uživajo z menoj vred zadoščenje, da trud in žrtve niso bile zaman- Oni vedo, kljub grozotam sedanje svetovne tragedije, ki pa je v življenju človeštva vendar le kratka medigra, koliko so nekdaj trpeli nezaslišanih krivic, pa so se, hvala njihovim vztrajnim naporom odpravile ali vsaj izdatno omilile; oni vidijo trume po pohodu, kjer so včasih bili le posamezni "čudaki," bojevniki in klicarji v puščavi. Drugi so, ki se imenujejo moje učence. Hvala jim za take laskave besede; če so se res kaj naučili od mene upam, da bodo prekosili svojega učitelja in prepričan sem, da bodo deležni žetve, katere sam, ker je večni zakon tak, morda ne dočakam. Pa so možje na odgovornih mestih, ki polagajo kamen na kamen pri stavbi bodočnosti. V zahvalo spremljajo njih delo vrnejo v. srečnejši dom. Program je bil in je moral biti strogo določen, a vendar sem se moral brzdati, da nisem skočil na noge in zaklical: "Glejte, prijatelji iz stare domovine, kaj so Slovenci v tej deželi naredili iz sebe! Prišli so iz revščine in teme, ubežali so zatiranju in zasramovanju. Cesto ste jih imenovali izgubljene sinove in naredili križ kakor čez slab račun.. Glejte, tu so vstali iz ponižanja in noči. S svojim trudom, silnim trudom, ki jim je ožuljil roke in upognil pleča, so se dvignili in dali svojim otrokom, česar sami nikdar niso uživali, poglejte zdaj to ameriško Slovenijo, poslušajte njene glasove! Majhna je, a svoji prvotni domovini dela čast z delom svojih rok in s plodovi svojih umov. Kadar vzide sonce in se vrnete, lahko sporočite osvobojeni domovini, da njeni sinovi in hčere niso izgubljene 99 Da, zato sem bil hvaležen Cankarjevi ustanovi, da je priredila ta banket. Dobro yem, koliko dela in po- pripravami vsake vrste, ženam in dekletom, ki so kuhale, pekle, cvrle, stregle pri mizah in opravile toliko neopaženega dela, organizacijam, ki so priskrbele krasne cvetlice in deklicam, ki so mi jih prinesle, vsem, ki so mi prišli stisnit roko in — kajpada vsem v stari nesrečni domovini, o katerih vem, da čutijo enako kakor tukajšnji prijatelji in tovariši, vsem, ki delajo in se trudijo in se bojujejo za svobodo in pravičnost, za dobroto in lepoto, vsem, ki pomagajo Ameriki do zmage in s tem pospešujejo, preporod sveta, moja iskrena, iz globočine srca zajeta hvala! Etbin Kristan. -o- Vesela naznanila moje srčne želje za tisti mno-! žrtvovanja je bilo spojenega s go večji dan, ko bo dograjeno tem. In moja hvaležnost gre in bo dom pokrit — dom svobo- vsem, ki so pomagali, da je bil de in pravičnosti za narod, čigar uspeh tako popoln. Vsem, prav sinovi smo in oni večji dom za vsem, prirediteljem in vodjam, človeštvo, v katerem naj posta-! go vornikom in recitatorjem, nejo bratje in sestre vsi, ki so pevcem in glasbenikom, gosi še tujci, ker se noč še ni stom, ki so se udeležili in onim, umaknila dnevu in je zarja še ki bi se bili radi, pa so bili za-na drugi strani gora. J držani, vsem, ki so se trudili s V fari sv. Vida bomo imeli v bližnji bodočnosti par veselih in slovesnih praznovanj. Vršili se bosta dve novi maši, kar bo nedvomno velikega pomena pa tudi častno za faro in za vse katoličane v Clevelandu in drugod, kajti, kar se ne more vršiti v stari domovini v teh časih se nada ljuje tu v novi naši domovini v veselje našega naroda. Eden od novomašnikov bo iz družine Zorcove (Surtz), poznane družine, ki je svoje čase imela svoj dom na Norwood Rd;, ki je brat Frank Surtza odvetnika in uradnika pri SDZ in brat taj nika Slovenske The North American Banke, Joseph L. Surtza, in še drugih bratov in sester. O njem bo sledilo popis malo kasneje, ko bo določen čas za njegovo novo mašo. Danes naj pišem pa o novoma šniku, Rev. Bonaventura Bandi, O.S.B. (Benediktine). Njegovo pravo ime je, Lawrence Rudolph Bandi, starejši sin v naselbini dobropoznane družine, sedaj sta nujoče. na 1017 E. 72. PI. \ Clevelandu, "Ohio. Oče novomašnika je doma iz vasi Preheneg fara Dolina pri Trstu, — Očeta poznamo po njegovih delih in dopisih. — Mati je rojena v Jolietu, 111. je tretja hči pokojnih zakoncev Štefana in Ane Jakša doma iz Vrtače pri Semiču na Dolenjskem, p. d. Iv čkova, ki sta živela že pred 50 'eti v Jolietu, 111. Starša novomašnika sta se poročila v mestu New Yorku, N. Y., leta 1913, poročil jih je sedaj že pokojni pater Anzelm Murn O.F.M. Novomašnik je bil rojen 26. aprila 1914, v Brooklyn, N. Y Leta 1916 je kot 2 letni deček prišel s starši v Cleveland, O. Leta 1920 je stopil v šolo sv. Vida, kjer je bil vedno eden najboljših učencev v šoli. Leta 1925 je postal mašnikov strežnik pri fari sv. Vida in je bil mašnikov strežnik do odhoda v semenišče. Leta 1928 je graduiral iz šole sv. Vida, na to je stopil v Cathedral Latin High School, katero je dovršil z vsem odlikovanjem leta 1932. Na to je pohajal dve leti v John Carrol Univerzo. In, usoda je hotela, da je mogel poskusiti tudi življenje delavca v tovarni za dobo dveh let. V vsem tem času ni obupal, ampak, bil je vedno bolj zavzet za duhovski stan, po katerem je hrepenel vsa leta od mladosti.. On je imel za to poklic in temu je sledil in tudi dosegel, kar je tako iskreno želel in iskal. iimmmiiiiiiiiii če verjamete al' pa ne illllllllllllllllllll Kaj sem vam že kaj povedal o našem najnovejšem bordar-ju? Menda še ne. Se reče, saj Dne 5. junija 1936 je stopil v reel sv. Benedikta v Opatijo sv. Križa v Canon City, Colorado. V vseh 6 letih bogoslovnih študij je poučeval višje šole in vodil telovadne in športne šole v poletnem času, za kar si je pridobil veliko priznanje" med učenci in prdestavniki. z Leta 1938 je dovršil novicijat ter napravil prvo obljubo, (simple vows), leta 1941 je pa dal zadnjo obljubo (solemn vows), na to je meseca decembra istega leta postal diacon. Posvečen v kvi sv. Vida. Novomašnik je častni član društva Najsvetejšega Imena. (Holy Name Society) fare sv. Vida, bil je tudi ustanovnik istega in prvi tajnik. Tudi član dr. sv. Vida No. 25. KSKJ in član Slovene Young Mens Club No. *36. SDZ. V kolibor je dosedaj znanega, bo on ostal tam za poučevanje drugih v šoli do 28. maja radi pomanjkanja drugih učnih moči, na to bo z brzovlakom hitel na svoj veseli in srečni dan, s katerim bo razveselil, ne samo svoje starše in sorodnike, marveč bo razveselil vse farane fare sv. Vida in še druge rojake širom Amerike, ki bodo gotovo veseli takega dogodka med nami. Tu je rezultat prave vzgoje, da si mati in oče tega sebi ne pripisujeta in odklanjata, da je kaj njihove zasluge, ona dva trdita, da je to poklic, da je sin postal duhovnik. Vendar, mi, ki poznamo družino očeta in mater Bandi, vemo tudi, da je veliko njih zasluga, da bo njih družina in slovenski narod zopet eno stopinjo višji v pravi kulturi. Materina verna molitev veliko premore. Naše čestitke! Bog blagoslovi vsa njegova pota! Vaš prijatelj. -o- Iz zgodovine Alžira že česar Karel V. je leta 1541 na prošnjo tedanje Evrope odposlal čete v Alžir zoper morske razbojnike, ki spričo njih ni bila nobena plovba več varna. Toda ta kazenski pohod od 20. — 27. oktobra 1541 se je klavrno ponesrečil. Posledica je bila ta, da je piratsko gnezdišče še bolj nesramno ogrožalo Sredozemsko morje in vse obrežne pokrajine. Evropa je morala še desetletja prenašati roparske pohode severnoafriškega piratskega vladarja v Alžiru. še več: čez 20 let nato, 1. 1561, je bil po močnejših nasprotnikih pobit tudi novi španski ekspedicijski zbor. Vi-ieti je bilo skoraj, ko da se Evropa ne bo mogla nikoli popolnoma iznebiti tega stvora, ki je uničeval in razjedal zahodnoevropsko kulturo. Šele .čez nadaljnjih 120 let so se to pot odločili Francozi (pod Ludovikom XIV.), da so odločno navalili na Alžir Ko se je Francozom posrečilo, da so po drznih načrtih mladega, bistroumnega tehnika Bernarda Renauja začeli graditi bojne ladje, ki so bile opremljene z mož. narji za bombardiranje nasprotnika, so se pripravili, da bodo z bombami s pomorske strani zlomili trdovratni odpor piratske trdnjave Alžira. S posrečenim bombardiranjem 25. julija 1682 se je polovica mesta spremenila v pogorišče. Alžir je bil pripravljen sprejeti mir, toda Francija to pot ni bila voljna, da bi ustavila kaznovanje pomorskih raz-boj nikov. Bernard Renau je izboljšal svoje ladijske topove in je dosegel še večjo možnost streljanja v daljavo. Njegove bombe so 26. in 27. junija 1683 tako zažgale roparsko trdnjavo, da so si zdaj piratje morali dati mirovna pogajanja narekovati. Poglavitna pogoja za to sta bila takojšnja izročitev vseh iz Evrope izhajajočih sužnjev in velika odškodnina v denarju. Nerazumljivo je le to, da Francija ni takrat razdejanje trdnjave uporabila za to, da bi kratko in malo uničila oblast te roparske države, že takrat bi bila morala Francija pomisliti na trajno zasedbo tega ozemlja. sem mislil molčati, pa me kaj pri strani bode in »o1® na dan, da mi bo odleglo. Naš novi bordar je rujave» bele barve, prilično kosmat111 zna vse, samo govoriti nezna' Pa saj je še mlad in se še ^ nauči. -JJ K hiši sem ga dobil tako, ^ sem dozdaj dajal od hiše svoje pse. Se reče, saj jih nis0" dajal, ampak so šli sami. ker so se preobjedli glajštanja, ali pa jih Je snel. Bog obvaruj, da bi ^ dolžil. Tako sem se nekega vozil nekje po Clevelandu (ce"; zura mi prepoveduje poveda natančen kraj), ko sem zap* | na cesti lepega psa, ki Je oc. ' vidno taval brez vsakega c"J Hi kd« lo t b stri Ho i njei enj i;t Bi Sa E Bis ti ali 28 radi in smotra po svetu. Lahko goče, da je bil na vojnem ^ pa na ljubezenskem pohodu. 1; ni šel mar v "fremd." P ustavil avto, da si psa ogled"j j p ker je bil res lep. Lahko se P ' imel nob višam, da nisem nega drugega namena, morda celo slabega name^f' . Ali je hotela usoda, a«J nanesel slučaj, da so se v , ^ pri mqjem )avtu ravno te • odprla, (absolutno sama o" bi be) in kaj vem, kaj je i,/1-tilo, da je skočil skozi oW ^ vrata v avto. . A b^1 In kaj ni zlomek, da Je ^ a 1 tedaj potegnila močna 1 te jezera (od jfj ft* sem od h »Jes P) V; Pfip k< >J zlon v*je vedno zelo hude sape)- ^ a L to pognal. Kaj mis^ J d vrata zaloputnila. Pa senl Ji i(j * i ne te* loz]a bom stal vso noč na neP', ulici, vas vprašani? " . sem pa popolnoma Poz/J.'^ ^ liman^^ebo^iepovao^",.;;! pasažerja. Šele, ko sem • stopil & treij , domov in sem stop" " j ^ Ja' sem v svojo grozo videl, pripeljal domov tujeg3 re] dj Lahko mi' verjamete, „ ^ — se prijel za glavo i« "1Spa p! ,s°lik0l del, kaj bi napravil- .j jr%ra bom napravil? Nič, Pu^. p, psa na dvorišču, Pa . y ' zHied kamor hoče in sem ^^if Ker sem zelo počasen ^ ^ „č.ov; ne kak hudournik, v?4^ \ in Se zelo počasi odprem 111 počasi zaprem. Tako» zgodilo, da je bil vs^ počasnosti pes prej kot jaz. . Meni so lepi "aUK gpt. očeta vedno v živem * ow le t h t 'ifCe M f1 kra R6 s« ki so me učili, da s- ^ nega človeka (ali P8*' spoditi od hiše, dol<^iio-j Ji tj f napasem. Tega se jo« žim, še bolj pa nasa, je imela takoj v roja ^ kost, ki je jaz radi, ^ * \ b, bih zob nisem mogel $ in v dveh minutah J® "'v0 J1' njeno večno pr»Jat<' ^ novim vasovalcem 111 žino. • i r {d Ampak po P^'wo jj) vest me je pekla- j> sklenil kljub Prot" pf-dveh ta malih, da eno priliko, da ferl'e ^lF sem ga drugo Jutl'% VendaralVl* ft] ^ M ftie k OJt £ K 'očj 'i. o, N S dvorišče vsak slučaj privez vrvico, ker je bilo zu no in sem se bi pri nas, ne z j/S* bi k X, Vi Mi \tiv 'bili,,' je p V 'ob, to Ji'' S'i^ts., ......bal, da "j,^ se hotel ■ej • hotel |V hišo. In res i kai ^.jlJid n pa je tako zdaj *- r Sklical sem boJ^e ^ >, 1 °»>ta. m W I ' - F- vanje vseh članov^ l^^o J ne, da damo PsU 1 jjro^' my je rekel, naj " i: Brownie je. Prl ločilno besedo Od svojega 5. takrat se mi na svete p,] izZ» Ji t>h C1*' sveti kaj v gl»vl ,0ji en let) sem imel v *><>v/foj V menda že par ^ J J Sfc, • mogočih pasem, 11 . f ;. 4 ti pa, da takega * ^ ^ 4 V Samo eno napa Sl) precej huda, ^^»'/ v Saj namreč. N.šaJ J „ '/1 * SV(i je tako zameril«- tem ' Pod vrhovnim poveljstvom ne govorita. duhovski stan bo v soboto, 1&. mahala d Estreja so sicer FranJ d^gič še kaj maja, v Opatiji sv. Knza v Can- t.ozi čez pet let nato v tretje on City, Colorado in v nedeljo, I padli Alžir, ki je bil spet deloma 31. maja, ob 10 uri bo imel prro porušen, toda Alžir niti main ni , porušen, toda Alžir niti malo ni novo sv. maso v svoji tarni cer- (DaiJe na 3 ,tranl) Bolivija je na tudi pod Peru." SAJAH IN ISKARIOT Po ncmlkem lirlrniki K. M»y» Iis'i,ki pojdejo z menoj, mo- si s tem lahko pridobim velik l|0 biti izvrstni jezdeci. V "Potreba potegniti kočijo 1 ^miiii, trdo za Mogolloni 10 morali jezditi. Strmina ;a»enita in vaši konji niso J®' vožnje. Vse mogoče se »Pripeti. ,Oljarn, dobre jezdece poljem. Vaših spretnosti v "eriiu pa ne poznam. Vaš ;e»; "Bistro oko vas bolje po-Ja» x Sam naj mi jih izbere." azJ J Bistro oko se je lotil koč-«£'' t8< težavne izbire. Saj ni :ilj» ^obenega svojih ljudi ža- ali 1 zaPostaviti. In vendar bi 'adi vsi šli z menoj. Pa T1' jih je šest skupaj, ne ''i drugi užaljeni, j davili smo se. smo pripregli konja, „ Pripeljala kočijo k Be-Q'vajena sta bila voza. Da Vpregi i poldivje indijan- sef 2 pri # & li ie J.' pr»f saP" kil! m' tan lje> bi nam bili oje go- t2l°mili. Indijanski konji Vaieni voza. Tudi jerme-HRlo precej K dobro in v frednji konji niso po-® . Posebne opreme, las-0 Privezali k ojesu in ko-h Podprsnico. !bil zaprežen, jezdeci jj Opravljeni. je prišel Emery odne-tekel z nenavadno res-» glaso: Jne more kdo drug sesti 2 a —? Ali se moraš „, Charley, stori to! Pnčakova'1 tvoje- 'Por, 10 V ^isli am ti Meltona! Na 0 ' ^ ' 1°dkar je zvedel, da Vlt0|.' rešeni. Naj se zgo- Ulti ne sme! Rajši \ kroglo lavo! se! Dunker ga j'1' za trenutek ga ne t; pte'd oči! Prej si da ko pa da bi nje- m J- jo. pokašljal ter ®te ]ljaje se: "še ne' *i| ?r°sil, če mi ne boš v, ^molčal. preveč, ljubi, sta- fidA^ Veš, tod okoli ži-ki bi rajši zrli živi ^fvl;:- ^ bi še ko pa tebi v umi- v ^ S3tprevee-te prosim! to, Charley, he, j a 1" 'A "tv, i 'SO F P03' V a j> , a* ■rti h 'kt ^ zaliie oči, dobremu __ je gledal, vse He " se mu je zdel moj 0 3e bil v resnici. ^ mu dal roko. ' dobri Emery, za \\ ^°di uverjen, da 1 &SlePo podajal v ne-aj »o še tudi drugi ;ViVetu- ki želijo, da bi ^ii«' Pomisli, da imam ' l'ad bi jih kmalu J^11 tudi, da le po-'H0J. zavojuje zmage' °Hk0 več tvegam in uspeh, nočem zaostati. Pogumen človek več doseže ko omah-ljivec in strahopetnež. Torej nič se ne skrbi! Farewell, stari levar!" Pa je prišla še Marta. Z boječim glasom je začela: "Nekaj se pripravlja —. Tu pa tam slišim besedo, ki iz nje posnemam, da se nameravate podati v veliko nevarnost —. Nujno vas prosim, povejte, alf je res?" "Ni čisto res. Peljal se bom z vašim vozom na Ploščad v ca-nonu, druga nič." "Na Ploščad v canonu —? Kjer bo odločilni boj—? Torej menda vožnja v smrt -r-?" Z velikimi, plašnimi očmi je strmela v mene. Veselo sem se ji- nasmejal. "V smrt —? Kaj še! Take besede vam narekuje le prazen strah! Najbrž ne bo druga, ko da bom moral posredovati med Mogolloni in Nijorami. In taka vloga res ni prenevarna." "Bog naj vas čuva! In vedite, da je nekdo tukaj, ki vas spremljajo njegove vroče želje!" Še bič sem potreboval. Močen lasso sem zložil na kratko in ga spletel v gibčen bičevnik ,na njega pa privezal dolg, tenek jermen in bič je bil gotov.- In tedaj se je oglasil še nekdo. Jonatan Melton je poslal po mene, nujno da bi rad govoril z menoj, je dejal. Stopil sem k njemu. Temno me je gledal. "Vidim, da odhajate —. V boj?" "Da," "Denar boste vzeli s seboj ?" . "Cemu vprašate?" "Y nevarnosti bo!" i "Kako to?" "Izgubite ga lahko.. Ali pa vam ga kdo odvzame —. Tudi pokvariti se utegnejo papirji." "Ne bojte se za denar! Pri meni je varen." "Ni varen!" "Bi le rad vedel, kaj se mu bo zgodilo —." "Ne bodete se več vrnili! V smrt greste!" Nasmejal sem se mu. . "Ste šli med preroke?" "Le rogajte se mi!" In prežeče je pridjal: "Pa — rešil bi vas, če mi nekaj obljubite." "Vi Mene — ? Rajši sami sebe rešite! No, kaj pa vam naj obljubim _v> "Svobodo." "Tako —? In kako me bodete rešili?" "Izdal vam bom načrte Mo-gollonov." "Izdali —? Svoje prijatelje in zaveznike —? Ponudba je vredna vas in Meltonov vobče! Pa ne potrebujem je! Že dolgo vem, kaj nameravajo Mogolloni in kake načrte imajo." "Ničesar ne veste!" "Vem! Bil sem v njihovem taboru pri Beli peči, ko so se posvetovali o bojnem pohodu. In tudi predvčerajšnjim sem Cul, kaj sta se pogovarjala z Judito pri studencu ob Kačjem hribu. Mogolloni so namenjeni v Temni dol. Pa pripravili smo se, da jih zajamemo že spotoma. Nobeden nam ne bo ušel. Že v nekaj urah vam bom lahko sporočil, da smo zmagali." Srdito je siknil: "Pa sedite v kočijo in se' pe-ljite k vragu v pekel ter ostanite pri njem na vse veke!" Obrnil se je v stran. Šel sem. Besedice odgovora si ni zaslužil. Tako voščilo iz ust takega človeka prinaša le .blagoslov, njemu samemu pa prokletstvo. Smešna, tista njegova ponudba. Svpbodo bi mu naj dal za novico, ki sem jo že davno vedel — 1942 MAJ 1942 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 9.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma. 10. — Duquesne University tamburaški orkester priredi koncert v avditoriju SND. 10.—Podružnica št. 10 SŽZ bo. imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. 23.—Sunny Ray orkester priredi ples v Twilight Ballroom. 24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave. JUNIJ 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. 14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave. 21.—Piknik društva Kola hrvatskih sinova in hčeri sv. Ju-raj broj 31 in Hrvatske ženske organizacije št. 14, na James Rybaka farmi, 6249 Turney Rd. Garfield Heights. 21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 28.-—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi. JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 12.—Slovenska zadružna zveza priredi piknik na farmi S. N. P. jednote. 19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST 2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 16.—Fevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelandu priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo v sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. / 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nik-a, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 »popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. -o- IZ ZGODOVINE ALŽIRA (Nadaljevanje z 2 strani) bil uničen. Nasprotno! "Dei iz Alžira," kakor se je uradno imenoval piratski vladar v začetku 18. stoletja, je vrgel 1. 1708 celo Špance iz Orana in je postal neodvisen spričo turške nadoblasti. Najhujšo vojaško in moralno klofuto pa so Španci dobili, ko so se leta 1775 vendarle spravili na to, da bi s kopnega ponovili napad, kakršnega je Karel V. tvegal in izgubil leta 1541. iče bi bili prežeti s potrebnim napadalnim navdušenjem, bi bili tudi uspeli, zakaj general O'Reilly je imel približno 22,000 mož na razpolago. Temu primerno je bilo opremljeno tudi vojno brodovje 10.—Društvo Collinwoodske pod poveljstvom p oda dm i rala Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—D r u š t v o Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24,—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND. Castejona. Vsebovalo je 44 boj nih ladij in 340 prevoznih ladij, kjer je bila pehota. Tudi letni čas je bil primeren za uspešno vojskovanje. Prekrasno vreme je sprejelo brodovje, ko se je pojavilo na alžirski obali. A namesto da bi koj začeli bombardirati mesto in bi koj v varstvu ladij spravili čete na kopno, so se španske ladje osem dni (od 30. junija do 8. julija 1775) vozarile gor in dol ob obali, da bi piratom bolj impgnirale. Alžirski Dei je baje takrat dejal, da je imel ves ta sijajni pohod za nekakšno "španijado," s čimer je hotel reči, za vojno igračo, ki se je na vso moč ponašala, da je potem tem bolj klavrno podlegla. Ko so Španci na ta način zapravili mnogo dragocenega časa, so se slednjič odločili, da 8. juli- 000 pijastrov. A tudi zdaj ni kazalo, da bo dosti bolje. Brezvestnemu Dei-ju alžirskemu še na mar ni pri- ja ob dveh ponoči izkrcajo svoje šlo, da bi upošteval mirovne po- Ministerski predsednik Anglije, Winsto n Churchill, si ogleduje čete, ki so znane pod imenom "Commandos" in ki so nastanjene v južnem delu Anglije. Vsi vojaki imajo obraze namazane z neko črno tvarino, da jih je te žje opaziti ponoči. Zadet od nacijskega torpeda se je pogre zwll mš tauker v bližini georgijske obale. Mornariški tajnik Knox je obljubil( da se bo to potapljanje, od strani nacijev, kmalu nehalo, treba je samo malo 'potrpljenja, da bomo imeli dovolj podmornic in letat z zmožnimi voditelji na razpolago. čete. Ob petih zjutraj so bili že v bojnih vrstah in so začeli napadati, vendar so napravili toliko taktičnih napak, da navzlic temu, da jih je bilo mnogo več kot Alžircev, niso dosti opravili. Slednjič so zašle napredujoče španske kolone v ogenj svojih lastnih topov in so utrpele take izgube, da so že krog 10 dopoldne prenehale napadati in so se zatekle v svoje šotore ob morju. Popoldne ob dveh pa so dobili Alžirci korajžo in so začeli s topovi obstreljevati počivajoče Špance v šotorih. Drugo jutro so se Alžirci neznansko začudili, videč, da je Špance z ladjami vred vzela noč! Mimo tega so bili tako hiteli vkrcavati se, da so pustili na obali veliko svojih ranjencev. Te reveže so pirati na najokrutnejši način poklali. Alžirski Dei je plačal za sleherno glavo pet zlatnikov. Sodobniki niso mogli razumeti te prenagljene vrnitve španskih bojnih sil, kar je bilo v dvojno škodo: ugled španske države se je pri vseh narodih zmanjšal, dalje pa je dobilo severnoafriško piratsko ljudstvo v Al-žiru, Maroku in Tunisu novo pobudo za svoje razbojniške napade, kar je bilo v zasmeh vsej civilizaciji. Kakor piše tedanje poročilo, so bili nesrečni prebivalci na obalah Španije, Italije, Sardinije in Sicilije vsak dan v nevarnosti spričo morskih razbojnikov, ki so ropali njihovo imetje in ki so tiste, ki niso mogli zbežati, odvajali v sužnost v Alžir." Celo Združene ameriške države so morale zaradi nedelavnosti evropskih držav poseči vmes in so poslale svoje ladjevje v Sredozemsko morje. Dasi se jim je posrečilo v pomorski bitki zoper pirate izvesti blokado proti Alžiru, je bil tudi zdaj prezgodaj "sklenjen mir" (3. julija 1815). Mirovni pogoji so bili za razbojnike izredno ugodni: "Z obeh strani so dali drug drugemu vse ladje in ujetnike nazaj" — in vse je ostalo pri starem! Naslednje leto pa je prišla Anglija na vrsto. Angleško brodovje pod vodstvo lorda Exmoutha se je aprila 1816 pojavilo pred Alžirom. Najprej se je začel ord po naročilu svoje vlade pogajati z Deiji Alžira. Tunisa in ripolisa glede na odpravo kup-čevanja s sužnji, o predaji vseh vojnih ujetnikov (Alžir, Tunis in Tripolis so bili tedaj javno v vojni s kraljestvi Sardinijo in Neapoljem) in glede na priznanje Jonskih otokov Angliji. Dozdevalo se je, da so Deiji sprejeli te pogoje, le Dei iz Alžira ni hotel nič slišati o koncu prekupčevanja s sužnji. A komaj je angleškega konzula vreči v ječo. movini, se je tedanji alžirski Dei tako daleč spozabil, da je dal angleškega konzula vreča v ječo. Umor 200 miroljubnih ribičev na korale (med službo božjo) je treščilo ko blisk z jasnega. Spoznali so neizogibno potrebo, da se je treba maščevati nad krvoločno in krivoprisežno tolpo. Dne 26. avgusta 1816 se je pojavil lord Exmouth, ki se je bil medtem združil z brodovjem ho-landskega podadmirala Van der Capellena, v drugič pred Alžirom in je — ko so bili poostreni mirovni pogoji odklonjeni — začel z 2000 topovi težko streljati, da je bilo čez 6 ur vse piratsko brodovje uničeno in je bil porušen tudi velik del trdnjave. Lord Exmouth, ki je bil na svoji admiralski ladji v prvi bojni vrsti, je bil sam ranjen v nogo in obraz. Alžirci so se hrabro branili in so prizadejali Evropejcem 300 mrtvih in ranjenih. Dei se boja ni upal več nadaljevati. Priznati je moral vse mirovne pogoje: da je izpustil vse sužnje, plačal ves denar za odkupnine in za odškodnino za zaprtega angleškega konzula. Vsota za odkupnine je dosegla 382,- goje kaj dalj časa. Čez pol leta po tem tako občutnem porazu se je Alžir že toliko opomogel, da je poslal enajst jako oboroženih piratskih ladij na morje. Spet so odvažali s seboj posadke napadenih trgovskih ladij v sužnost in nekoč so celo obglavili vse moštvo francoske ladje, ki je priplula z bogatim tovorom iz Orienta. Nato je Francija vendarle začela odločno čistiti morje. Francosko brodovje s 100 bojnimi in 75 prevoznimi ladjami je 14. junija 1830 priplulo pred Alžir in je napadalo z morja in s kopnega Alžirce tako uspešno, da se je moral Dei 5. julija 1830 končno le vdati. On in njegovi janičarji so smeli sicer svobodno oditi, a vsei brodovje razbojnikov, vse topništvo (imeli so 1500 topov) in ves naropani "državni zaklad," 50 milijonov frankov, so dobili Francozi. Tako je vendar zdrknil zastor čez žaloigro in največjo kulturno sramoto Evrope, ki zaradi nje več ko 300 let ni bila varna plovba po Sredozemskem morju. MALI OGLASI Išče. se ženska Za oskrbo bolnika se išče ženska srednjih let; delo je samo 5 dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte na 1185 E. 172. St. KE-3815._(106) Išče se soba Išče se opremljena soba ali stanovanje in hrana. Najraje kje med 55. in 70. cesto. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. _(May 4, 11.) Soba se odda Ena soba se odda poštenemu fantu na 6515 Edna Ave. (104) Farma naprodaj Proda se farma 25 akrov; dobra poslopja, hlev v najboljšem stanju; na glavni cesti. Krasen gozd za piknike, ali za les. Pripravno za rejo kokoši, trgovino, plesno dvorano ali ga-zolinsko postajo. Vsa živina in orodje; 45 milj od Clevelanda. Pišite za podrobnosti na J. T. Watkins, Route 6, Rome, O. (104) Farma naprodaj Cene se višajo, mi pa gremo ž njimi doli. Ta prilika je samo za par dni; 4 akre najlepših jabolk in hrušk, par akrov trte. V lepem kraju. Par milj od Euclida. Vsa farma meri 36V2 akra. Lawrence Petkovšek 6719 Richmond Rd. (104) -. . f______ Trgovina naprodaj Proda se mesnica in groceri-ja; zmerna cena; jako dober promet; ena oseba lahko vse izvršuje. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (106) čistimo in oživimo! Obleke, preproge, odeje, kar-pete, vse bolj fine robe, volnene ali svilene, sčistirno in oživimo, da imajo isti pogled kot takrat, ko so bile nove. Shramba (cold storage) za obleke in kožuhovine (fi^rs) samo 2 centa za en dolar zavarovalnine proti moljem, ognju ali tatvini; plačate jesen, kadar jih potrebujete. Prihranite si 20 odstotkov, ako sami prinesete. Pridemo tudi na vaš dom iskat. Pokličite HEnderson 7123. Mervar's Dry Cleaning Plant, Inc. (Ustanovljena 1911) 5372 St. Clair Ave. 7801 Wade Park Ave. (Apr. 21, 27, May 4, 11). WIDGOY'S PHOTO STUDIO , 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN Ostali člani odseka so sede- pade zdaj v oblast mestne so- li kakor na žarečem oglju. "Mar je bil on edini?" "Umorili so ga," je trpko rekel kovač; "naj zdaj trpe posledice!" "Oni?" sem vzkliknil iz dna svojega gneva in usmiljenja. "Da, oni — a tudi vi! Vi ste krivi! Vsi, ki uporabljate najnižjo sodrgo, da bi štrli svoje sovražnike! A vrsta pride tudi na vas!" Nihče mi ni odgovoril; vsi so trdovratno molčali in vse oči so se umikale mojemu pogledu* Spoznal sem, da jim ne morem reči besede, ki bi jim šla do živega; zato sem se molče obrnil in planil po stopnicah. Vedel ali vsaj slutil sem, kam se je bila zagnala tolpa in odkod se je slišalo hrumenje in streljanje. Ubral sem jo naravnost proti Saintalaiškemu dvorcu. Po mirnih ulicah, koder me je vodila pot, so se ženske z bledimi obrazi radovedno sklanjale skozi okna; minil sem nekaj osamljenih postopa-čev; ves konec mesta je imel nasmejano lice, le jaz sem tekel vso pot, z ušesi polnimi zloveščega hrupa in s srcem težkim od neznosnega strahu. Naskakovali so Saintalaiški dvorec! . . . Kaj se je godilo z Denizo? In kaj z njeno materjo? . . . Njiju deh sem se spomnil šele pozno; a kakor hitro je prišla ta misel v moje možgane, je ni moglo nič več pregnati. Srce se mi je krčilo, kakor bi hotelo zastati. Tedaj sem bil rešil Denizo samo zato? Sam v smrtni nevarnosti, sem jo bil iztrgal blaznim seljakom, da drge, tega izmečka človeške družbe? Prestrašna misel! Zame tem strašnejša, ker sem se spotoma še bolj zavedel, da jo ljubim. Od "Treh kraljev" do Saint-alaiškega dvorca je bilo največ dve sto sežnjev, a meni se je zdela ta razdalja brez konca. Bilo mi je, kakor da je minilo sto let, preden sem se ves zasopel ustavil na kraju množice in pogledal preko mrgole-čih človeških glav, da vidim, kaj se godi na oni strani. Odleglo mi je; množica še ni zmagovala. Obakraj Saintalai-škega dvorca je zalivala vso širino ulice; toda pred dvorcem je bil prazen prostor, ki so ga obvladovali obleganci s svojim streljanjem. Zdaj pa zdaj je planil iz množice poedinec ali gruča ljudi, da bi se s sekirami in železnimi drogovi zagnali na vrata; toda vselej je bruhnilo iz strelnih lin, ki so bile napravljene V zaprtih oknicah, nekaj oblačkov dima, in napadalci so odleteli nazaj ali pa so v krvi obležali na razbeljenem tlaku. Strašno je bilo gledati ta prizor. Čeprav se truma ni upala navaliti, jo je ob pogledu na —? Ali je to tisto ljudstvo, ki ste se potezali zanj? Odgovorite mi in recite, kaj mislite storiti?" Srdito sem ga tresel za komolec. Župnik si je pokril obraz z roko. "Bog nam odpusti!" je za-mrmral. "Bog nam pomagaj!" Prvič in edinikrat v svojem življenju sem ga pogledal z gnevom in zaničevanjem. "Bog naj vam pomore?" sem vzkliknil ves iz -sebe. "Bog po- sem se obrnil. "V ime trobojnice, naroda in cahorškega komiteta," sem kri-knil na ves glas, da bi me vsi slišali, "vzamem v last to hišo in vse, kar je v njej. Njeni prebivalci pridejo pred sodišče in pravici bo zadoščeno. Vas pa, ljudje cahorški, pozovem, da se mirno razidete na svoje domove. Komitet ..." Delj nisem prišel. Komaj sem bil izrekel to besedo, mi je prižvižgala mimo ušes svinčen-ka in se zarila za menoj v sten- maga tistim, ki si pomagajo sa-( ski omet. In kakor da je njen mi! Vse to ste vi zakrivili! Vi, žvižg razbrzdal ves gnev mno- da, "vi! Vi ste to oznanjevali! In zdaj je na vas, da popravite svoj greh!" Molčal je in trepetal. Strast, ki se je budila v meni spričo ljudske okrutnosti, mu ni dajala opore in nedostajalo mu je poguma. "Dajte, popravite!" sem srdito ponavljal. "Saj ne morem do njih," je zajecljal. "Tedaj vam jaz utarem pot —!" sem neusmiljeno odvrnil. "Za menoj! Slišite, kako divjajo? Čas je, da zaigrava tudi midva svojo vlogo!" Tucat strelov je počilo drug za drugim, skoro kakor salva. Njihovega učinka nisva mogla videti; toda zversko tuljenje množice me je opajalo. Kriknil sem abbeju, naj mi sledi, ter planil v metež. Spet me je zgrabil, da bi me ustavil, in se z neizprosno trmo obesil name. "Če hočete za vsako ceno tja, pojdite skozi hiše! Skozi hiše na oni strani!" mi je šepnil na uho. Ko je to drugič ponovil, sem ubite^ vodje vendar obhajala ga razumel; imel sem baš še toliko pameti, da sem šel* z njim zverska besnost, pred katero bi1 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE Agnes Zobec ki je v cvetu življenja za vedno v Bogu zaspala dne 3. maja, 1938. Draga hčerka In ljubljena sestra, prezgodaj odšla si od nas, štiri leta hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce. Si v*družinskem vrtu rastla, roža lepa kakor Car, rožo to predrago našo, božji vtrgal je vrtnar. V nebeški vrt jo je presadil, da večno bo cvetela tam, v družbi srečnih se nahaja in prosi pri Bogu za nas. Ljubljena hčerka In sestra, nemila smrt Te je iztrgala iz naše srede, toda spomina na Te nam pa nihče vzeti ne more in ostaneš v naših srcih do konca naših dni. Žalujoči ostali: FRANK in AGNES ZOBEC, starši. PRANK, EDWARD in ALPHONSE, bratje. FRANCES, VIDA. EMILY in ESTHER sestre. TETA in STRIC. Cleveland, O., 4. maja. 1942. se bil zgrozil največji junak. Ječanje ranjencev in pokanje strelov (zakaj tudi na strani ljudstva jih je bilo nekaj, ki so imeli orožje in so iz sosednjih hiš streljali na okna saintalai-škega dvorca) je delalo sliko oblege še strahotne j šo. Komaj sem verjel svojim lastnim očem da gledajo vse to v Cahorsu, tem miroljubnem mestecu, ki že toliko let ni pomnilo nasilja; vpraševal sem se, ali bedim ali sanjam. Toda moja osuplost ni dolgo trajala; s krikom sem se zagnal med množico in jel na vse kriplje pehati s komolci, da bi se preril do praznega prostora, čeprav nisem vedel, kaj naj tam storim. A tisti mah sem začutil, da se mi je nekdo obesil za laket in me potegnil nazaj. Obrnil sem se, da bi pobil samovoljneža na tla, zakaj bil sem kakor iz uma; ko pa sem spoznal abbeja Benoita, sem z radostnim vzklikom pobesil vzdignjeno roko in dovolil, da me je odvel iz gneče. Njegov bledi obraz je bil mrk in prepaden; toda čudovito naključje, ki naju je bilo zvelo, mi je vrnilo upanje. "Vsaj vi lahko nekaj storite!" sem mu kriknil na uho, krčevito stiskaje njegovo desnico "Odsek noče ničesar ukreniti, čeprav vedo, da je zločin. Zločini je, prijatelj! To menda izprevidite?" Kaj pa morem?" je zastokal. Izvil mi je roke in obupno vzkrilil z njimi proti nebu. "Ogovorite jih." "Ogovorim naj jih?" je odvrnil. "Kakor da stekli psi odnehajo, če jih ogovorite! To ni mogoče, gospod. Danes bi ubi-i očeta in mater, če bi stopila med nje in njihovo osveto." Kaj pa hočete napraviti?" sem vzkliknil. "Kaj mislite storiti ?" Zmajal je z glavo; razumel sem ga, da ne misli storiti ničesar in tudi ničesar ne more. Vse moje bitje se je uprlo temu. "Morate! Treba je!" sem kriknil obupno. "Klicali ste vraga, zdaj je vaša dolžnost, da ga ukrotite! Ali je to svoboda, ki ste nam govoričili o njej Jadrno sva se izmotala iz gneče in planila v stransko ulico, ki je vodila ob zadnji strani hiš nasproti Saintalaiškega dvorca. A midva nisva bila prva, ki sva ubrala to pot; tudi nekateri podjetni uporniki so se je bili domislili in so tako zasedli okna, skozi katera so streljali. Zato sva našla vrata mnogih hiš odprta; iz njih se je razlegalo vpitje in preklinjanje tistih, ki so jih bili zasedli. Toda najina pot po ulici ni bila dolga. Zavil sem v prva vrata, ki so se mi videla pripravna, odrinil gručo prestrašenih žensk in otrok ter krenil naravnost proti izhodu na ulico. Več moških z divjimi, od smodnika počrnelimi obrazi je streljalo skozi okno v pritličju Ko sern šel mimo njih, se je eden okrenil in me je zagledal Zaklel je in kriknil, naj se ustavim, ker bodo aristokratje streljali name, če se pokažem iz hiše. V svoji razdraženosti se nisem zmenil zanj; trenutek nato sem stal na ulici, sam sredi praznega, žarko osolnčenega prostora. Na vsaki strani, petdeset korakov od mene, so se raztezale strnjene vrste množice, a pred menoj se je dvigalo pročelje saintalaiškega dvorca v svoji mrki belini. Ko sem se pojavil, je šinil iz njega blisk muškete in kosmič belega dima. Okoristil sem se z osuplostjo množice in dvignil roko. Nad mojo glavo je počil strel, za njim drugi; kos lesa je odletel od zelenih oknic hiše na oni strani. Nato je nekdo iz množice kriknil, naj prestanejo streljati; za trenutek je vse obmol knilo. Brez diha v ustih sem stal z vzdignjeno roko sredi žarke soparice. Prilika je bila čudežna, toda usta so mi bila izprva kakor nema in niso mogla izdaviti besede. Nato pa, ko je začelo vstajati med množico zmedeno mrmranje, sem izpregovoril. "Možje cahorški!" sem vik-, nil. "V imenu trobojnice, pre-stanite!" Trepetaje od razburjenja sem kakor navdahnjen zdajci krenil proti oblegani hiši ter vprišo vseh odpel kokardo z za-leka svoje suknje in jo obesil na trkalo glavnih vrat. Nato žice, me je mahoma ogrnilo srdito rjovenje. Nekateri so mi žvižgali, drugi so me psovali, tretji so tulili: "Doli izdajalec —!" in "Obesite ga na svetilnik —!" Ta burja ogorčenja je porušila nevidne zatvornice; množica se je usula z obeh strani in navalila na vrata v strnjeni gruči, ki me je mahoma pogoltnila in odnesla s seboj. Mislil sem, da me bodo raztrgali na kose; a namestu tega so me samo neusmiljeno zbili in pahnili v stran. Izgubil sem se v vrtincih človeške reke, ki je butala ob vrata, padala vse vprek in udrihala drug po drugem v besnosti svojega zaleta. Na stotine nog je teptalo prav-karšnje ranjence, toda nihče se ni zmenil za njihovo vpitje. Še dvakrat je počil iz hiše strel, in oba sta zadela; a gneča pred vrati je bila tolikšna in besnost naskakovalcev tako slepa, da ni nihče opazil lastnih tovariših. Prijel sem se za železno ograjo stopnic, kamor so me bili pritisnili, in se z veliko težavo ustavil na mestu. Toda ganiti se nisem mogel nikamor; ostal sem, kjer sem bil, ter z grozo čakal razpletka drame, med tem ko je tolpa razsajala okoli mene. Naposled so se polnila v vratih Razklala in podrla. Najsprednji napadalci so planili v vrzel. Toda okvirje vrat je še viselo na tečajih in jih je oviralo, da niso mogli v hišo. Naposled je odnehala tudi ta zapreka in vrata so se ropotaje podrla v vežo. Vrgel sem se v hudournik in sreča mi je dala, da sem prišel med prvimi v dvorec, ne da bi bil pal, kakor se je zgodilo nekaterim. Moj namen je bil, da prehi-tim ostale in dospem pred njimi na vrh, tako da bi se vsaj boril za Denizo, če je že ne bi mogel oteti. Zakaj obča razburjenost se je bila lotila tudi mene in kri mi je kar vrela v žilah. Nikomur iz množice se ni bolj hotelo ubijati nego meni Toda ko sem prišel do znožja stopiiic, sem z ostalimi vred zagledal oviro, ki nas je ustavila na mestu. Ta ovira je bil gospod de Gontaut, ki se je v tej uri skrajne opasnosti povzdignil nad samega sebe. Čisto sam je stal na stopnicah in z viška smehljaje se zrl na napadalce. Vsaka sled nebogljenosti in lahkomiselnosti mu je bila iz ginila z obličja, ki je izražalo samo še otmenost in hrabrost njegovega stanu. Videl je, kako se maje njegov svet, kako ga zalivata sodrga in blato in kako se pogreza vse, kar mu je bilo drago in zaradi česar je živel; videl je smrt, ki ga je čakala ob znožju stopnic, in se je smehljal. S tankim mečem preko roke je trepljal po svoji tobačnici in .gledal na nas z vrha; to ni bil več blebetavi, vetr-njaški in v plehkobi svojih spletkarskih istorij in soje epi-kurejske vere malone klavrni baron de Gontaut; bil je ponosen plemič, gotov samega sebe, z očmi polnimi izzivajočega poguma. nil. Z odmerjeno kretnjo, kakor pozdraviš nasprotnika pred dvobojem, je dvignil ročaj svojega meča in naperil konico proti nam. "Dajte, dajte," je rekel z glasom polnim trpkega zaničevanja, "ne obotavljajte se. Kdo izmed vas bi rad prvi v pekel? Enega vsekako pošljem k vragu." Čar je bil razbit. Tucat zli-kovcev se je tuleč zagnalo po stopnicah. Videl sem, kako je jeklena ostrina enkrat, dvakrat svetlo blisnila v zraku in kako je eden izmed napadalcev omahnil nazaj ter se zakotalil tovarišem pod noge. Nato se je vzdignil ogromen železen drog in usekal po nasmejanem obrazu; stari plemič se je zrušil brez glasu v toči udarcev, ki so ga v malo trenutkih izpremenili v krvavo truplo. Vse to se je zgodilo kakor bi trenil, tako da nisem utegnil skočiti vmes. Trenutek nato se je kakih dvajset mož s strašnim rjovenjem zapodilo preko njegovega trupla in po stopnicah navzgor. Dohitel sem jih. Na levi in desni so bila zaklenjena vrata, prekrita s slikarijami po Watteaujevem načinu. Vtrli so jih v trenutku in divja tolpa se je razlila po razkošnih sobanah, uničujoč spotoma vse, kar je našla, ter besno razbija-je vaze, kipe, kristalnino in mini j ature. Z zmagoslavnim vpitjem so vdrli v veliki salon, ki je bil že sto in sto let kraljestvo ljubkosti in prelesti življenja, in njihove cokle so zaropotale po zlikanih parketih, ki so jih tako dolgo božale samo vle-čke krasnih žena. Vse, čemur niso vedeli rabe, so strgali z mesta in vrgli na tla; v nekaj trenutkih so bila velika beneška zrcala razbita na kose, slike preluknjane in razcefrane, knjige zmetane skozi okna na cestni tlak. Od tega prizora nisem veliko videl, ker sem se bil ustavil na hodniku. Videl sem le to, da beguncev ni bilo v teh prostorih ; zato sem planil po stopnicah, ki so vodile v drugo nadstropje. Vzlic neznatnosti moje zamude so me bili drugi že! prehiteli. Ko sem prispel na hodnik, sem zagledal pred seboj tri neznance, ki so prisluškovali pri nekih vratih. Eden izmed njih me je zagledal in se je ozrl. "Tukaj so!" je zakričal. "Slišal sem ženski glas! Nazaj !" Tako govoreč je zavihtil velike železne klešče, da bi razbil vrata. "Stoj!" sem kriknil tako zapovedujoče, da je nehote pobesil orodje. "Stojte! V imenu komiteta vam ukazujem, da pustite ta vrata pri miru. Ostala hiša je vaša. Plenite po njej, kakor komu drago." Možje so me nezaupno merili z očmi. "Strela božja!" je vzrojil eden izmed njih. "Kdo pa si?" "Odsek za javno blaginjo!" sem odgovoril. Besnež je dvignil pest in jel psovati. "Poberite se!" sem zavpil srdito. "Če ne, vas dam vse obesiti !" "Hu, aristokrat!" me je na-hrulil. In že je povzdignil glas: "Semkaj, tovariši, semkaj! Aristokrat! Arisokrat!" je "zatulil. Na te besede je prihrumela l!!! F po stopnicah dvajsetoricM mu podobnih.. Še trenutek bi me bili zgrabili: a tedaj * z obupnim gnevom P!aI tistega s kleščami, iztrg< .« jih iz rok in ga bliskoma na Ia- ... v S (Dalje prihodnji^, j ~ Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Special^ K Vogal St. Clair Ave. in ENdicott 4212 Operacijska soba na bojnem polju. Polkov >^ Schwartz iz Fort Worth, Texas, stoji pred operacij* ^ vojaške bolnišnice v džungli nekje na Bataan oto■ ^ Njegova^ * je bila vze}a pred prihodom Japoncev ška obleka bi pr ka, a vojaški zdravniki delajo skoro čudeže za boJn0 d ® i esenetila marsikaterega mestnega■ ^ ^ ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«*1 VESELICA 'Aha, psi!" je dejal. "Radi bi si zaslužili vešala, jelite?" Nekaj sekund se ni nihče ga* nil. Navzočnost starega plemiča in njegova neustrašnost sta šli tudi najbolj zakrknjenim do živega; z odprtimi usti so bu-jili vanj, ukročeni po njegovem pogledu. Nato se je zga- ■■llll[l!l!!!l:Hllll Ho' Pc popolen uspeh, oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI Društva imajo izjemne cene 0 N 1 se % h