Mehkužci Šmarne gore The Šmarna gora Molluscs Jože BOLE UDK 594 »Šmarna gora« Prispelo 19. maj 1977 IZVLEČEK ABSTRACT Šmarna gora pri Ljubljani je majhna šmarna gora near Ljubljana is a small izolirana gora. Na njej je bilo najdenih isolated mountain. There have been 76 vrst polžev in 2 vrsti školjk. Razpo- found 76 species of snails and 2 species red polžev je odvisen od geološke pod- of shells therein. The distribution of the läge in južne ali severne lege pobočja, snails depends upon the geological base Malakološko najbogatejše je južno po- and upon a southern or nothern position bočje na kabonatni podlagi, kjer je bilo of the slope. The malacologically richest najdenih 47 vrst polžev, med njimi je is the southern slope, having a carbo- 12 južnih vrst. Ta predel bi bil primeren nate base, where there have been found tudi za zavarovanje. 47 species of snails, among them 12 southern ones. This area could be suited for protection. L UVOD Šmarna gora leži 10 km severno od Ljubljane in je zaradi osamljenega položaja tudi malakološko zanimiva. Je raz^meroma majhna gora, ki se strmo dviga nad ravnino Ljubljanskega polja, ki tu dosega nadmorsko višino 305 do 330 m. Vrh Šmarne gore je v nadmorski višini 669 m, sosednja Grmada pa je visoka 676 m. Največja relativna višina je 371 m in ni pomembna za razpored polžev. Posebnost pa je oblika Šmarne gore in Grmade. Glavni greben od Šmarne gore prek sedla na Grmado je v smeri vzhod-zahod in je dolg 2,3 km in ima zelo strmi pobočji na južni in na severni strani. Podnožje do višine okoli 400 m pa je položnejše in v smeri sever-jug meri približno 2 km. Za ugotavljanje kvalitativne sestave malakofavne in za njen razpored na posameznih območjih smo izbrali 20 poskusnih ploskev oziroma zbirnih mest. Ta so razporejena tako, da so bili vzorci zbrani na različnih geoloških podla- gah, na prisojnem in na osojnem pobočju ter v značilnih rastlinskih združbah, ki pokrivajo večje površine. Vodne polže smo nabirali v izvirih in studencih s sejanjem peska, blata in naplavin. Večje vrste kopenskih polžev smo nabirali posamično na skalah, pod kamni in na deblih ter trhlem lesu; za drobne vrste pa smo jemali vzorce tal in iz n j ih s selektivnim sejanjem in izpiranjem iz- brali tudi najdrobnejše vrste. Klimatske razmere so odločilne za razpored polžev in za gostoto populacij. Makroklimatske razmere so za ofemočje Šmarne gore dokaj enotne in za polže razmeroma ugodne. Za podroben razpored polžev pa so posebnega pomena mezoklimatske in še posebno mikroklimatske razmere, ki so na južni strani povsem drugačne kot na severni strani. Geološka podlaga ima velik pomen za razpored polžev. Podnožje Šmarne gore je v spodnjem delu na južni in na vzhodni strani iz karbonskih kamnin, nad katerimi so srednjepermske kamnine in šele nad njimi se dvigata vrhova Šmarne gore in Grmade, ki sta iz srednjetriadnega dolomita in dolo'mitnega apnenca. Na južni strani pa se obsežna stara melišča mestoma spuščajo prav v dolino. Neposredna okolica Šmarne gore in Grmade je pokrita s pleistocen- skimi naplavinami. Posamezne vrste mehkužcev so različno občutljive za geo- loško podlago; njihov razpored je odvisen od razporeda karbonatnih in nekar- bonatnih kamnin. Po odnosu do geološke podlage delimo mehkužce v tri skupine. Povsod lahko najdemio vrste, ki so indiferentne (I) za podlago. V drugo skupino spadajo tiste vrste mehkužcev, ki imajo raje karbonatno podlago (PA), vendar žive tudi na nekarbonatnih kamninah, vendar so na te j podlagi redkejše in navadno v manjših populacijah. Tretja skupina pa so vrste, ki žive samo na karbonatnih tleh (SA). Geološke razmere na Šmarni gori odločilno vplivajo na razpored polžev, zato je število vrst na različnih preiskovanih mestih odvisno od geološke podlage. Vegetacija Šmarne gore je zaradi osajmelosti in izpostavljene lege zelo zanimiva, ker je pod klimatskimi vplivi Alp, Jadrana in celo Panonske nižine. Odvisna pa je še od kamninske podlage in v precejšnji meri tudi od človeko- vega delovanja. Na nekarbonskih kamninah podnožja Šmarne gore so različne gozdne združbe, ki so malakofavnistično dokaj siromašne, kar velja še posebej za umetne smrekove gozdove z zelo revno podrastjo. Strmo in dolomitno južno pobočje Šmarne gore in Grmade je poraslo s termofilno vegetacijo, ki jo sestavljata združba puhastega hrasta in gabrovca ter termofilni bukov gozd, ki pa je deloma razširjen tudi na manj strmih predelih na severni strani Šmarne gore in Grmade. Malakološko sta ti združbi najbogatejši in naseljeni s termofilnimi vrstami polžev. Zaradi ostrega grebena na Grmadi je zelo ostra tudi ekološka in vegetacijska meja, saj je takoj za grebenom na severnem pobočju obsežno gozdno območje bukve in gabrovca, v katerega se le 'mestoma vriva predgorski bukov gozd. Po številu polžjih vrst je severno pobočje na drugem mestu. Malakofavnistično precej revna je tudi združba bazofilnega borovega gozda nad Pirničami. Za polže neugodne so tudi negozdne površine s travniki in njivami, kjer žive za podlago indiferentne vrste, pa še te pred- vsem po grmovju. Take površine so ob podnožju Šmarne gore in Grmade ter na sedlu med Šmarno goro in Gnmado. Zaradi značilne geološke zgradbe je Šmarna gora revna z vodo; stalni izviri in studenci so salmo ob vznožju gore, kjer pritekajo na površje zaradi nepre- pustnosti kamnin. Izviri so v Vikrčah, Tacnu in pri Šmartnem na južni strani, na severni strani pa teče pod vasjo Zavrh potok Mlake, v katerega se izliva Koštomajev studenec, ki je najmočnejši izvir na severni strani Šmarne gore in je zajet za vodovod. 2. PREGLED VRST 2.1. Vodni mehkužci V izvirih ob vznožju Šmarne gore žive oligostenotermne izvirske vrste pred- škrgarjev (Pro^sobranchia) iz družin Orientaliidae in Bythinellidae. Po novi taksonomski razdelitvi vodnih predškrgarjev (R a d o m a n , 1973) so naše iz- virske in podzemeljske vrste izločene iz nekdaj izredno obsežne družine Hydrobiidae. Iz družine Orientaliidae živi v izvirih okoli Šmarne gore pet vrst polžev: Belgrandiella kuesteri (Boeters 1970) ima tipično najdišče v izvirih v Tacnu. Njen taksonomski položaj pa se je močno spreminjal. Najprej je bila opisana kot Paludina minutissima Küster 1852. Kasneje je sodila v rod Frauenfeldia, kamor jo je C l e s s i n (1890: 633) postavil kot varieteto vrste Fr. lacheineri. Ker pa sta generično in vrstno ime preokupirani, je B o e t e r s (1970) našel nadomestilo v kombinaciji Microna saxatilis kuesteri. Po R a d o m a n o v i reviziji (1975) rodu Belgrandiella je dobila vrsta sedaj veljavno ime in mesto v tem rodu kot samostojna vrsta Belgrandiella kuesteri. Belgrandiella fontinalis (F. Schmidt 1847) živi tudi v izvirih in jo ponekod najdemo skupaj z B. kuesteri. Sadleriana fluminensvs (Küster 1852) je pogostna v Koštomajevem izviru pri Zavrhu. V izvirih pri Zavrhu in Smartnem so bile najdene oblike, ki se skladajo z vrsto Hauffenia erythropromatia (Häuffen, 1856), vendar bo morala njihovo pravo mesto potrditi anatomska preiskava. Poddbno velja tudi za hišice rodu Hauffenia, ki so bile najdene v Koštomajevefm studencu pri Zavrhu in jih ne moremo postaviti v nobeno od znanih vrst tega rodu. -rs VIKRČE ŠMARTNO o 500 m 20 TACEN SI. 1 — šmarna gora z označenimi najdišči in s številom najdenih vrst na posameznih naj- diščih (v krogih). Fig. 1 — Šmarna gora Mt. (near Ljubljana), with the indicated locahties and with the number of the species, found at the individual localities (in circles). V družino Bythmellidae sodi vrsta Bythinella schmidti (Küster, 1852). Vrsta je zelo variabilna. Po R a d o m a n u (1975: 139—141) moraimo postaviti v to vrsto vse populacije iz zahodne Slovenije. Ta vrsta živi v skoraj vseh izvirih in studencih v okolici Šmarne gore. Vodni pl jučarj i so v izvirih in potokih zastopani s tremi evribiontskimi vrstami: Radix peregra (Müller 1774), Galba truncatula (Müller 1774) in Anisus leucostomus (Millet 1813). V vseh vodah je bila najdena školjka Pisidium cesertanum (Polli, 1791), v Vikrčah in Tacnu pa tudi P. personatum Malm 1855. 2. 2. Kopenski polži Vrsta 1 2 3 4 1 2 3 4 Cochlostoma Discus perspectivus + I septemspirale + + SA Arion ater rufus + PA Auritus gracilis Arion subfuscus + + I stussineri + SA Vitrina pellucida + + PA Acicula gracilis + + SA Vitrinohrachium breve + PA Acicula stussineri + + SA Vitrea subrimata + + PA Renea spectahilis + SA Vitrea diaphana Pomatias elegans + + I erjaveci + PA Carychium minimum + I Aegopis verticillus + + + I Carychium tridentdtum , + I Perpolita radiatula + I Zospeum alpestre Aegopinella nitens + + + I isselianum + SA Limax cinereoniger + + + I Zospeum spelaeum Lehmannia marginata + I schmidti + SA Deroceras agreste + I Cochlicopa lubrica + I Euconulus fulvus + + I Cochlicopa luhricella + I Cochlodina laminata + + + I Pyramidula rupestris + PA Cochlodina dubiosa + + I Truncatellina cylindrica + PA Cochlodina costata Vertigo angustior + PA curta + + PA Vertigo pusilla + PA Cochlodina fimbriata + + I Vertigo antivertigo + I Iphigena ventricosa + + I Vertigo pygmaea + + I Iphigena plicatula + + I Orcula doliolum + PA Itala ornata + I Orcula conica + PA Ruthenica filograna + + I Pagodulina sparsa + + PA Bradybaena fruticum + I Granaria Jrumentum + PA Monachoides incarnata + + + I Chondrina clienta + PA Trichia leucozona + SA Odontocyclas kokeili + + SA Trichia sericea + + + I Pupilla muscorum + I Trichia lurida + PA Agardhiella truncatella + + PA Helicodonta obvoluta + + PA Vallonia cos tata + + I Helicigona planospira + + SA Vallonia pulchella + + I Isognomostoma Acanthinula aculeata + + I isognomostoma + + + I Ena montana + + + I Isognomostoma Ena obscura + + I holosericum + I Succinea putris + I Cepaea nemoralis + + I Succinea oblonga + I Cepaea vindobonensis + -f I Punctum pygmaeum + + + I Helix pomatia + + + I Raziskave kopenskih polžev v značilnih biotopih so pokazale, da je razpored polžev odvisen predvsem od geološke podlage in prisojne oz. osojne lege ter s tem povezanih klimatskih in vegetacijskih razmer. V tabelarnem pregledu so zato vrste podane po treh značilnih enotah, ker so bile razlike med po- sameznimi nabiralnimi mesti minimalne in deloma rezultat slučajnega jemanja vzorcev. Posamezne kolone v tabeli pomenijo (prim, si.): 1. Podnožje Šmarne gore in Grmade z nekar^bonatno podlago, najdišča označena s 15 do 19. 2. Severno potoočje na karbonatni podlagi z najdišči od 8 do 14. 3. Južno pobočje na karbonatni podlagi z najdišči od 1 do 7. 4. Odnos vrste do geološke podlage. S A — vrste, ki žive samo na karbo- natni podlagi, PA — vrste, ki imajo ra je karbonatno podlago in I — za podlago indiferentne vrste. 3. PRIPOMBE K NEKATERIM VRSTAM Iz rodu Acicula je A. stussineri dolgo veljala za zelo redko vrsto s komaj tremi najdišči (K u š č e r , 1925: 45) iz okolice Domžal in Gornjega Iga poci Krimom. Da je vrsta precej pogostnejša, je ugotovil V e l k o v r h (1971: 203 do 206), ki jo je našel na mnogih 'mestih v zahodni in srednji Sloveniji. Na Šmarni gori smo jo našli na najdiščih označenih s številkami 5, 8, 18 in 20. V Matjaževi jami na severni strani Smarnogorske Gitmade živita dve vrsti jamničarjev. Zospeum alpestre isselianum je kot podvrsta razširjena v alpskem, dinarskeim in osamljenem krasu, seže pa še daleč na dinarski kras na Hrvatsko in v Bosno. Zospeum spelaeum schmvdti pa je podvrsta, ki se razprostira od slovenskega Pr imorja prek krasa na Notranjskem in Dolenjskem ter seže še na osamljeni kras v vzhodni Sloveniji. Podvrsta je zelo variabilna in tudi v Matjaževi jami najdemo primerke z različno površinsko skulpturo ter z različno razvitima parietalnima lamelama. Nekaterim primerkom manjka druga pari- etalna laimela. Iz družine Glausiliidae je pomembna vrsta Cohlodina duhiosa, ki je po najnovejših raziskavah (N o r d s i e c k , 1969) dobila položaj samostojne vrste. Njen areal obsega južno vzhodne Alpe, s posameznimi najdišči pa sega še na dinarski kras na Notranjskem. Najdišče na Šmarni gori je izolirano in je na južnovzhodni meji areala. Trichia lurida je alpska vrsta, ki je zelo variabilna. Na karbonatnih južnih pobočjih Šmarne gore žive razmeroma majhni primerki; hišice so povprečno komaj 8 !nim široke in 6 mm visoke. 4. ZOOGEOGRAFSKA OZNAKA Šmarna gora je zaradi lege v Ljubljanski kotlini izpostavljena različnim zoogeografskim vplivom. Največ vrst, ki jih najdemo na Šmarni gori, sodi v skupino vrst z velikimi areali. To so holarktične, palearktične, evropske in druge vrste. Doslej je bilo na Šmarni gori najdenih 78 vrst mehkužcev in več kot polovica, to je 45 vrst ali 58,4 /̂o, je široko razprostranjenih. Na drugem mestu so vrste, katerih areali zajemajo severozahodni del Dinarskega gorstva in južnovzhodne Alpe; teh je 15 ali 19,5 Vo. Vzhodnoalpskih in južnovzhodno- alpskih vrst je 10 ali 13 /̂o. Precej je tudi južnih vrst v širšem pomenu, ki imajo na Šmarni gori deloma izolirane populacije. Teh je 7 ali 9,1 Po H a d ž i j e v i zoogeografski razdelitvi ( H a d ž i , 1931) leži Šmarna gora ob južnem robu triglavske krajine, ki je sestavni del alpske podprovince in pro- vince Alpae. 5. VARSTVO Šmarna gora je malakoioško precej zanimiva, saj najdemo na njej nekaj zoogeografsko in ekološko pomembnih vrst, kar velja še posebno za toplo južno pobočje, kjer živi nekaj izoliranih populacij južnih vrst. Ta predel je zanimiv tudi za zavarovanje, še posebej zato, ker n ima posebne gospodarske vrednosti. V n j e m je bilo najdenih 47 vrst polžev, kar je 61 Vo vseh najdenih vrst. Za zavarovanje bi bilo z malakološkega stališča pomembno južno pobočje s karbo- natno podlago. 6. LITERATURA B o e t e r s , H., 1970: Die Gattung Microna Clessin, 1890 (Prosobranchia, Hydro- biidae). Arch. Moli., 100 (3/4): 113—145, Prankfurt a.M. C i g l a r , M., S. K o b 1 a r , M. Z o r n , I. ž o n t a , 1974: šmamogorska Grmada. Kulturni in naarvni spomeniki Slovenije, 47: 1—30, Ljubljana. C l e s s i n , S., 1890: Die Molluskenfauna Österreich-Ungarns und der Schweiz. Nürnberg. H a d ž i , J., 1931: Zoogeografska karta kr. Jugoslavije. Zbirka karata Geogr. druš., 2, Beograd. K o s , F., 1933: Zoološki oddelek. Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani: 7—118, Ljubljana. K u š č a r , L., 1923: Originalna nahajališča mehkužcev v Sloveniji. Glas. muz. druš. Slov., (B) 2—3 (1—4): 1—17, Ljubljana. K u š č e r , L., 1925: Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in sosednega ozemlja. Glas. muz. druš. Slov., (B) 4—6; 39—49, Ljubljana. N o r d s i e c k , H., 1969: Zur Anatomie und Systematik der Clausilien, IV. Cochlo- dina duhiosa und ihre Stellung im Genus Cochlodina. Arch. Moll., 99 (1/2) : 1—20 Frankfurt a. M. R a d o m a n , F., 1973: New Classification of Fresh and Brackish Water Proso- branchia from the Balkans and Asia Minor. Pos. izd. Prir. muz., 32: 1—30, Beograd. R a d o m a n , P., 1975: Specijacija u okviru roda Belgrandiella i njemu srodnih rodova na Balkanskom poluostrvu. Glas. prir. muz., (B) 30: 29—69, Beograd. R a d o m a n , P., 1976: Speciation within the family Bythinellidae on the Balkans and Asia Minor. Z. zool. Syst. Evolut.-forsch., 14: 130—152, Hamburg. R a m o v š , A., 1961: Geološki izleti po ljubljanski okolici. Ljubljana. V e 1 k o v r h , F., 1971: Nove najdbe vrste Acicula stussineri (Boettger) 1884 (Gastro- poda: Prosobranchia). Biol. vest., 19: 203—206, Ljubljana. Avtorjev naslov — Author's adress: dr. Jože BOLE, Biološki inštitut Jovana Hadži j a S AZU, Novi trg 3, YU—61000 LJUBLJANA