CELJE: Pooblaščeni prodajalec in serviser | m Hotko I Vojnik Tel./fax.: 063 / 772 009 Ifl UPI _ LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Z VAMI ZE 25 LET! 063 715 401,715 402 7 Cena 150 SIT OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE »V p. , i . m M okna'in vrata J ALU-PVC a in liim senčila' ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128 BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM ‘ » V CELJU 17. - 30.12.1997 CUSEH KI ¥ I Vransko 66, 3305 Vransko TEL.: 063/725-110, FAX: 063/725-012 Gradič GRADBENO PODJETJE d.0.0. Tel./fax: 063/ 719 221 2 mi OGLASI GLAS 68/1997 •HMEZAD K2 BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 HUALA za ZAUPANJE! Kolektiv KZ Braslovče - KOVINOOPREMA PARIŽLJE SEJEM RABLJENE IN NCVE SMUČARSKE OPREME NA ECLH I I TVD Partizan Polzela organizira v na novo preurejenem domu TVD Partizan Polzela smučarski sejem, ki bo v: PETEK 19.12/97 od 16.00 do 20.00 SOBOTO 20.12/97 od 9.00 do 18.00 NEDELJO 21.12/97 od 8.00 do 13.00 Vabi vas TVD Partizan Polzela in ERA ŠPORT ____________ILtwg^rCO)mW^a^ISIg ID)I^W^ILa1TFo_ ^ ^Delovni čas: od 8.00 - 16.00 m~e, sobota od 8.00 - 12.00 ure, v SE PRIPOROČAMO Tel./fa.x: 063/472-421 ^ J/lvtoelektrlka in trgovina z rezervnimi deli goLič Kaplja vas 16 , tel724-1 98 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustik MFffmmmr KENV/OOD Ji—— (v- infinltV gg-mrsr” p|-||L|pg . jiv—' 11 COR4L ELECTRONIC Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841 ® PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL ta PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED a GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO .Se ACi - bančni kredit T+5% - uredimo kreditno sposobnost - vrnemo vaš stari kredit - manjava staro za novo - kredit na položnice za kmete, s.p. in d.o.o. *v in zaposlene pri njih - leasing za pravne in Jizične osebe m SALON, Mariborska 202 SERVIS, Bežigrajska 13 M telefon: 063 412 666, fax: 063 412 667 telefon: 063 38 627 m, 9.990 DEM ali polog + 165 DEM mesečno GL 14.990 DEM ali polog + 247 DEM mesečno 22.440 DEM ali polog + 270 DEM mesečno 17.470 DEM ali polog + 288 DEM mesečno iivnifi zn zAVPAAiE, zsiimo mm m\ božic in um poino uto m AGRO AVTOHISA ŠEMPETER (bivša bencinska črpalka pri SIP-u) Tel.: 702 510, tel./fax: 702 610 GSM: 041 672 300 IZ VSEBINE Odpuščanj^ Lustracija je v zadnjih dneh tega leta ena osrednjih tem slovenskega javnega življenja. Kdor je mislil, da so se brezplodni prepiri in debate o preteklosti z zavrnitvijo resolucije in zakona končali, se je krepko zmotil. Feniks je znova poletel. Novi predlog starih predlagateljev je postavljen pred iste ljudi, ki so njegovega predhodnika po dolgotrajnem pregovarjanju in prepričevanju gladko zavrnili. Predlagatelji lustracije ne nameravajo odnehati, saj se jim očitno zdi razpravljanje o lustraciji najpomembnejša točka slovenske politične dejavnosti. Vse skupaj je toliko bolj zanimivo, če vemo, da se bomo verjetno Slovenci v kratkem začeli dogovarjati o vstopu v Evropsko unijo. Pa pustimo zunanjepolitične stvari ob strani. Ker je očitno, da lustracija gordijskega vozla nacionalnih strasti ne bo presekala, temveč samo bolj zavozlala, je vprašanje, kaj je moč - za dobro parlamentarne učinkovitosti -storiti. AKTUALNO Libojčani praznovali srebrni jubilej Stran 5 Koliko smo zaslužili v letu 1997 Stran 5 GOSPODARSTVO Živahno trgovanje na borzi Stran 6 Javna tribuna o denacionalizaciji Stran 7 INTERVJU Bojan Manenica: "Lepota izvira iz duše." Stran 8 Herman Čater: "Ko premagaš bolezen." Stran 9 NAŠI KRAJI Ponikva želi več Stran 12 NOVOLETNA PRILOGA Stran 13 - 27 AVTOMOBILIZEM Kako smo snemali Xsaro Stran 29 ŠPORT 30 let PD Žalec Stran 30 ZA SRCE IN DUŠO Ali je bila princesa Diana umorjena? Stran 34 Neka druga mladost Stran 35 GLASBA Aleš Uranjek - Funk you II. abonmajski koncert Stran 36 Stran 37 MALI OGLASI Največja ponudba rabljenih avtomobilov na Celjskem Stran 38 NAGRADNA KRIŽANKA SREČNO! Stran 39 Povojnih in medvojnih grozodejstev tako ene kot druge strani nihče več ne zanika. V interesu narodne sprave je spravljenje, ne obsojanje. Spravili naj bi se namreč Slovenci. S simbolnim dejanjem naj bi obsodili nečloveške poboje, ki jih je prineslo medvojno in povojno obdobje, obsodili bi preganjane drugače mislečih in odrekanje državljanski svoboščin, skratka, vsakršno nasilje nad posamezniki ali manjšimi skupinami v imenu ideje. Potem pa bi pustili mrtvim spati, živim pa živeti. Tukaj želim poudariti, da trditve, ki implicirajo, da je sprava možna šele, ko komunisti priznajo, da so zločinci - ali z druge strani, da so domobranci kolaboranti - zanikajo spravo že v temeljih. Sprava ni proces niti obsodba, je dogovor, dogovor, da bomo pustili mrtvim njihov mir. To ne pomeni, da s spravo rehabilitiramo morilce - ti so za svoja dejanja še vedno odgovorni, a za razliko od svojih žrtev, morajo imeti pravico do poštenega zagovora, če do procesa pride in do zagotovitve nedolžnosti do dokazane krivde -temveč simbolni pokop starega spora, katerega reinkarnacija v novodobnih politikih hromi in ogroža razvoj Slovenije. Država se mora opredeliti do peteklosti z dokumentom, ki bo obsodil - ne pavšalno cel sistem in petdeset let zgodovine - vsa dejanja, zagrešena zoper temeljne človekove pravice in se s skrajnim odporom distanciral od pobojev nedolžni ljudi tako ene kot dmge strani. S tem dejanjem bi rešili vprašanje zgodovine na državni ravni, obenem pa bi izničili potrebo po pooblaščencih, ki bi preganjali privilegirance. V zadnjih dneh odhajajočega leta bi morali pomisliti o ljudeh, s katerimi živimo. Pa ne samo o svojih prijateljih, partnerjih in znancih, temveč širše, o vseh, ki živimo v tej državi. Cas, ki prihaja, je čas odpuščanja. Preživimo ga v tem smislu in ga ne pokvarimo s svojimi strastmi in predsodki. Pomislimo malo na otroke, ki z odsevom prazničnih lučk v očeh nestrpno pričakujejo strice na saneh, ki nosijo dobro voljo in darila. Pozabimo malo nase in preživimo ta čas - tudi zavoljo dmgih - v miru. Vid Burnik GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov lig 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Ljiljana Pušnik-Cede, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Matela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku* (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! NA VRANSKEM NOVI ZOBOZDRAVNIK Prim. mag. Andrej Novak, ki je sicer domačin v KS Vransko, je med drugim povedal: »Do zdaj sem delal na Stomatološki kliniki v Ljubljani. Samostojna Slovenija je odprla možnost zasebne prakse v zobozdravstvu. Zelja vsakega zobozdravnika je imeti lastno ordinacijo. Zato sem se odločil, da svojim sokrajanom in verjetno tudi drugim prebivalcem Savinjske doline ponudim kakovostne zobozdravstvene storitve. Ambulanto sem odprl v Zdravstveni postaji na Vranskem. Mislim, da je v zelo prijetnem okolju, in sicer gre za velike ordinacijske prostore. Vse zobozdravstvene posege bom opravljal s pomočjo sodobne tehnike. Nekaj opreme sem nasledil in del te tehnike bo potrebno posodobiti. Otvoritev zasebne prakse je velik zalogaj. Vložena sredstva se bodo verjetno povrnila šele čez nekaj let. Na področju zobozdravstva vlada velika konkurenca, in če želiš uspeti, moraš trdo in kvalitetno delati. Pacient mora biti zadovoljen, ker če ne bo, se bo izvajalcu slabo pisalo. Začetni rezultati dela so kar spodbudni. V mesecu dni se je za našo ordinacijo opredelilo približno 200 pacientov. Ta podatek je dovolj zgovoren, čeprav bo potrebno v tej smeri še veliko narediti. Sem podpisnik koncesijske pogodbe in pogodbe z ZZZS, naši pacienti so večinoma zavarovanci Zavoda in zavarovalnice Adriatic. Opravljam tudi nadstandardne storitve, te ponavadi koristijo pacienti samoplačniki. Ordinacijski čas je prilagojen potrebam pacientom in vključuje tudi občasno sobotno delo.« Na predstavitvenem dnevu je župan Milan Dobnik ob navzočnosti predstavnikov Zdravstvenega doma Žalec zaželel uspešen začetek dela, z upanjem, da bodo tudi občani zadovoljni. L. CEDE NAJ NOBEN OTROK NE OSTANE BREZ DARILA S 1. decembrom se je začel drugi teden Vidove akcije zbiranja sredstev za obdaritev 1600 rejencev in njihovih rejniških družin. V akciji vseh Slovencev je do sedaj doniralo že 251 podjetij in posameznikov iz 77 mest in vasi iz cele Slovenije. Skupni znesek donacij na koncu prvega tedna znaša 3,55 mio SIT in daril v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Cilj akcije je obdariti prav vsakega rejenca v Sloveniji in mu s tem polepšati prihajajoče praznike. Kot donator se je že najavila tudi Perutnina Ptuj, ki bo s 300 tisoč SIT poskrbela za 85 otrok iz Ptujske regije. Podjetje Interexport iz Ljubljane bo sredstva namenjena poslovnim darilom nakazalo VID-u, Unicefu in Pediatrični kliniki. Pričakujejo, da bo tako na račun prispelo še 200 tisoč tolarjev. Podjetje Family Prost je ponudilo, da rejniške družine osebno obišče njihov Dedek Mraz in jih razveseli s tortami in sladicami iz njihovega programa. V akciji sodeluje prav tako Kočevski tisk, ki je poslal svoje rokovnike, revija Moj malček knjige, družina Pibernik iz Ljubljane bo enega otroka razveselila s tekaškimi smučmi in čevlji. Na račun VID-a bo TV Gajba iz Ljubljane nakazala sredstva, ki so bila zbrana na dražbi starih predmetov. Radijska postaja Poslovni val se je ravno tako udeležila akcije »Naj noben otrok ne ostane brez darila«. P.S. Pred zaključkom redakcije nas je Humanitarni zavod Vid obvestil, da do polnega uspeha akcije manjka še kakšnih 20 odstotkov potrebnih sredstev in pričakujejo, da bodo donatorji v prihodnjih dneh poskrbeli za manjkajoča sredstva. Skupni znesek se je že povzpel na 5,2 mio SIT. L. CEDE SREČANJE STAREJŠIH Ko se leto izteka, in ko se jesen nagiba v zimo, ponavadi naredimo obračun, kaj smo v tekočem letu postorili. Takrat je tudi priložnost, da se spomnimo na starejše občane, saj gre njimi zasluga za vse, kar imamo, navsezadnje tudi za življenje. To je lepa priložnost, da se jim zahvalimo saj vemo, da jim pred 70, 80, 90 in več leti ni bilo s cvetjem posuto. Mnogi od njih so preživeli kar dve vojni, če odmislimo našo mini vojno za samostojnost. Po večini v vseh krajih priredijo sprejeme za starejše občane, jih priložnostno obdarijo, najmlajši pa jim pripravijo vedno lep program, saj so dedki in babice vedno veseli, kadar jim vnučki in pravnučki zapojejo. Tako je bilo tudi 6. decembra. Mestna skupnost in organizacija Rdečega križa Žalec sta v jedilnici osnovne šole pripravili sprejem za starostnike. Udeležilo se ga je preko 120 njih, med njimi pa sta bila vsekakor najstarejša gospa Ana Lasnik in Matevž Hriberšek. Njima in vsem starostnikom sta gospa Potočnikova in predsednik Eran Sadnik namenila obilico dobrih želja. V imenu upokojencev pa sta jim za spoštljiva leta čestitala predsednik DU Ernest Ramšak ter tajnica Anica Urbašek, ki sta jima izročila tudi priložnostna darila. Popoldne pa so enako prireditev pripravili na Ponikvi pri Žalcu v slikovitem Slomškovem domu, kjer je ponavadi tudi obred svete maše v hladnih zimskih dneh. Pozdravila sta jih predsednik Rdečega križa gospod Adi Ajtnik ter predsednik KS Ivan Jelen. Pozdravila pa sta jih tudi predstavnik območnega odbora RK Janez^ Meglič in podpredsednik DU Žalec Ivan Jurhar. Mladi iz Ponikve skupaj s pevskim zborom so jim pripravili prav prisrčen program, predstavil pa se je tudi zanimiv instrumentalni duo, ki si je nadel ime OLD TIMER, ki igra predvsem domačo glasbo in glasbo pedesetih let, katere so najbolj veseli ravno starostniki. Čestitkam za praznik pa se pridružuje tudi naše uredništvo. -nko SREČANJE DeSUS-a Z družabnim srečanjem, ki so ga pripravili na kmetiji odprtih vrat pri" Mlinarjevih v Gotovljah, so člani osnovne organizacije Desus Žalec, ki pokriva Žalec, Gotovlje, Ponikvo, Galicijo in Vrbje, zaključili letošnje dokaj plodno leto. S svojim delom niso najbolj zadovoljni, saj njihova pozitivna stališča pogosto nadglasuje lobi pomladanskih strank, pa čeprav gre to na škodo kraja. To pa škoduje kraju in povzroča, da so včasih občani jezni na svoje svetnike. Pričakujejo pa, da po novi lokalni opredelitvi v bodoče ne bo tako, saj je že skrajni čas, da se utišajo nekateri neupravičeni in nekorektni strankarski apetiti. Stranka DeSUS je stranka starejših in ima dovolj življenskih izkušenj ter življenske modrosti, zato meni, da bo tudi njen glas dobrodošel. -nko LIBOJCANI PRAZNOVALI SREBRNI JUBILEJ 25. revija narodnozabavnih ansamblov v Libojah Zadnji dan novembra je bila v libojski dvorani 25. tradicionalna revija narodnozabavnih ansamblov iz vseh delov Slovenije. Na revijo se je prijavilo 23 ansamblov. REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV - LIBOJE '97 W % •< 'H il;n:Ai u. »Dober glas seže v deveto vas,« pravi star slovenski pregovor. In da to zares drži, dokazuje iz leta v leto vse bolj obiskana Libojska revija. Prireditelj je ob jubilejni reviji pripravil številna presenečenja tako za poslušalce kot za gostujoče ansamble. Na reviji so sodelovali: Šaleški fantje, ansambel Cvet iz Radeč, trio Golič iz Vojnika, Roda iz Slovenj Gradca, ansambel Savinja iz Levca, Cekart iz Starš, ansambel Jožeta Šeruge iz Vidma pri Ptuju, Sjovenskogoriški kvintet iz Vidma, Šaleški odmev iz Velenja, ansambel bratov Slatinek iz Vitanja, Blegoš iz Gorenje vasi, Svetlin iz Moravč, ansambel Topušek iz Rogaške Slatine, ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki se je v 25-letih največkrat udeležil Libojske revije ter seveda domačini: ansambel Mira Klinca in pobudnik revije Veseli Li-bojčani, ki so igrali skoraj v isti sestavi kot pred 25 leti. Revija je bila izpeljana v dveh časovnih terminih, obakrat pa je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Obiskovalci so se v dobrih dveh urah naužili glasbe in humorja, za katerega sta dobro skrbela Miro Klinc in Jože Golič, ki je revijo tudi povezoval. Tokratno revijo so omogočili številni sponzorji, med katerimi zaslužijo posebno pohvalo KILI Liboje (sponzor vseh 25 let), prav tako tudi DPD Svoboda Liboje, Društvo upokojencev Liboje, ZKD Žalec, vrtnarstvo Medlog in ostali. Dobra glasba in veselo vzdušje v Libojah privabljata iz leta v leto vse več ljudi. Žal si še dosti ljudi zaradi premajhne dvorane odmevne prireditve ne more ogledati. Morda bi bilo ravno zato vredno razmisliti tudi o prenosu revije prek lokalnih radijskih in TV postaj. Tone Mlinarič, eden izmed organizatorjev, je povedal: «Karte za revijo so bile razprodane. Seveda je tudi v našem interesu, da bi revijo prenašali prek kakšne radijske ali TV postaje (VTV, Savinjska TV, radio Goldi...), vendar s finančne strani nismo sposobni kriti stroškov, ki bi pri prenosu nastali. Če bi se našel kakšen sponzor bi to bilo vsekakor krasno, saj je tako organiziranost revije kot program sam - res na visokem nivoju, prepričan pa sem, da bi imel prenos tudi veliko gledalcev pri TV ekranih ali poslušalcev pri radijskih sprejemnikih. Dosedanja velika sponzorja, kot je KILI Liboje in ŽKD Žalec ,poskrbita za brezplačne krožnike in spominske bokale, ki jih prejme vsak ansambel, stroške pogostitve pa krijemo ž vstopnino in s finančno pomočjo ZKD Žalec. Vse ostalo so samo želje.« Revija narodnozabavnih ansamblov je pravzaprav tudi velik kulturni dogodek tako za kraj Liboje kot občino Žalec, saj takšne prireditve ni v Sloveniji razen Vesele jeseni. Morda bi Zveza kulturnih društev Žalec razmislila o želji prireditelja in gledalcev ter v prihodnjem letu našla denar za medijski prenos te lepe prireditve. Konec koncev je to prireditev, ki si to zares zasluži. ALENKA T. JELEN MIKLAVŽ IN PARKLJI V VRBJU PRI TRGOVINI »DADA« Miklavž s spremstvom se je 5. decembra ob 17,30 uri oglasil pred trgovino »Dada«. Obdaril je pridne otroke, ki so bili zelo korajžni in so celo zapeli kakšno pesmico. Dobimo se tudi naslednje leto v čim večjem številu. IZ PARLAMENTA Ko pišem to kratko poročilo (četrtek, 11. december, ob 12. uri), seja Državnega zbora še traja. Včeraj zvečer je bilo glasovanje o Resoluciji o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega sistema. Resolucija, na veliko razočaranje predlagateljev, ni bila sprejeta. Razprava po tej točki je bila zelo burna. Sodelovalo je zelo veliko poslancev in vsak je imel svoje mnenje in poglede. Poslanska skupina, kateri pripadam - DeSUS, je glasovala proti resoluciji. V imenu naše poslanske skupine sem obrazložil, zakaj. Danes dopoldan pa se je začela naslednja točka, to je Zakon o odpravi posledic komunističnega sistema. Razpravljalci ponavljajo misli, ki so bile že večkrat izrečene. V imenu naše poslanske skupine sem se ponovno oglasil in napovedal, da bomo glasovali tudi proti temu zakonu. Kakšen bo rezultat na koncu te točke, še ne vem, domnevam pa, da zakon ne bo sprejet. Delo Državnega zbora se bo nadaljevalo še naslednji teden. Na vrsti bo prisega predsednika države, ker mu bo začel teči novi mandat, imenovanje dveh sodnikov Ustavnega sodišča in določitev treh sodnikov, ki bodo kandidirali za eno sodniško mesto v Evropskem sodišču. Mogoče bo na dnevnem redu tudi predstavitev proračuna za leto 1998. Kakšen bo dokončni dnevni red, bo jasno šele jutri, ko bo predvidoma seja Kolegija predsednika Državnega zbora. Iz vsega povedanega je razvidno, da je delo poslancev zelo pestro, pa tudi zelo naporno, saj seje trajajo do 20. ure zvečer. Lep pozdrav! ANTON DELAK KOLIKO SMO ZASLUŽILI V LETOŠNJEM LETU? Na povprečna ..._t_____ mesecem julijem znižala znašala ... „ v primerjavi 2 mcaceciii julijem zmzaia za oasioiKa. uieue na republiško povprečje so žalske plače nižje za 17,2 odstotkov. Povprečna bruto plača za plačano uro pa je znašala 684 SIT. Od republiškega povpreaa na ie nižja za 18,1 odstotkov. Na območju Žalca je bilo v avgustu 1997 zaposlenih 11.858 oseb Največ jih je bilo zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah. Torej se je zaposlenostod julija zmanjšala za 2,2 odstotka. Registriranih brezposlenih oseb je bilo v avgustu 2809, njihovo število pa se je glede na julij 97 povečalo za 6,5 odstotkov. dni se še naprej povečuje - konec oktobra jih je bilo 137, kai predstavlja 8J odstotkov povečanja. Skupni znesek blokad je znašal 1131 mio SIT in je bil za 5,6 odstotkov višji kot decembra 96 večji kot v istem obdobju lani, medtem ko je uvoz znašal 60,6 mio USD {n se je glede, na enako lansko obdobje zmanjšal za 3 odstotke. Saldo niagovne menjave v istem obdobju je bil pozitiven in vreden 7,2 mio tujih __________ _____________ .. nočitev se nanaša na tuje turiste. in 79 odstotkov vseh DELNIČARSTVO, Živahno trgovanje Na tem mestu sem že večkrat omenila, da se na borzi trgaje z delnicami zaradi določenih pričakovanj, ki so lahko različna. Če gledamo zelo črno-belo, potem se na strani kupca ob predpogoju, da razpolagamo z določeno kvoto denarja, ki smo ga pripravljeni plasirati na borzo, pojavimo takrat, ko pričakujemo, da bo delnica določenega podjetja v perspektivi naraščala oz. pričakujemo udeležbo na dobičku (dividendo). Pri teh je zelo pomembno, aa spremljamo informacije o poslovanju podjetja, o vodstvu podjetja, sestavi nadzornega sveta in nenazadnje o strukturi delničarjev. Ti dejavniki bodo postajali čedalje bolj pomembni. Ni pomembno samo to ali pa sploh ne, kolikšen del dobička določeno odjetje nameni za izplačilo dividend, ampak je bolj pomembno to, da posluje uspešno in s tem dobiček sploh ustvarja. Na ta način se krepi knjigovodska vrednost delnice, posledično pa tudi tržna vrednost, seveda ob normalnem delovanju trga kapitala. Z izrazom normalno delovanja trga kapitala ponavadi mislimo to, da je delnica likvidna in da je v vsakem trenutku možno prodati dokočen odstotek celotne emisije delnic. V navadnem pogovornem jeziku večkrat rečemo, da na borzi kupujemo perspektivo določenega podjetja. To lahko pomeni priložnost za dolgoročne nakupe delnic tistih naših podjetij, ki so kot taka perspektivna, cena delnice pa je relativno nizka tudi zaradi tega, ker obdobje privatiza- BORZMIŠTVO... cije še mnogo dlje traja. Lastništvo je še tudi precej razpršeno in to se v veliki meri odraža na nihajočih cenah. Svojo vlogo bo odigral tudi letos sprejeti zakon o prevzemih, ki uravnava nakupe večjega števila delnic z namenom prevzema podjetja. Pri tem se mi zdi pomembno poudariti določbo, da mora potencialni kupec, ki prekorači mejo 25% deleža v podjetju, javno objaviti, da še kupuje delnice, katerih cena pa je navadno višja od tržne. V teh primerih pridobijo tudi mali delničarji, ki še svojih delnic iz naslova privatizacije niso rodali ali pa tudi tisti, ki so se asneje odločili za nakup delnic na borzi. V pozicijo nakupa se postavimo takrat, ko smo prepičani, da smo naredili pravi korak in smo proučili vse možne pozitivne in negativne dejavnike, ki so nam dostopni. Drugače pa je takrat, ko smo na prodajni strani, saj nismo več prepričani, da je z določenim podjetjem vse v najlepšem redu oz. ko se naša pričakovanja ne uresničijo. Takrat zamenjamo delnico za neko drugo. Pri tem bi svetovala, da navadno ni dobro v istem času neko delnico prodati in takoj nazaj kupiti drugo, saj navadno prodajamo takrat, ko so cene visoke in so ugodne za prodajo, manj pa za nakup, kljub temu da je dolgoročen. Ker smo kot osnovni pogoj postavili dejstvo, da na borzi ne smemo operirati z denarjem, za katerega vemo, da ga bomo v kratkem potrebovali, na tem mestu ne bomo govorili o prodaji zaradi nujnosti. Kot vemo, moramo takrat tudi najboljše delnice razprodajati, to pa je seveda škoda. Ce pa hočemo biti malo drzni in špekulativni, pa bomo takrat, ko je trend negativen, še tako dobro delnico prodali, saj je velika verjetnost, da bodo cene še nižje. Če nam uspe, potem delnico kupimo nazaj. Trgovanje na borzi je v tem tednu oživelo. Sodelujte v transakcijah! Ob koncu bi vas opozorila na možnost postavljanja vprašanj in vse skupaj lepo pozdravljam. Marija Rančigaj SITRA d.o.o Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 ODKLP DELNIC B- IN G' SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) ETOL (B) 13.100 PIV. LAŠKO (G) 3.900 KRKA (B) 17.500 PIV LAŠKO (B) 3.500 GORENJE (G) 1.200 PIV. UNION (G) 34.000 TOV. KRMIL (B) 1.100 PIV UNION (B) 28.000 PETROL (B) 17.200 TELEKOM (B) 11.020 CETIS (B) 9.800 SAVA (G) 7.200 JUTEKS (B,D) 1.100 SAVA (B) 6.200 JUTEKS (G,C) 1.400 ŽITO (G) 5.500 COLOR (G) 3.900 in druge... (SKLADOV) PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI INFORMACIJE O STANJU CEN NA BOR/I ag«g—m 29. SEJA OBČINSKE V sejni dvorani občine Žalec je občinskega sveta. Na dnevnem re obravnavo so žalski svetniki prek Svetniki so sejo začeli s potrditvijo zapisnikov zadnje seje. Čeprav je bilo veliko pripomb, je bil zapisnik po krajši razpravi sprejet. Občinska volilna komisija je ugotovila, da se je mandat dosedanjega svetnika z liste SKD Žalec iztekel in novi član občinskega sveta iz vrst Slovenskih krščanskih dempkratov je Peter Go-minšek. Žalski svetniki so pokomentirali premoženjsko pravne zadeve in sklenili, da sprejmejo dva sklepa in sicer: Sklep o prodaji nepremičnine iz k.o. Kasaze ter sklep o prodaji nepremičnine k.o. Zabukovica. Predlog Sklepa o ukinitvi zemljišča v splošni rabi je bil razveljaven. Zelo burno so svetniki razpravljali o uresničevanju določil pogodbe, sklenjene med DARS-om in občino Žalec o ureditvi medsebojnih razmerij pri izgradnji avtocestnega omrežja v žalski občini ter aneksa k tej pogodbi. Veliko težav spremlja praktično izvedbo omenjene pogodbe. Predvsem je to vprašanje odkupa gostilne Grof, ki se že nekaj časa odlaga, zaradi česa so se lastniki gostilne znašli v nezavidljivem položaju. Svetniki so izkazali dobro voljo za reševanje nakopičenih problemov, čeprav se zavedajo, da se brez sodelovanja DARS-a da bore malo narediti. Predstavniki Dars-a so že bili večkrat vabljeni na seje občinskega sveta, vendar vse kaže, da se jih izogibajo. Zato so svetniki sklenili, da se Darsovci povabijo na naslednjo sejo,vki bo predvidoma 18. decembra. Če vabila ne bodo sprejeli, potem bo občinski svet zahteval sankcije zoper DARS, zaradi nespoštovanja pogodbe. Člani žalskega občinskega sveta so sprejeli odlok o razveljavitvi prispevka za investicijska vlaganja v oskrbo z vodo in posodobi- GA SVETA ŽALEC 4. decembra potekala redna seja du je bilo 15 točk in samo eno Kili na naslednjo sejo. tev čistilne naprave Kasaze. Čistilna naprava v Kasazah še ni sanirana, zaradi česa je potrebno plačati ekološko takso. Javno komunalno podjetje Žalec je predlagalo občinskemu svetu odredbo o ukinitvi takse za obremenjevanje okolja. Po sedanji uredbi je bil račun za komunalne storitve odvisen od dejanske porabe. Poleg tega pa smo prispevali investicijski tolar ter takso za obremenjevanje okolja, katere osnovni namen je bilo pridobiti manjkajoči del prihodkov za pokritje stroškov enostavne reprodukcije. Seveda se je ta denar kot dptacija vračal v blagajno JKP Žalec. Na ta dva prispevka ni bil obračunavan prometni davek. V bodoče se bo davek zaračunaval od skupne cene in pri tem je potrebno poudariti, da bo cena komunalnih storitev za gospodinjstvo in gospodarstvo ostala enaka. Žalski svetniki so podebatirali akt o ustanovitvi skupnosti občin med Savinjo in Sotlo ter Dravinjo in Savo. Pobudo za ustanovi-; tev skupnosti je dal |entjurski župan Jurij Malovrh. Članstvo v skupnosti pbčin naj bi bilo prostovoljno. Člani sveta so sklenili, da sprejmejo akt o ustanovitvi, vendar s predlogom, da se aktiv-; na udeležba preloži. Na 29. seji so člani sveta pozitivno obravnavali še sklep o sanaciji po neurju v letošnjem letu. Občinska volilna komisija je svetu podala predlog za zagotovitev sredstev v višini 250 tisoč SIT za izvedbo ponovnih volitev v KS Liboje. Stroški volitev so bili izračunani na podlagi normativov Republiške volilne komisije za preased-niške volitve. Člani občinskega sveta so bili mnenja, da je treba ta predlog zavrniti. L. Čede eCŽIŠNC NEVCLETNI SEJEM V OELJl 17.-3C.12.1FF7 Mesto se je že odelo v predpraznično obleko, nekaj dodatne ponudbe pa bo prispeval tudi tradicionalni poulični božično novoletni sejem, ki se bo odvijal na glavnem trgu, Stanetovi ulici, Prešernovi in Savinovi ulici. Stojnična ponudba bo zajemala predvsem darilni program, novoletni program, izdelke domače obrti, tekstilne izdelke, slaščice in tople napitke, ki bodo pomagali pregnati mraz obiskovalcem sejma in mestnega jedra. Na prireditvenem prostoru na Glavnem trgu se bo odvijal program spremljajočih prireditev s številnimi glasbenimi in plesnimi točkami, lutkovno predstavo za otroke ter še posebej zanimivim dnevom kmečkih dobrot, kjer bodo članice Aktiva kmečkih žena 23. decembra ponudile kmečke jedi in sladice, ki so jih nekoč pripravljali za božič. Prireditev bodo spremljali domači napevi s Kozjanskega in folklorni plesi. Seveda pa bo najmlajše v času prireditev (od 19.-21, od 23.-24. ter 27.-29.12) obiskal Božiček oz. Dedek Mraz. Banka Celje je v decembru ponudila občanom dopolnjeno ponudbo stanovanjskih posojil. Pri stanovanjskih posojilih nudi banka gradnjo ali. adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja možnost delneg^ koriščenjaposojila v gotovim. Korišč enje posojila v gotovini je možno samo v primeru, ce je to posebej dogovorjeno ob sklenitvi posojilne pogodbe, ker je vezano tudina oblik0 zavarovanja. Koriščenje v gotovink največ v višini 20 odstotkov pa odobrenega posojila, je možno šele potem, ko posojdijemalec del Poslj' jila izkoristi dokumentarno. Banka gotovino nakaže na tekoči račun d' hranilno knjigo posojilojemalca. ^ O DENACIONALIZACIJI NA JAVNI TRIBUNI Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Žalec, je 8. decembra 1997 pripravila javno tribuno v zvezi z Zakonom o denacionalizaciji. Namen javne tribune je bil, po besedah predstavnika organizatorja Franca Tratarja, ugotoviti stopnjo izvajanja dosedanjih določil zakona ter opredeliti najpogostejše napake in ovire uresničevanja. To še posebej zato, ker je pred vrati tretje in verjetno zadnje branje sprememb in dopolnil veljavnega zakona v Državnem zboru. Tudi zato je Združena lista povabila medse dva poslanca, in sicer Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, ter Mirana Potrča, vodjo poslanske skupine Združene liste, da bi predstavila dosedanje intencije zakona, ter da bi na osnovi razprav iz javne tribune lahko v državnem zboru še vlagala dopolnila, ki naj bi izvajanje zakona izboljšala. Pri iskanju rešitev sta s primeri iz prakse ter nekaterimi predlogi na tej osnovi veliko in sjrokovno prispevali tudi Boška Žolnir in Nataša Jež, delavki Upravne enote, ki se s problematiko poklicno ukvarjata. Razpravo je začel Miran Potrč ter v zanj značilnem umirjenem in strokovnem nastopu podal pregled nastajanja in dosedanjaga izvajanja zakona o denacionalizaciji, pri čemer je opozoril na vrsto neprimernih zakonskih ureditev kot npr. striktno izvajanje zakona z vračanjem v naravi, čemur je Združena lista nasprotovala že pri nastajanju prvega zakona, a žal neuspešno, a sedaj se vidi, da so bila opozorila umestna. Zmago Jelinčič je razgibal prisotne s problematiko vračanja nepremičnin Cerkvi, tujim fevdalcem in veleposestnikom, opozoril na zbiranje podpisov spomladi za referendum »Ohranimo naše bo-gatstvo« in negativno ocenil vlogo ustavnega sodišča pri ocenjevanju pobude zbiranja podpisov, podeljevanje državljanstva v času prve vlade ter na to, da se z izvajanjem zakona ustvarjajo nove krivice, veča brezposlenost ter nalaga bremena potomcem, kar ne bi bilo potrebno, če bi bil zakon razum- HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V DECEMBRUPONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJEVARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 9,84% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,23% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,14% mesečno) 14,78% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,14% mesečno) 15,33% za vezave nad 6 mesecev (7+5%) ali 1,22% mesečno 16,43% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,30% mesečno 17.53% za vezave nad 2 leti (T+7%) ali 1,38 mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. _ OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ nejši. Takšen bi lahko bil, če bi tudi npr. Liberalna demokracija nastopala tako, da bi ne sledila samo svojim političnim ciljem. V nabito polni dvorani Občine Žalec se je nato razvila burna in čustveno pogojena razprava, ki je pritegnila na plan osebne probleme denacionalizacijskih upravičencev, k čemur je prililo olja na ogenj počasno reševanje primerov in vrsta ovir, ki se z leti od sprejema zakona samo še poveč ujejo in prispevajo k temu, da je po tolikih letih veljavnosti zakona rešenih šele tretjina zahtev. Pri tem ni manjkalo besed, ki na tribuno ne sodijo, in kar je razdelilo prisotne na dva tabora, ki strasti do zaključka tribune, kljub prizadevanju predstavnika organizatorja Franca Tratarja, niso pomirile. Tako se je, žal, dober namen or- ganizatorja Združene liste, da reko poslancev pripomore k oljšim načinom reševanja denacionalizacijskih zahtev, povsem izja-loyjI. Tudi vsi razpravljalci niso prišli do besede, saj je veliko prisotnih želelo izraziti svoje mnenje, kar pa so jim preprečili tisti, ki so na tribuno vnesli nemir, nestrpnost in osebne zamere, s tem pa onemogočili trezno razpravo in iskanje rešitev. Tako sta poslanca odšla v Ljubljano, ne da vbi v celoti opravila svoje delo. Škoda. Vsekakor pa je iz razprave bilo moč ugotoviti, da je bila to tema, ki je še kako aktualna, boleča za obe strani, in ki bi jo tako Državni zbor, še bolj pa vlada, morala obravnavati z veliko posluha za težave ljudi, predvsem pa hitreje. FRANCI TRATAR SAVINJSKI TURISTIČNI KATALOG Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ČZP Savinjski občan in Zavod za kulturo Žalec so 12. decembra v Savinovem likovnem salonu v Žalcu predstavili turistični katalog Spodnja Savinjska dolina. Vsebino kataloga sta strokovno razložila Branko Goropevšek in Matevž Lenarčič. V kulturnem programu so nastopili oktet Savinjčan, ki ga vodi Milan Lesjak, Alenka Lesjak in Tanja Cizej. ____ L.Č. 4C LET GLASBE V /ALJI Glasbena šola »Risto Savin« iz Žalca letos proslavlja štiri desetletja glasbenega delovanja - z uspehi in rezultati, odmevnimi tudi v širšem slovenskem prostoru. Blizu 400 učencev, 29 pedagoških in drugih delavcev šole se s prizadevnostjo in veseljem glasbeno vzgaja in izobražuje ter sodeluje v glasbenem in kulturnem življenju naših krajev. uspešen je bil Beethovnov večer, Večer mladih skladateljev in Absolventski večer. Ob praznovanju tretjega desetletja uspešnega dela je bilo v šoli že 330 učencev, željnih glasbe. Pridno so igrali tudi v mladinskem pihalnem orkestru, harmonikarskem in godalnem orkestru in drugih komornih skupinah. V tem jubilejnem letu je v šoli 7446 bodočih mladih glasbenikov, ki se lahko naučijo igrati na klavir, violino, violo, violončelo, prečno flavto, kljunasto flavto, klarinet, saksofon, trobento, pozavno, kitaro, harmoniko, tolkala. Glasbena šola se dokaj uspešno dokazuje tudi na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. L. Č. V prvem šolskem letu 1957/58 je bilo v šolo vpisanih 62 učencev. Šola je takrat delala v težkih prostorskih razmerah. Zaposleni so bili trije učitelji za klavir, pihala in trobila ter harmoniko. Ko so proslavljali 10-letnico, se je v šoli glasbeno izobraževalo več kot sto otrok. Nekateri so šolanje nadaljevali na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Harmonikarski orkester in mali godalni orkester sta imela več samostojnih nastopov. Deset let pozneje je šolo obiskovalo 290 učencev v Žalcu in podružnicah na Polzeli, Vranskem in Preboldu. Za ta jubilej so učitelji uglasbili glasbeno pravljico Ostržek in jo predvajali v osnovnih šolah in vrtcih. Zelo OPRAVIČILO V številki 67 je bila na strani 9 objavljena reportaža Srečna je, ko se zbere-jp otroci avtorja -nko. Zal je bil na delu tiskarski škrat in zato objavljamo popravke: V sedmem odstavku je napisano da je edini sin bil brez službe. Pravilen stavek pa je: » .= - - -- -- odločili^ da kmetijo prevzame edini sin, saj kruhu in poklicu. V osmem odstavku pa je f užina dobro shaja. Pravilno pa bi bilo, da se »Ostala je sama in otroci so bflona^sano^da^An s|-orajdPri.kru^U|*n poklicu/V'osmem odstavku jan je :na družina rada .shaja3 1UŽina dobro PlaviIno Pa bi bilo, a se idakcija Glasu Savinjske se družini Rihter opravičuje za neljube napake m jim zeli srečne in vesele božično-novoletne praznike. Uredništvo časopisa JJU y ff Visoka postava, modre oči, skodran rep. Bojana Manenico sem spoznala čisto po naključju. Prisostvovala sem tečaju manekenstva in še danes slišim besede: »Razjasnimo kar na začetku nekaj stvari. Pri našem delu ne maram alkohola, mamil in cigaret. Delo moje agencije temelji na resnem in vztrajnem delu,« so bile Bojanove besede na prvem srečanju bodočih manekenov. Bojan Manenica z najbolj znano slovensko manekenko Nino Gazibaro. In potem so vsi ti bodoči manekeni deležni učne ure - prehrana, higiena, obnašanje. Dobila sem občutek, da to bodočim manekenom in manekenkam ni ravno po volji - a tudi to je sestavni del manekenstva. Preprostemu človeku se niti ne sanja, kako zahtevno je delo manekenov. Tu so vsi ti koraki, skrb za lep in urejen zunanji izgled, pravilen način obnašanja, vedno prisilen smehljaj na obrazu - konec koncev, ko se z vsem pobliže seznaniš, ugotoviš, da le ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, ampak zelo težko. In kdo je pravzaprav človek, ki stoji za vsem tem. Bojan Manenica, lastnik modno estradnega Adria iz Celja. Bojan organizira tečaje manekenstva v jesenskem in spomladanskem času. Tečaji zajemajo 10-urni tečaj za otroke do 13 let in 20-ur-ni tečaj za starejše od 13 let. V teh urah si kandidati pridobijo osnovne spretnosti za samostojen nastop na odru. Po opravljenem tečaju, kjer morajo svoje znanje pokazati pred komisijo, dobijo diplomo o opravljenem tečaju. Z agencijo Meka podpišejo dvoletno pogodbo. Ko sem Bojana vprašala o zasebni plati življenja, me je kar na lepo odpravil, rekoč: »Za privatno življenje nimam časa.« Le toliko sem izvlekla iz njega, da je oče 17-letne hčerke Anje in 10-letnega sina Nejca, da živi v Celju s svojimi starši in da je »dalmatinski Stajerc.« Rojen je namreč v Mariboru, njegov oče pa izhaja iz Dalmacije. Ne pozabi pa omeniti svoje mame, ki mu je kot prva dala vzpobudo in podporo pri umetniškem delu. »Je moja osebna tajnica in mi ogromno pomaga!« »Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo?« »Svoj talent sem podedoval po mami, ki je bila igralka in dedku režiserju. Profesionalno sem se z manekenstvom začel ukvarjati leta 1989 in ustvaril agencijo Glas, ki sem jo kasneje preimenoval v Meka Celje. Prva profesionalna lastna izvirna prireditev, ki je bila zelo odmevna. Leta 1989 je bila v Celju prireditev z naslovom Večer na okopih - tokrat sem bil star 19 let. Sicer pa sem se v začetku ukvarjal s plesom, petjem, moda je prišla kasneje. Danes delam v agenciji vskupaj s 35 zunanjimi sodelavci. Šole manekenstva imam širom po Sloveni-ji, v Celju, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Krškem - kljub Klukec, ki ga vodi Dušan Vodlan - Dixi.« »Kakšnega načela se držite pri svojem delu?« »Poštenosti, vestnosti. Delam v skladu z moralno-etičnimi prvinami. Zelo se trudim, da je zadeva dobra, saj je svet šovbiznisa zelo krut. Trg dogajanj se je po odcepitvi Slovenije izredno zožil - na naš trg vdira hrvaška stran. Umetnost sicer naj ne bi poznala meja, prioriteto pa bi morali dati domačim umetnikom, ki jih je dosti in se vsi borijo za svoj obstanek. Moje načelo in nekako cilj je iskanje mladih talentov na področju glasbe, plesa in mode in jim pomagati prebiti se v javnost. V modo sem zajadral pred 10 leti po čudnem naključju. V Zagrebu sem se srečal z modno kreatorko Greto in kasneje z Regino Jager -največjim imenom zadnjih dvaje-setih let s področja mode na Hrvaškem. Ti dve srečanji sta preusmerili tok mojega delovanja, ki se je orientiralo na področje mode in lepotnih tekmovanj. Obema se dejansko zahvalim, ker sta opazili, da imam smisel za delo z lepimi dekleti in fanti na področju mode in lepotnih tekmovanj. Na osnovi tega smo pred 4 leti ustanovili prvo podružnično zagrebško šolo za fotomodele in manekene, naslednje leto pa že samostojno šolo z nazivom Meka Celje s svojim lastnim vzgojnim učnim in umetniškim programom. Smo ena od redkih agencij na področju manekenstva.« »Kakšen naj bo po vaše maneken ali manekenka?« »V prvi vrsti discipliniran, ne lep navzven, temveč tudi notranje lep, saj lepota izvira iz duše. Skrbeti mora za svoje zdravje, počutje, zunanji izgled, telesno rekreacijo. Izpopolnjevati se mora tudi na drugih področjih, kot so glasba, ples, tuji jeziki. S svojim načinom razmišljanja, stilom in načinom življenja se mora truditi, da izstopa iz povprečja in tudi sam pozitivno vpliva na svojo okolico - s tem pripomore k osebnemu zadovoljstvu in kot tak pripomaga naši družbi.« »So pri začetnem manekenstvu starostne omejitve?« »Seveda so. Spodnja meja za otroke je tri leta, zgornja pa se med deklicami in fanti razlikuje. Za dekleta je ta meja med 13 in 14 leti, pa do 20 leta. Seveda je odvisno tudi od strukture telesa, pri fantih je ta meja malce višja in sega do 25 let. To velja za manekene, pri fotomodelih je lahko starostna meja malce višja. Je pa tu cel kup pogojev, med katerimi je zelo pomembna višina - za dekleta od 175 cm do 180 cm, fante od 180 do 195 cm.« »Izhajajo iz vaše agencije znani manekeni ali manekenke?« »Neposredno ali posredno smo bili zaslužni za razvoj raznih znanih slovenskih lepotic, od Janje Zupan, Tatjane Tutan, Katje Kori, Sergeje Heric, Nataša Do-belšek...« »Pa vaši cilji in načrti?« »Utrujen od kilometrov, starih in novih obrazov in prizorišč dogajanj sem še vedno prepričan, da naš čas in umetniški vzpon še prihajata. Dela prvinsko ne opravljam zaradi denarja, ampak zaradi notranje energije, da je umetniško poslanstvo pomagati nadobudnim mladim talentom s področja glasbe, plesa in mode. To je nesporno kvaliteta in smisel mojega življenja.« »Kaj pa prosti čas?« »Kar na hitro me je odpravil z dvema besedami: »Ga nimam. Toda, ko sem vrtala še in še vanj, mi je končno razkril, da je veliki ljubitelj narave in morja.« Zelo rad teka, obiskuje umetniške prireditve širom sveta. Zanimajo ga tuji jeziki in kultura. Hobi mu je ribolov in vožnja s hitrimi avtomobili in motorji. Hobi mu je živeti v sožitju z naravo.« Nekaj je, kar te na tem človeku pritegne, morda njegova neposrednost, iskrenost, borbenost, čut odgovornosti do svojih varovancev, morda tudi njegovo gledanje na življenje in delo. Morda je to njegova preprostost (kljub temu, da pozna ves slovenski estradni prostor). Je človek, ki natanko ve, kaj hoče! In takih je pri nas vedno manj! Alenka Turnšek - Jelen pom a m - /7 / FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel./fax: 063/720-200 vimi mzmm pražniki m mmm mm lito wm mm iiLM DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! ___________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200J PADALO HI JE DVIGNILO BOKE! “Med državnim tekmovanjem v letenju z jadralnimi zmaji sem na trebuhu nenadoma opazil dva klopa. Takoj sem ju odstranil, vendar pa se je kmalu po tem z mano začelo dogajati nekaj nenavadnega. ” Herman Čater: "Življenje vselej vrne tisto, kar mu podariš." Zmaja, s katerim je prej uspešno letal dvanajst let, med tekmovanjem v Tolminu nenadoma ni mogel več obvladati. Dan zatem je, med britjem, v ogledalu zagledal več obrazov, pojavljati pa so se začele tudi vrtoglavice, in tako je takoj ob vrnitvi domov odšel k zdravniku, ki je bil tako kot diagnoza, ki so mu jo po opravljenih pregledih v celjski bolnišnici zapisali v izvid, kratek. “Dobili ste klopni meningitis.” Tako se je pred dvanajstimi leti pričela drama Hermana Čatra iz Zagrada pri Celju, učitelja angleškega jezika, navdušenega fotografa, športnika, plezalca, padalca, ljubitelja narave, pobudnika društva shiatsu in očeta enaindvajsetletne Tinke, ki jo je prizadela cerebralna paraliza. “Ker je bilo moje zdravstveno stanje vsak dan slabše, so me iz celjske bolnišnice premestili v ljubljansko, kjer sem kar naprej tonil v nezavest, pa tudi rok nisem mogel več dvigati ali premikati,” se spominja obdobja, ko se je bil, najbrž bolj kot kadar koli med osvajanjem magičnosti višin in neba, prisiljen spopasti se s popolnoma drugačnim izzivom... “Po nekaj dnevih v nezavesti sem se v bolnici sicer spet zavedel, vendar pa je bilo okoli sto mišic od pasu navzgor hromih, tako da nisem mogel sam niti govoriti, požirati ali dvigovati rok,” se spominja. Po dveh mesecih zdravljenja v bolnišnici so ga premestili v zdravilišče v Laško, kjer naj bi, so mu dejali, sčasoma okreval vsaj toliko, da bi lahko spet pričel sam jesti. “Takrat so bili vsi prepričani, da ne bom mogel nikoli GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 si/opm posjiovutm PAizrmsTzpsM 'M 1/A7K iskrno l/SčTKO POSJiemiTZ 'USPS^OI/ več dvigniti rok in rekli so mi, da bo trajalo dve leti let, da se bo stanje delno izboljšalo. Jaz pa sem se odločil, da bo drugače, in ko sem bil v zdravilišču že nekaj mesecev, sem se po radioamaterski postaji pogovarjal z ženo, ki je takrat, ker je tudi sin moral v vojsko, ostala sama s Tinko. Medtem ko sva se pogovarjala, sem skozi okno bolnišnične sobe nenadoma zagledal hrib, nad katerim sem nekoč jadral z zmajem. V meni se je nekaj premaknilo in... v trenutku sem vedel, da bom nekoč spet letel, kar sem takoj povedal tudi njej, ki mi je pritrdila. Najbrž pa si nihče od naju takrat niti v sanjah ni predstavljal, da se bo to v nekaj letih tudi uresničilo.” Pa vendar se je zgodilo; nekoč, ko je bil že doma, in ko je začel s sprehodi po bližnjih hribih, je zagledal prijatelja, ki se je pripravljal na vzlet z jadralnim padalom. “Nenadoma me je preblisnilo, da bi lahko poskusil tudi sam; kljub temu, da še nisem mogel dvigniti rok, in da sem prej dvanajst let letal le z zmajem, nikoli pa s padalom, ki se mi je zaradi številnih vrvic zdelo zelo čudno. Tako sem, preden sem prvič poletel, nekaj časa stal, gledal in se spraševal, ali se mi lahko kaj zgodi. Potem pa sem se nenadoma odločil, si pripel sedež, prijel za vezi in kljub temu, da leve roke takrat še nisem mogel niti dvigniti, se je padalo dvignilo. Stekel sem, padalo me je začelo dvigovati... in po štirih letih spet sem poletel. Poletel v življenje...” Šijatsu terapija Ob letenju, ki mu je pomenilo prvo vzpodbudo, je Herman, trdno odločen, da ozdravi, izhod iz težav pričel iskati tudi v alternativni medicini. “Poskusil sem vse; obiskoval sem različne tečaje iz joge, avtogenega treninga, ogromno sem bral in predvsem vztrajno vadil. Tako se je v meni počasi izoblikovala celota novih vzorcev razmišljanja, s pomočjo katerega sem ugotovil, da je pri zdravljenju katere koli bolezni pomembna predvsem pozitivno naravnana miselnost.” Ko mu je po šestih letih nenehnega učenja, trdega dela ter predvsem vere v ozdravljenje slednjič uspelo dvigniti tudi levo roko, ki je bila prej ves čas hroma, se je odločil, da bo z metodami, ki so pomagale njemu, skušal tudi sam pomagati ljudem, ki so se znašli v stiski. Tako Herman Čater znanje, ki ga je pridobival med procesom iskanja lastnega zdravja, danes podaja na različnih tečajih. »Vsako od številnih tehnik, s katerimi sem si pomagal, ljudem, ki se ude- ležijo seminarja, razložim, potem pa jo skupaj vadimo,” opisuje, kako potekajo njegovi tečaji, ki temeljijo na osvajanju pozitivnih vzorcev razmišljanja in zdravega načina življenja. “Tečaji zajemajo telesne vaje z zdravilnim učinkom, pravilno dihanje, tehnike sproščanja, pogovore o pravilni prehrani, pozitivni usmerjenosti in pomenu vizualizacije, predvsem pa o šijatsu, ki mi je v največji meri pomagal pri ozdravljenju,” pravi Herman Čater, pobudnik ustanovitve edinega slovenskega shiatsu društva, ki deluje na Dobrni 1995, “V sklopu shiatsu terapije se začne človek bolje zavedati svojega telesa, postane pa tudi soodgovoren za vsvoje zdravje,” razloži Herman Čater namen delovanja terapije shiatsu - znane japonske zdravilne tehnike. »Pomembna je tudi vizualizacija oziroma vidna predstava o tem, kakšen želiš biti, in pa zamisel o tem, da si tisto, kar si želiš doseči, že dosegel,” pravi Herman in poudarja, da imajo takšne miselne slike pri procesih ozdravljenja veliko moč. Življenje danes In kako živi danes? "Redno, vsak dan, skrbim za ohranjanje telesne moči, in sicer tako da se redno gibam vsaj toliko, da se prepotim. Za ohranitev duševnega miru pa si je potrebno vzeti predvsem čas,” pripoveduje in doda, da pri iskanju duševnega miru marsikomu najbolj pomaga molitev, drugemu meditacija ali - kakor njemu - sprehod v naravi. “V naravi; med sprehodi po gozdovih in hribih si lahko vedno naberemo novih moči; le približati se ji moram toliko, da lahko opazimo njene lepote.” Še vedno pa, pravi Herman Čater, velja pri procesih zdravljenja in ozdravljenja, pa naj gre za kakršno koli bolezen že, zlato pravilo, ki pravi, da človeku sicer lahko pokažeš pot k izviru, ne moreš pa ga prisliti, da bi iz njega pil.” Ne, ne moreš ga. Tako modrost iz knjig, številne metode, nasveti ali zdravila in po drugi strani duhovni učitelji, zdravitelji ali zdravniki lahko posamezniku, ki išče pot iz takšne ali drugačne stiske, le pomagajo. Odgovornost za svoja dejanja in življenje pa mora slej ali prej v življenju vsakdo prevzeti sam, pri čemer lahko, kot dokazuje tudi “čudežno ozdravljenje” pogumnega sogovornika, najbolj pomagajo predvsem volja, želja, ljubezen, trud ter notranja moč. In pa zavest o tem, da življenje vselej vrne tisto, kar mu podariš... NINA M. SEDLAR ZASEGU ALKOHOLNE PIJAČE Policisti Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice so v sodelovanju Z kriminalisti UNZ Celje uspeli odkriti in presekati pot ponarejevalcem alkoholnih pijač hrvaškega porekla, ki so jih pod tujo blagovno znamko želeli spraviti na trg Slovenije in Hrvaške. Embalažo za alkoholne pijače so nabavljali na Hrvaškem, ekstrakte pa v Avstriji, doma so pa kupovali metilni alkohol. Ko so odkrili to početje, so policisti opravili 13 hišnih preiskav na krajih, kjer so sumili, da proizvajajo pijače, in trud ni izostal. 27. novembra je 46 policistov in kriminalistov opravilo preiskavo in odkrilo verigo nezakonitih dejavnosti na osmih krajih v Celju, treh v Slovenski Bistrici ter dveh v Slovenskih Konjicah. Tokrat so zasegli prek 3000 praznih steklenic, etikete, lovsko orožje, 584 steklenic ponarejene vecchije ter 1215 steklenic travari-ce, vse že pripravljeno za transport. Ob tej firiloznosti so zasegli tudi pretočno črpalko, zamaške ter dokumentacijo. Vzorce pijače, ki je iz metilnega alkohola, so poslali v laboratorije Ministrstva za notranje zadeve, kjer naj bi ugotovili, koliko so te pijače škodljive. Po polnilnih napravah so uspeli izvedeti, da je bilo proizvedenih kar 28 tisoč takih pijač, kar bi znašalo več kot 35 mio SIT zas-lužka Na podlagi 238 člena KZ Republike Slovenije so zoper osumljene podali kazensko ovadbo zaradi prometa blaga pod tujo blagovno znamko, zoper 45-letno M.K., 24-letno M.F., 26-letno M.P. in 23-letno M.N., 39-letnega P.L., 24-letnega Z.A. in 24-letnega S.F. Vse kaže, da je bila vodja te skupine 45-letna M.K. iz Slovenskih Konjic, ki je v ožjem sorodstvu z osumljencem ropa v Tekačevim letošnjo pomlad. Ivan Jurhar FRED PRAZNIKI AKCIJA NATAKAR, TAKSI PROSIM Na podlagi večletnih analiz so policisti ugotovili, da se v predprazničnih dneh zgodi ravno zaradi alkoholiziranosti največ nesreč. Po statističnih podatkih so povzročitelji prometnih nesreč kar v 14 odstotkih zaužili preveč alkohola, pri smrtnih izidih pa ta odstotek znaša 29. Zaradi vsega navedenega tudi letos v predprazničnih dneh policija izvaja akcijo NATAKAR, TAKSI PROSIM in vrsto drugih preventivnih akcij. Akcija se je pričela 10. decembra in bo trajala do konca praznikov. Temeljni namen akcije je vpliv na eno najbolj rizičnih skupin, to je na tiste, ki se spozabijo in vozijo pod vplivom alkohola. Takšni so v cestnem prometu bolj nevarni od treznih, saj ne ogrožajo le sebe, ampak tudi druge prometne udeležence. Posebnosti teh pa so: - povečana možnost povzročitve prometne neseče, - velika ogroženost drugih prometnih udeležencev s strani te skupine, - navzočnost te skupine praktično v vseh kategorijah prometnih udeležencev (od peščev, kolesarjev do voznikov avtobusov). J* \ $ - praviloma hude posledice nesreč, v katerih so navzoči ali povzročitelji pod vplivom alkoho- - relativno majhna skupina v prometu in izredno velika udeležba v prometnih nesrečah s hudimi posledicami, - med vinjenimi vozniki je tudi veliko kolesarjev, voznikov koles, neredko pa alkoholne pijače uživajo tudi poklicni vozniki. V času akcije bodo policisti pri rednem delu voznikom delili zloženke in alkoteste. Zloženko prejmejo vsi vozniki, ki jim bo odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom in so preizkus opravili, ne glede na rezultat preizkusa. Alkotest pa prejmejo le vozniki z negativnim rezultatom alkoholiziranosti, da se bodo lahko tudi sami preizkusili, preden sedejo za volan. -nko IZ POLICIJSKE BELEŽKE TRČENJE MED VOZILI. 6. decembra ob 15.10 uri je 27-letni Franc H. iz območja Mozirja vozil osebni avtomobil iz smeri Soteske proti Velenju. Ko je z vozilom pripeljal izven- naselja Ljubija, je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega vozila, 39-letna Majda D. iz Velenja. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer je sopotnica v vozilu Majde, 30-letna Darja E. iz Velenja utrpela lažje telesne poškodbe. Lažje telesne poškodbe je utrpel tudi voznik Franc. ZBIL PEŠKO. 8. decembra je 70-letni Leopold K. iz Celja vozil z osebnim avtomobilom^ po magistralni cesti iz smeri Cepelj proti Gomilskem. V kraju Kapla mu je iz njegove desne strani pričela prečkati cesto 76-letna Katarina R. iz Kaple. Voznik je kljub zaviranju s prednjim delom svojega vozišča trčil v peško in jo zbil po vozišču. Hudo telesno poškodovana peška je bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico VLOM V SKADIŠČE IN BIFE. V noči na 2. december je neznanec v Mozirju na cesti v Savinjski gaj vlomil v priročno skladišče in bife v kamp prikolici, last Mojce F. iz Mozirja. Odpeljal je razne tehnične predmete, cigarete, razne alkoholne in brezalkoholne pijače ter sladkarije v skupni vrednosti 425.000,00 SIT. POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU. 3. decembra okoli 22.30 ure je v kraju Sv. Lovrenc prišlo do požara na na gospodarskem poslopju, last Jožefa U. iz Prebolda. Kljub intervenciji gasilcev je zgorelo celotno ostrešje in lesena nadgradnja ter 50 nakladalk sena, lesen voz, mlatilnica, rezalnica za seno, kosilnica, dva pluga, brana, stružnica za les, cir-kular, mlin in okoli 8 m3 ladijskega poda. Nastalo škodo ocenjujejo na 5 milionov SIT. NESREČA NA SMUČISCU 7. decembra ob 12.15 uri je 31-letm Darko Z. iz območja Žalca smučal na smučišču Košuta. Med vijuganjem in agresivno vožnjo je zapeljal preblizu vlečnice, kjer je padel. Pri tem je trčil v 11-letnega A.Ž. iz Slovenskih Konjic, ki Je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. UKRADEL TORBICO. 11. decembra zjutraj je brez vlamljanja na parkirnem prostoru pred vrtcem na Polzeli neznanec prišel v osebni avtomobil, last Katice F. Iz odklenjenega avtomobila je lastnici odnesel torbico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja, osebne dokumente, ključe in čeke. PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS Že nekaj let se okrog božično novoletnih praznikov uspešno izvaja akcija "PETARDE LEPŠE JE BREZ VAS". Tudi letos so akcijo na področju UNZ Celje zastavili za čas med I. decembrom in 10. januarjem prihodnjega leta. Na tiskovni konferenci v ponedeljek so vsem prisotnim podelili tudi zloženko na to temo. Akcijo je potrebno pozdraviti, če upoštevamo, da je tudi v Žalcu prišlo do hude poškodbe, ko se je osnovnošolec poškodoval in dobil tako hude poškodbe, da je skoraj oslepel. Tudi v lanskem letu je v Sloveniji prišlo do 7 težjih nesreč. Želimo si, da se kaj takega ne bi ponovilo. Žal nismo preveč optimistični, saj zadnje kar pridno poka po Žalcu, in to ravno tam, kjer je to najmanj dovoljeno: v Športnem parku okoli šole in vrtca. Kljub izrednemu prizadevanju policistov bo za uspešno akcijo potrebna pomoč staršev, skrbnikov, učiteljev in vzgojiteljev, saj lahko ravno ti pripomorejo k preprečevanju nesreč. Za pirotehničnimi sredstvj zelo radi posegajo mladoletniki. Žal so jih nekateri trgovci pripravljeni prodajati mla- doletnikom kljub zakonski prepovedi. Povejmo še to, da je zaradi praznikov dovoljena uporaba le sredstev II. kategorije med 26. decembrom in 2. januarjem. Uporaba pa je prepovedana v strnjenih naseljih, vseh zaprtih prostorih, bližini bolnišnic m zdravstvenih domov, pri domovih ostarelih, vrtcih, cerkvah, javnih prevoznih sredstvih in povsod, kjer se najde tudi po naključju več občanov-Poziv policije vsem je, da naj spoštujejo pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru uživajo praznike. K temu dodajmo še to, da je na svetu že tako veliko eksplozij, zato se trudimo, da bo naša družba brez nasilja. -nko $UDŽWift + Vremjevai, Tel.:063/7U-686,715-605 V 3310 kee 0609/635-717 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV PETROVČ Krajevna organizacija RK Petrovče je 6. decembra ob zaključku leta organizirala vsakoletno srečanje starejših občanov nad 74 let, le teh je v KS Petrovče 174 - med njimi je nekaj nepokretnih - in te obiščejo na domu. Krajevna organizacija RK Petrovče je bila tudi letošnje leto izredno aktivna, saj je pomagala pomoči potrebnim krajanom s paketi živil, obleko in obutvijo. Vsako sredo so v prostorih društva upokojencev merili krvni tlak in sladkor. V naslednjem letu pa bodo na željo številnih krajanov začeli tudi z merjenjem holesterola. Starejšim,so pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OS Petrovče, Patricija Diklič ter petrovski oktet Vandrovčki. Predsednica RK Petrovče se je zahvalila za pomoč vsem, ki so omogočili srečanje starejših krajanov: To pa so bili Društvo upokojencev Petrovče, KS Petrovče in aktiv kmečkih žena Petrovče. Naj končam z mislijo predsednice RK Petrovče: “Le kaj bi vnuki brez dedkov in babic...” ALENKA T. JELEN MEC Žalec Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPi 24X od 17.999 SIT 24.752 SIT IBMAPTIVAod 99.999 SIT Vse cene so brez pjL, Cene vdjajo za takojšnje plačilo W- SFSECNO 1998 ■MBlniTMIBIllIlll WWW spletna stran in E-mail Kako do svoje predstavitvene strani? ff- llllpfissr Želimo vam uepe&rto m učinkovito delo z novim titfim etiopskim omejem TEN- ARtCSNOC Če potrebujete predstavitvene strani ~ pate nekomu, ki izdelati. Menim, da je za podjetje potrebna profesionalna izvedba, saj si ne morete privoščiti, da bi strani vsebovale eno samcato napako. Zamislite si, da se pred poslovneži pohvalite, da imate na Internetu predstavitvene strani, jim posredujete celo naslov strani, te pa bi imele napako. Naslednjič vam bodo dali naslov svojih strani in rekli: “Poglej si prave strani!” Vsebino strani oblikujte po mili volji, pri tem pa pazite, da ne boste posredovali tudi imena vašega papagaja ali starosti vaše hčerke. Drugače je pri osebnih straneh, kjer lahko posredujete tudi svojo davčno številko ali velikost vaših kopalk. Če si boste sami izdelali osebno predstavitveno stran, vam priporočam uporabo programa FrontPage 97. Sestavljen je iz treh delov, FrontPage Explorer, FrontPage Editor in FrontPage Web Server. Pri izdelavi pazite, da bodo delovali vsi lin-ki (povezave) na strani in da bodo pravilno nastavljene poti slik in podobno. Paziti morate na velike in male črke. Prav tako morate TKč- (Zatrto cCttcoro €eČo- 7 ž? četa- oj etfttc &Teče-, cA&pc- /&a<}£a*A*tč6 HMEZAD M BANKA strokovno preceniti, kako dolge slike bo vsebovala vaša stran, saj morate predvidevati, da jo bo ogledoval nekdo, ki ima modem 28800. Bolj, ko boste sliko stisnili, slabša bo, sicer pa se bo predolgo nalagala. Najti morate zlato sredino. Lahko si stran oblikujete tako, da bo med pregledovanjem v ozadju igrala glasba. Ko so strani napravljene, jih damo na strežnik. Pogosto dajo uporabniki strani na strežnik, kjer imajo dostop do Interneta. Lahko pa jih pretočite tudi kam drugam, na kakšen drug strežnik. Na primer na strežnik Geocities, kjer lahko pridobite celo brezplačen prostor za vaše strani. Težava na tem strežniku pa je, da je zelo oddaljen in da bodo vaše stani zelo počasne. E-mail Elektronska pošta je precej podobna navadni, samo da vam tukaj ni treba kupiti pisem in znamk. Vse kar potrebujete je E-nas-lov prejemnika pošte. Tudi pri navadni pošti morate vedeti naslov prejemnika. Vaš E-naslovv lahko izgleda takole ime.priimekŽneka-j.si, ni pa nujno. Tisto nekaj je ime vašega Internet posrednika, •si pa pomeni Slovenija. Lahko pa je E-mail naslov čisto drugačen. Za uporabo elektronske pošte priporočam programa Eudora ali Pe-gasus Mati, ki delujeta pod Win-dows-i in delo z njima je za uporabnika precej enostavno. Pismo lahko napišete že preden se povežete na Internet m s tem prihranite impulze. Ko se povežete, odpošljete napisana pisma, hkrati pa na svoj računalnik pretočite nova pisma, ki ste jih dobili. Za vse skupaj lahko porabite samo en impulz. Pisma lahko urejate tudi s programom Word. Pred kratkim je pri Microsoftu izšla 4. verzija brkljalnika za WWW strani Internet Explorer-ja. Ta ima tudi program za E.mail vgrajen Outlook Outlook Express, ki mi je izmed vseh E-mail programov trenutno najbolj všeč. Omeniti velja to, da če imate več E-mail naslovov, vam pogleda za novo pošto po vseh strežnikih in vam jo prekopira v vaš lokalni poštni predal. Če imate kakšno vprašanje (še bolj pa so dobrodošle razne pripombe), mi jih lako pošljete na naslov: borutZpolzela.si! Borut ZAJC Računalniško storitve brezplačno svetovanje servis računalnikov namestitev novih delov in programov Izdelava spletnih strani na Internetu Mobitel: 041 / 676 - 666 NA PONIKVI BI ŽELELI SE VEC V Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu so zelo ponosni na dosedanje delo, kljub temu pa se včasih počutijo zapostavljeni kot obrobna krajevna skupnost. Predsednik te krajevne skupnosti Ivan Jelen nam je v razgovoru nanizal vrsto uspehov ter pregled načrtov in želja, da bi se izvlekli iz sive povprečnosti demografske ogroženosti. Že za velik uspeh si štejejo asfaltiranje dobrega kilometra ceste Kresnik - Flernač, ki jih je veljala kar 10 mio SIT. Levji delež sta prispevali dve domačiji, ki sta tako dobili lepo povezavo z ostalim svetom. Velik uspeh pa je tudi vrtina za vodovod Podkraj - Steblovnik. Na 150 metrov globine so prišli do vode, ki priteka 2 litra na sekundo, kar bi bilo dovolj za ta dva zaselka. Dosedanji vložek je veljal 3.5 mio SIT, za dokončanje pa bo potrebno zgraditi še rezervoar, iz katerega se bosta zaselka napajala. Za krajane bo to brez dvoma velik zalogaj, rešili pa bodo akuten problem pomanjkanja vode. Največja postavka pa je posodobitev ceste Vodosteč - Ponikva v skupni dolžini 1,5 km. Izdelavo potrebnega projekta v vrednosti 1.6 mio tolarjev je financirala občina, kje pa bodo dobili še manjkajočih 72 mio SIT, kolikor potrebujejo za realizacijo tega projekta, ne vedo. V kraju pa ne obupujejo. Ko si zastavijo cilj, vsi poprimejo in z vztrajnostjo le dosežejo željen! cilj. Tako so te dni dokončali ogrevanje prostorov v Zadružnem domu, kjer so letos lepo prenovili dvorano, v kateri se ob praznovanjih radi sestajajo. Veliko truda in denarja namenjajo vzdrževanju pokopališča, vzdrževanju 25 km cest zlasti pozimi. Še vedno pa imajo težave s spremembo namembnosti zemljišča, na katerem so postavili prepotrebno mrliško vežico, saj vsakič dobijo višji račun za to, kje pa bodo vzeli denar, jim ne zna povedati nihče. Svetla točka v kraju je pa telefonska pokritost, ki je kar 95-odstotna. Velika nezaceljena rana je neizpolnjena obljuba s kabelsko televizijo, saj jih izvajalec vleče za nos že tri leta, kjub temu, da so mnogi že plačali za to kar 1086 nemških mark. Sedaj se zanašajo LJUBEZEN ljubezen... Kaj sploh je to? Splošno je znano, da je to čustvo, oziroma pojem. Pa je res samo to? Po moje, ne. Ljubezen je življenje, pa ne vzemite me dobesedno. Naj se oglasi tisti, ki še ni bil nikoli zaljubljen! Se sliši kje kakšen glas? .laz osebno ga ne slišim. Pa tudi, če bi ga, bi vedela, da je lažni. Enostavno nemogoče je, da bi to bilo res. Vem. da je bil že vsakdo zaljubljen. Morda še ni spoznal prave ljubezni, a zaljubljen je bil prav gotovo. Tega ne vem. vem le to. da obstaja več vrst ljubezni. To je ljubezen do družine, ljubezen do živali in rastlin, prijateljev in sorodnikov, pa do ljudi in sveta nasploh... Pa je res edina prava ljubezen med dekletom in fantom? Tudi tega ne vem. Nfttisikdo pravi, da lahko ljubiš le enega človeka, a po moje to ni res. Lahko da se dobro počutiš ob določenem pripadniku sosednjega spola. Tudi to je ljubezen. Poznamo fizično itt psihično privlačnost, lahko da si vesel ko zagledaš neko osebo, ta te spravlja v smeh... Vse to je ljubezen. In človek lahko ljubi več oseb, vsako na svoj način. Pa je takrat to prava ljubezen, je takrat to sploh ljubezen? ...in zmeraj znova na isto vprašanje, enako, preprosto vprašanje: -Kaj je sploh ljubezen?v Pa je res tako preprosto, tako enostavno, če nanj ne bomo dobili nikoli popolnega odgovora? Ne vem. Morda se bo nekoč našel kak kemik, fizik ali matematik, ki bo našel odgovor. Toda ne, to ni stvar fizike, kemije in matematike, to je stvar srca. Ko ste brali ta spis, šle videli, da marsičesa ne vem. A nekaj vem zagotovo! Svet bi propadel in se izničil, če ne bi bilo ljubezni. Pomislite, bi bilo možno živeti brez tega preprostega, pa vendar zapletenega čustva? Nekoč sem nekje prebrala misel: »Ljubezen je edina smislena stvar, v tem nesmislenem svetu!« in ta misel je zame »pravu«! MAJA HORVAT Mrliška veža na Ponikvi. Kdo bo plačal 1,730.000 SIT? Mogoče pokojni? Krajani čakajo na odločitev občinskega sveta. le na misteriozna bitja, kot so Božiček ali Dedek Mraz, da se bodo usmilila in prinesla že zdavnaj plačano televizijo. V minulem letu so bili najbolj veseli nove pridobitve - nove gasilske cisterne, saj so s tem rešili tudi zelo aktualen problem vo-dooskrbe v sušnih mesecih, ko morajo dovažati vodo na mnoge domačije. Načrtov za prihodnje leto imajo zelo veliko. Želijo si, da bi vsaj 50 odstotkov zastavljenih nalog realizirali in zanje pridobili potrebna sredstva, predvsem za cesto Vodosteč - Ponikva, drugo polovico pa bi prenesli na naslednje leto. Manj skeptični so pri izgradnji vodovoda, saj vedo, da so ljudje zainteresirani in dovolj zagnani, zato so prepričani, da bo v naslednjem letu pritekla voda v zaselkih Podkraj in Steblovnik v vsak dom. Spoprijemali pa se bodo z novonastalimi problemi in jih poiz- kušali sproti reševati. Za svoje delo dobivajo letno okoli 8 mio SIT, kako bo to v bodoče, se ne ve, saj se lahko zgodi, da se z zmanjšanjem občine tudi sredstva zmanjšajo. Izredno so zadovoljni z delovanjem tamkajšnjih društev, posebej aktivno je Kulturno društvo Rista Savina, Društvo upokojencev, Organizacija Rdečega križa, Zveza združenj borcev posebej Pa Društvo kmečkih žena. To pa potrjujejo nekatere prireditve, ki so jih letos priredili kot Pesem v maju, nastop za prenovo žalskega Kulturnega doma, gostovanje na Koroškem na Komelju, sodelovanje na Iskrah ustvarjalnosti v Šempetru, Martinovanje z Mihom Dovžanom ter Jožico Kališnik, Večer na vasi, pogostitev starostnikov in še bi lahko naštevali. Vse te prireditve so na Ponikvi izredno obiskane, je s ponosom zaključil njihov predsednik, ki ga zaradi zagnanosti pri delu doma radi kličejo mini župan. -nko KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA "Ofatoja čcuOmt, dfotiumdieK joAm da« tni tečč, pa AoteniA v- jia&j&vjtc ttaj&oftj kiepettima - vieča, imSada duševni utisi - vedno-pnido&into tako-, da ji& podaninte- nedtontu dnu^entd vsffiBn ipnsffiiB nvAiLCDiEm rss rpoMiirK va VODŠcSlMiaD VESEHj ibodžike ttieie msipiEšim, smrsČEJOD hrj SPRAV JA IPGDILFJdD MOV® LETO 1998. SVET KS PONIKVA B0^i£ - NEKOČ IN EHNEs V tej številki vas bomo, spoštovane bralke in dragi bralci, seznanili s praznovanjem božiča in o njegovi pomembnosti za krščanski narod. Božič je najbolj priljubljen krščanski praznik med ljudmi. Božič simbolizira rojstvo Jezusa v Betlehemu. Ne ve se, kdaj točno je bil Jezus rojen, ampak zdi se, da drži predpostavka, da je bil rojen vsaj šest let pred našim štetjem. Sama beseda Bet Lehem pomeni »hiša kruha« in ime izvira od rodovitne okolice, kjer je zlasti dobro uspevalo žito. Zelo verjetno je, da se je Jezus rodil marca v znaku rib. Riba pa je simbol življenja: najtesneje je povezana z vodo, ki prinaša življenje, z vodo, ki je zemeljski simbol za kozmično vibracijo ali svetlobo. Riba je tudi simbol ljubezni. Kolikor je danes znano, prvi kristjani sploh niso obhajali praznika Kristusovega rojstva. Sele kristjani poznejših generacij, hi Kristusa niso več osebno poznali, so hoteli več vedeti o njegovem poreklu, rojstvu in mladosti. Proti koncu 4. stoletja sta že ves Vzhod in Zahod 25. decembra praznovala božič. Božič je tako veliko mlajši praznik od velike noči, vendar je po zadnji ureditvi praznikov takoj za veliko nočjo. Kdaj nastopi sveti večer? Sveti večer nastopi, ko odzvoni Avemarijo, in to je edini večer s takim imenom v vsem svetu. Po stari krščanski navadi se praz- novanje prične s prenašanjem prižganega kadila po domu. Vsak dan v letu, tudi nedelja ali praznik, ima eno samo mašo, božič pa ima tri. Prva je opolnoči. Ta se imenuje polnočnica ali angelska maša. Druga je v zgodnjih jutarnjih urah in se ji reče zorna ali pastirska maša. Tretja maša je čez dan in se imenuje dnevna ali velika maša. Navada treh maš izvira iz betlehemskega praznovanja božiča. Tam so se kristjani zbrali k nočnemu bedenju v baziliki Kristusovega rojstva, ki bi se končalo z mašo. Božič je tipičen družinski praznik, ko ljudje ostanejo doma: po prepričanju naših prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Zanje je namenjen drug dan, praznik sv. Stefana, 26. december. K božičnim praznikom spada še nedelja po božiču, ki je posvečena sveti družini. V različnih jezikih se božič imenuje različno. Pri nas in drugih južnih Slovanih, beseda božič pomeni »malega boga«. Zgodovina Božička je dolga in zapletena. Njegovo figuro in osebo so pomagale oblikovati številne kulture, ki jim je potem dalo zaokroženo podobo krščanstvo. V Sloveniji je Božiček »simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke«. V njem se skriva mnogo poganskih bitij, nekak splošen »božični duh« kot princip, mlado sonce, sveti otrok božanske matere in še kaj. Zanimivo je da so na Grenlandiji uradno ustanovili Božičkovo pošto, katere naloga je, odgovoriti na tisoče pisem otrok z vsega sveta. Pri tem pomagajo celo psihologi. Pošta v Grenlandski prestolnici Nuuku je del Božičkovega centra, ki je stal dva milijona dolarjev. Pisma prihajajo tja vsak dan, celo poleti. Leta 1991 jih je nav primer prišlo osemdeset tisoč. Če želite pisati Božičku, je njegov naslov takšen: Božiček-Santa Claus, Nuuk (God-haab), Gronland, Denmark. Božiček pri nas je oblečen v topel kožuh, ki je okrašen s slovenskimi ljudskimi ornamenti in na glavi nosi tradicionalno slovensko polhovko. Ponekod na Slovenskem za božič rečemo še kolednjak, božični mesec, veliki božičnik in venohtnik. Božič ima tudi zunanja znamenja: to so predvsem božična smrečica, jaslice, darila, petje in voščilnice. Iz smrekovine, jelkovine, borovi-ne, macesna se spletajo božični venci, ki jih okrasijo še s storži, rdečimi pentljami in drugim. Božično drevesce je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. Stoji pokonci in je okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja. Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno. Pri njih gre za trodimen-zialno, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno označitev kraja in okolja. Po vsej verjetnosti so se namreč jaslice razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja, posebno njegovo trpljenje in vstajenje. Ob jaslih sta Marija in Jožef. Marija na desni, ker je Jezusova prava mati, Jožef pa na levi, ker je njegov krušni oče. Jaslice stojijo najmanj do treh kraljev, na sploš no pa tako kot v cerkvi, do sveč niče (2. februar), ko je konec božičnih praznikov. Šega obdarovanja na sveti večer ni stara. Znana je le kakšnih dvesto let. Darila se pri nas postavljajo pod božično smrečico ali novoletno jelko. Meščanski otroci so morali pred njo na sveti večer v družinskem krogu zapeti pesmico ali kaj zrecitirati, taka je bila šega. Pod drevesce so postavili poleg daril tudi jaslice ali pa so jih v posebni leseni »škatli« obesili na zid. Božične pesmi so nastale iz pesmi, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah. Najstarejša znana pesem izvira iz 11. stoletja in jo že devetsto let prepevajo enako. Začne se takole: «Zdaj nam bodi dobrodošel Gospod Kristus, ki si Gospod vseh nas.« Pesem izraža spoštljivo veselje, da je Bog človeštvu poslal na ta večer lastnega sina, da bi odrešil človeštvo. Najbolj znana in priljubljena cerkvena božična pesem, s katero se vedno in povsod začno polnočnice, je nedvomno Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Razlog za njen nastanek pa je povsem nenavaden. V bližnjem kraju Arnsdorfu so se pokvarile orgle. Duhovnik in vaščani si niso mogli predstavljati polnočnice in petja brez orgelske spremljave. Ker inštrumenta niso mogli hitro popraviti, so se morali znajti. Torej pesem ni nastala spontano, ampak tako rekoč na silo. Najmlajša stvar, ki je povezana z Božičem, so prav božične voščilnice. Da si ljudje voščijo pisno, je znano že star kakšnih 160 let. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice. Prve božične voščilnice so bile le enostavno okrašene, kmalu pa so se pojavile romantične scene s snegom, angelci, zvončki in prikazi rojstva. Znamenje božičnega praznika je tudi božična peka. Božične kruhe in pogače pozna vsa Evropa. Po navadi se spečejo tri vrste božičnega kruha: pšeničnega, rženega in ajdovega. Božični kruh ni na mizi nikoli sam, ampak so zraven še številni dodatki. Za božič so bili in so še značilni številni sejmi. V Ljubljani je bil pred revolucijo božični sejem na trgu ob škofiji. Danes je v centru in v stari Ljubljani. Mi, Savinjčani, se pa lahko udeležimo nam najbližjega sejma v Celju. L.Č. SlLVlSflOV© Preden napoči novo leto, je 31. decembra Silvestrovo. Ime mu je dal papež sv. Silvester, ki goduje na ta dan. Papež Silvester je tudi umrl na zadnji dan v letu 335 v Rimu in pokopali so ga na Priscilijinem pokopališču ob Vii Salarii. Zgodovinarji mu pripisujejo izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. Silvester je eden izmed prvih nemučencev svetnikov, ki ga upodobljajo s papeško tiaro na glavi in bikovo glavo ob strani. Bik ga spremlja, ker legenda pripoveduje, da je svetnik obudil v življenje nekega bika, ki ga je menda usmrtil neki judovski čarovnik. Na nekaterih podobah drži ključ. Razlagajo ga tako, da z njim pač »odklene« novo leto. Zadnjemu dnevu so Slovenci pravili staro leto, večer pa je »drugi sveti večer«. Silvestrovo ali Silvestrov večer je mnogo kasnejša oblika. Na ta dan spečejo na Slovenskem posebne kruhe, ki imajo različna imena, ob mraku prižgejo kadilo in kropijo, saj je ta noč kot ona pred božičem - čudežna. V navadi je bilo streljanje, s katerim so nekoč hoteli preplašiti zlohotne duše rajnikov in zle demone, ki so v tej noči oživljali naravo. Številne novoletne šege in navade so nastale predvsem zato, da bi vplivale čarodejno na rodovitnost zemlje, zdravje in srečo družinskih članov. Tako dajejo pod prt semena, denar, pod mizo pa jarem, plug in drugo poljedelsko orodje, da bi polje čim bolje rodilo. Ti predmeti, zlasti železni, so bili lahko tudi obrambno sredstvo pred nesrečo ali boleznijo. Želja po polnem želodcu je bila povezana s pripravo hrane, le-ta pa z rastlinami oziroma čarom zelenja ali vegetativnim kultom. Novo leto je skrivnostni čas in prelomen trenutek, zato je takrat, zlasti ponoči, na zemlji mnogo nadnaravnih bitij, pa tudi čarovnice imajo takrat posebno moč. V tem prehodnem obdobju je svet odprt dobremu in hudemu. Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, bo vstajal zgodaj vse leto. Kdor je na ta dan lačen, ne bo v naslednjem letu nikoli sit. Pa še: vse leto boš delal to, kar si počel na novo leto. O praznovanju novega leta po svetu Lahko bi rekli, da je povsod po svetu prehod iz starega leta v novo povezan s petimi elementi: čiščenjem, očiščevanjem, spove-danjem grehov, preganjanjem in izganjanjem demonov in zla. Vse to je bilo v navadi v času okrog zimskega kresa, saj iz različnih razlogov, kot rečeno, novoletne šege niso vezane niti na prvi januar niti ne na en sam dan. Kako »moderni« svet proslavlja novo leto, je najbrž vsakemu bolj ali manj znano, če drugače ne, s televizije; Londončani že desetletja hodijo na prostrani Trafalgar Square in tudi Ljubljančani hodijo zadnja leta na Prešernov trg ali naravi, zato ni čudno, da so jih ljudje povezovaji tudi z gobami, zlasti mušnico. Škratje so bili tudi dobri hišni duhovi, ki so človeku, če je z njimi lepo ravnal, prinašali srečo in zdravje, pomagali pa naj bi mu tudi pri delu. Največ škratov je poznal keltski in germanski svet. Iz zadnjega so prišle figure škratov, na primer na voščilnicah, pred magistrat, kjer potekajo novoletne prireditve. Dunajska elita ima svoj novoletni operni bal. Najbrž je najbolj »divje« in množ ično praznovanje novega leta v Rio de Janeriu. Na Silvestrovo zaprejo 6 km dolgo Avenido Atlan-tico za ves promet. Avenija poteka vzdolž znamenitih plaž Ipane-me in Copacabane. Zvečer se nanjo zgrne dva milijona ljudi, kar je gotovo največ na svetu, ki so na novoletno noč skoraj vsi oblečeni v beli; ta barva predstavlja dobroto, čistost in drugo. Veliko ljudi gre najprej z družinami večerjat v enega od tisoč lokalov, ki stojijo blizu morja. Ob obali in na cesti stojijo v določenih razdaljah ogromni zvočniki, iz katerih se začne kasneje proti večeru valiti oglušujoča godba, in seveda, prevladuje samba. Opolnoči razsvetli zaliv Ria de Ja-neira še sijajen ognjemet. Ljudje se začno vračati na domove v zgodnjih jutranjih urah. Novoletni vražni simboli za srečo ki, konjske podkve, pikapolonice, mušnice, prašički, dimnikarji in lestve, štiriperesne deteljice, sveč e, rog izobilja, igralne kocke in drugi motivi, ki jih srečamo še zlasti na voščilnicah. Škrati kot nadnaravna bitja naj bi bili poleg drugega varuhi narave, rastlin, živali in naravnih bogastev, bili pa so tudi_ varuhi znanja oziroma modrosti. Škratje živijo v tudi k nam. Podkev je znana povsod po svetu, kjer poznajo podkovanje konj. Od vseh zaščitnih amuletov je podkev kot simbol sreče in zdravja vsaj na Zahodu najbolj razširjena, saj jo ljudje pričvrščujejo celo na avtomobile. Velika sreča je bila, če si našel podkev na cesti, še večja pa, če si pribil podkev nad hišna vrata ali kam drugam. Podkev ima namreč podobno ali enako obliko, kot jo ima kača. Marsikje so menili, da osnovna oblika podkve simbolizira nebesa in hišno streho, ter tako prikazuje človeško duhovno in pozemeljsko življenje. Kasnejši pomen podkve izvira iz dejstva, da jo je skoval na svetem ognju kovač, ki mu vse pripisujejo posest nadnaravnih sil. Zvonu so pripisovali posebno moč že od nekdaj. Povsod po Evropi živijo predstave, da cerkveni zvonovi odganjajo demone in čarovnice. Ko so se poganski elementi spojili s krščanskimi, je pričel zvok zvona predstavljati Božji glas. Vendar to ni nič novega, saj je Indijcem že tisočletja prej pomenili prav to. Glas zvona ali gonga je zanje glas Om. Srečo prinaša tudi mušnica. Muš nico naj bi skupaj s cimetom, zlatom in žadom jedli nesmrtniki in tako naj bi dobili posebno telesno lahkost. Nekateri stari zapisi sporočajo, da se mušnica uporablja za ljubezenske napitke. Ta goba je pogosto nastopala v srednjeveškem čarovništvu. Poleg zanimive barve in oblike ima mušnica tudi strup muskarin, ki v manjših količinah povzroča halucinacije. Kot simbol življenja pa je mušnica povezana z raznimi nadnaravnimi bitji, na primer škrati ali palčki, ki naj bi v njej ali pod njenim klobukom prebivali. Ker naj bi ta bitja človeku pomagala, prinaša srečo tudi njihovo prebivališče - muš niča. Pogosto se kot novoletni motiv skupaj pojavljajo prašički, dimnikarji z lestvijo in štiriperesna deteljica. Pri nas in drugod je še vedno živa vraža, da dimnikar prinaša srečo. Kadar na cesti zagledamo dimnikarja, se moramo hitro prijeti za gumb in si nekaj zaželeti. Dimnikar, ki nosi lestev, pa po-meni še večjo srečo, le da ga je danes z njo skoraj nemogoče videti. Dimnikarjevo delo je ometa-vanje peči, štedilnikov in dimnikov, ki so zameteni sanjami. Vraža, da dimnikar prinaša srečo, izvira iz njegove povezanosti z ognjem in ognjiščem. Ognjišče je nekdaj predstavljalo središče domačije, kjer plapola »večni ogenj «, v prenesenem pomenu pa gre, kot so menili že v stari Indiji, za notranji duhovni center. Detelje so vedno imeli za rastlino, ki odganja čarovnice in demone oziroma varuje pred njimi ljudi in živali. Zoper hudobne sile so upo-; rahljali deteljo Kelti. Tistemu ki ima spravljeno štiriperesno detel-; jico v predalu, med platnicami knjige ali zataknjeno za klobuk, prinaša srečo in uspeh. Štiriperesna deteljica ima posebno moč zaradi števila štiri, ki zaznamuje »največji čudež«, božansko mnogostranost. Ključ k vsem rečem je skrit v tej številki: take so tudi štiri igralne karte (srce, križ, pik in karo), ki so jih prvotno uporabljali v magic ne namene. Valentin Vodnik, slovenski pesnik pa je takole voščil Novo Novo leto v Ljublanskih novicah 1799 Se noviga leta Vsak veseli Si več let obeta Vesel naj živi. Novo leto v Ljublanskih novicah 1798 Deb zlomil si glavo Kaj voščit nevem Lan ' 'tlačil si travo. Se letaš jo grem. L. Č- RIV id Vransko 66 3305 VRAMSKO TEL: 063/725-110, FAX: 063/725-012 Kuptetn in poslovnim partnerjem zeiimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1998 SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - vam nudi vse od peči do radiatorja, - nudi projektiranje in montažo, - kupljeno blago dostavimo na dom, - nudimo možnost nakupa na več obrokov, - najugodnejši gotovinski popust za takojšnje plačilo. ODPRTO OD 8. DO 16. DRE, V SOBOTO OD 8. DO 12. DRE. V letu, ki prihaja vas čakajo prijetna presenečenja. Pridite in se prepričajte, to kar iščete vi, nudimo mi! Kotel KIV S01 # # m # # # # * # * * # * * * KOLEKTIV PODJETJA šlll/im VAM ŽELI VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE IN SREČN01 mi XIIVI4£5)N OoHHBPV 5>l/.0yv POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 d 00 fe/. (063) 833-446 833-455 ‘Podjetje za oBdetdvo lesa in trgovino LjuBija 55, 3330 Mozirje, Tet. in faiQ (063) 831-681 Mizarstvo %poa&, £0.0. Za vas z visoko tefinoCogijo in prepoznavno UjaUjgvostjo stavbnega pofiištva! KOLEKTIV MIZARSTVA KOVAČ SE OB IZTEKU LETA ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE VSEM KMETOM, DOBAVITELJEM LESA, POSLOVNIM SODELAVCEM, SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM. VSEM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA OBILO SREČE, ZDRAVJA ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV PRI DELU! Veliko uspešnih odločitev v letu 1998 Vam želi OBČINA ŽALEC Zupan prof. Milan Dobnik Sm ** Trgovina in storitve // / i CrJk Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 - Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv - tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... - robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij - tapiciranje sedežnih garnitur - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture - svetovanje na domu DOSTAVA M MSHIB MESTNA SKUPNOST ŽALEC želi mem občankam in občanom oejvele božične pmznikje ter srečno , zdravo in uspemo leto 19981 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Žalec ,^zaznic/le v /n ezay s z&či, nase dzac/ž s t e /j z/i e Bc o/i c A e n a/ ca /n zapojo nase' es/c žene zc'f/e en ccjse elcee //\e/a/e'f/e, e/ne'//e' se' lepe)/ S. Makarovič Vsem občankam In občanom občina Žalec žalim srečno, mpešm In Mkm&v novo teto 199$ Imamo skupni cilj: blagostanje in kakovost življenja. Imamo skupno pot: demokracija, toda socialna. Imamo skupne vrednote: pravičnost in solidarnost. Imamo skupno ime: socialni demokrati Kdor si ne upa več sanjati o pravici in svobodi, se bo zbudil v okovih. Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Mladi forum pri OOZLSD Žalec Ženski forum pri OOZLSD Žalec Delavska zveza Šlandrov trg 21 - ŽALEC tel.: 716- 773 Bevkova 9 - ŽALEC esnpsTim KUpesM istmo 'VZSZ4 zopč m stzzčm Trno ^sno ?££ sz PZTPczoe/mc) šz nmAPTizp <1/ žal ji dobrega poslovnega sodelovanja j v letu 1998 vam želimo osebne sreče, zdravja in uspehov! Klavnica FIŠAR TIčITčn/ii Išii 'v/acči 'gri --------------------------------------------- GRAFO iDeSIGNl GRAFO DESIGN d.o.o. LEVEC 70 3301 PETROVČE TEL./FAX: 47 22 44 OJs&ni posl^F/ilm p a zl/ie t/om l/i o/jca/iom 3&U//10 ve/S&le- zivnv p zazril/cv l/i *,n POCer»i, zJZOVcf*i Icvali^^ TROOVia*. .°pw/emo v /#f0pRAŽa\ec VOLNE za plašče DIOLENI od 1.590 SIT ^ f X It P n /i n p x ■ /1 : t- X ■ U - p : ^ -/4 SREČNO *98 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE SE VI! MAROKENI vseh barv 2.890 SIT SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE MODNI ŽAMETI Vse vrste gumbov različnih barv In veHkostil Žalimia velko steče, uspehov im izpoMtev TISK, KNJIGOVESTVO IN FOTOKOPIRANJE Vrbje 80, Žalec Tel.: 063 717 410, 717 339 SIPROa.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE, 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/715-107,717-121, Fax: 063/717-282 VANI IlLI #, srnam mm> GLAS 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22;29 DECEMBER pon 7 14 21 28 pet 5 12 19 26 sob | 6 13 20 27 - ...- Savinjske tor Ijl 8 15 22 29 sre [2 9 16 23 30 čet I3 10 17 24 31 pet 1 4 11 18 25 sob 12 19 A 13 20 ■■ UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEG ‘Sorielavol V tf/t/V/ }//u(ls/ce unuezze ££alec se za/iiat/u/em o ese/n u tl e te ž e/i c em v Izofi za ze va /iju l/i poslovnim pcizlnoz/em za IzAaza/io zaupan/o In do A to sodelo va/i/o v l&lii /99 7, cVos cim o Q)am vesel fftožic In s tečno novo lelo /9 9 (S. keraslaln TEHARJE 063/412 131 LOČE PRI POLJČANAH 063/763 888 SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA IZKAZANO ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU IN VAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1998! TO NISO SANJE, TO JE kera HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Vsem svojim strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 1998! ŠE PRIPOROČAMO! PODJETJETRGOVINE,TURIZMA IN PROIZVODNJE d.d.. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 88, fax.: 063/ 833 230 BOŽIČU H0V0LETM1 P0i V BUOOniCI V KOBIBi Na oddelku športa 15% popust za nakup športne opreme v znesku nad 20.000 SIT - plačano v gotovini ali na 2 čeka. Na oddelku Manufakture 10% popust v znesku nad 10.000 SIT. V Vseh poslovalnicah z živili: SAMOPOSTREŽBA MOZIRJE, MARKET NAZARJE, MARKET REČICA, NA PLAČU LJUBNO, DISKONT GORNJI GRAD, vam v predprazničnih dneh nudimo bogato izbiro in nizke cene. KAVA "BARCAFFE" 100gr 149,90 SIT OLJE "ZVEZDA" 1/1 179,90 SIT RUM 1/1 999,00 SIT ZELO UGODNO! Mlečna čokolada "MILKA" lOOgr 94,80 SIT Buteljke - Laški rizling 319,40 SIT Peneče vino - uvoz 299,00 SIT Sir Gaudar 1 kg 893,00 SIT ŽELEZNINA MOZIRJE IN RECICA, MARKET NAZARJE Televizorji 44.500 SIT za gotovino BTV VOVAGER 51 47.900 SIT na 5 čekov VESELE BOŽIČNE PLAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998 VAM ŽELI SAVINJA MOZIRJE! ‘Božiču skrivnost naj im finese upanje, vero in Ijuiezen. Prihajajoče leto 1998 pa naj ho bogato v napredovanju! OBČINSKI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ŽALEC SKD Slovenska ljudska stranka Zahvaljujemo se vsem občanom in volilcem, ki so oddali svoj glas za predsedniškega kandidata Janeza Podobnika, dr. med, ter Vam želimo vesele božične praznike in srečno ’98! KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE Vsem krajanom želimo vesele božične praisile, to sreČM© in uspešno leto 1998* SVET KS BRASLOVČE i eC (Božič Vsem foajt zimvjTTvZdii. v KoJem 1998. letu VET KS Občinski odbor Žalec VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI, OBENEM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER ZDRAVO, SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1998. ZOBOZDRAVNIŠKA ORDINACIJA prim. mag. ANDREJ NOVAK, dr. stom. specialist protetik Zdravstvena postaja Vransko telefon: 725-034 s 2'dl svojim puokniom zdravo in or d no novo Ido im/ CHMOT pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 ¥ELim I?W!©TO¥@LE,im AfKOLMMi MMmjJA 1P®M£ŠWA OD 17. E)© 31. 1997 BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: o spalnic • dnevnih sob © otroških sob o predsob e jedilnic o pisarn o kuhinj NUDIMO TUDI • sedežne garniture o vzmetnice vseh dimenzij • pohištvo iz masive UGODNA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! DODATNI POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGOVINA Na trgu 52 - 3330 Mozirje, Pekarna: 0609 615 426 Slaščičarna Šoštanj - tei.:063/881 143 Slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje - tel: 063/832 635 Popestrite svoje praznike z vedno dišečimi in hrustljavimi dobrotami PEKARNE MIŠMAŠ. Sveži kruh, potice in sladice so za svečane trenutke nepogrešljive. Vsem strankam želimo blagoslovljene božične praznike in veliko lepega v letu, ki prihaja. Pekarna MIŠMAŠ Mozirje. Jžahoaljujenio te za r()tiie zaupan je in te prip o e o e a ni o tudi a noveeu letu. Roman Brglez pekarna-slašč i čarna-trgovi no-bistro pekarna in trgovina Vransko tel.: 725-104 slaščičarna Žalec tel.: 718-105 pekarna Velenje tel.: 854-181 prodajalno Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje! Kolekrlv PODJETJA BPGLEZ se zaIjvaIjuJe svojiivi kupcEM m zvEsiobo v Ietu 199 obeiNEM pA vsem.žeII veseIe božičNE In novoIetNe praznIkE, VEliko SREČE In zdlMVjAl (SAVINJSKA BORZNO-POSREDNIŽKA DRUŽBA dd ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE oznake B in G po najvišjih dnevnih cenah PIVOVARNA LAŠKO 4.000,00 GORENJE VELENJE 1.100,00 CINKARNA CELJE 4.000,00 JUTEKS ŽALEC (B,D) 1.630,00 JUTEKS ŽALEC (G,C) 1.840,00 SAVA KRANJ 6.800,00 CETIS CELJE (B) 9.700,00 in druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO '98! SREČNO 1998 factory store® Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/ 481 705 Smo specializirana trgovina z gorskimi kolesi in snowboardi ZAKAJ f&ctory store ? nudimo strokovno svetovanje ES> imamo najširšo paleto si in gorskih koles i :< j i nK. prodajamo "NO NAME” izdelki rdow rrriv nudimo izposojo in svojo kval iti šolo snowboardinga Bi tet. SOsS) nam snowboard ni le naše delo, je naše veselje in zabava verdi verdi Griže 125 telelefon: 063 718-210 P I Z Z E R I A Odprto vsak dan od 13.00 do 23.' in N C TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ GOTOVLJE tel.: 716-155 PODLOG tel.: 702-422 K&lektiv frfevine KUNC želi vsem svojim cenjenim kupcem in postavnim partnerjem vesel Božič ter tibilo uspehov v prihajajočem letu. ZR IZKAZANO ZAUPANJ6 se zAHVAUUjejo in se PRIPOROČAJO TUDI V teTU 1998. Petrovče 242, Petrovče Tel. 063/708-776 708-777 707-067 Fax. 063/708-776 TRGOVINA, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE, STROJNI INŽINIRING, IZDELAVA IN POPRAVILO HIDRAVLIČNIH CILINDROV, GIBLJIVIH CEVI TER SISTEMOV S PODROČJA HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE. Ponujamo vam: hitro popravilo in izdelavo hidravličnih cevi ^ bogata izbira vseh hidravličnih in pnevmatskih delov VSEM NAŠIM STRANKAM ' SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN VAM ŽEUM0 VESEL BOŽIČ TER USPEHA IN ZDRAVJA POLNO LETO 1998. predelava plastike in kovin Pongrac 101, 3302 Griže telefon: 063/719-212 telefax: 063/719-242 MINERVA ŽALEC d.d. Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem ter občanom želimo prijazne in lepe božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1998! Hvala za dosedanje sodelovanje z željo, da takšno ostane tudi v prihodnje! DOLINŠEK - S, d.o.o. stružno in rezkalno orodje, navojno orodje, svedri 3311 Šempeter 38/a, Tel.: 063/702-209, Fax: 063/701-631 Vsem poslovnim partnerjem in strankam se zahvaljujemo za zaupanje v iztekajočem se letu. CUTTING TOOLS MITSUBISHI CARBIDE A MEGGLE Tel.: 707-298 Dober tek s specialitetami iz masla Meggle! Izberite: začinjeno ali pikantno. Raznolikost in preizkušanje novih okusov nam povečata veselje do hrane. Razveselite sebe, svojo družino in svoje goste -privoščite si užitek z začinjenim zeliščnim maslom Meggle in s pikantnim maslom z vegeto Meggle. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje. Želimo vam vesel božič in uspehov polno leto 1998! Nižje temperature in... s esras ... za vozila na zalogi! CORSA astra VECTRA KARAVAN Popusti do 2500 DEM UGODEN LEASING IZJEMNI KREDITI obresti že od T+5%! Varno vožnjo tudi pozimi! Pod ugodnimi pogoji vam nudimo zimske gume in akumulatorje. Brezplačna montaža. Možnost plačila na več čekov. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ^ ^ VAM ŽELI ^ ^ OPEL"©" AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, Kosovelova 16 Celje, Mariborska 93 Tel.: 063/855-975, 864-380 Tel.: 063/411 -909 AVTOHrr ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel: 063 701 749, 0609 638 841 REZERVNI DEU ZA VOZILA: RENAULT, GOLF, OPEL, SKODA, LADA in ZASTAVA Po naročilu tudi za vsa ostala vozila! PODJETJE AVTOHIT ŽEL! VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM VESEL BOŽIČ TER SREČNO, USPEHOV POLNO LETO 1998. Vesel Božič ter srečno in uspešno novo leto vam želi TEL: 063/ 715-370, FAX: 063 715-152 ŽALEC OBVESTILA • V Kulturnem centru Laško bo 18. decembra 1997 božično-no-voletni koncert ansambla Štajerskih 7. • Kulturni centar Laško prireja božično-novoletni koncert Orkestra slovenske vojske pod vodstvom podpolkovnika Franca Rizmala z gostjo - vokalno solistko. Koncert bo 23. decembra. • V galeriji Mozaik je do konca leta odprta razstava akademskega slikarja Franca Vozla. • V galeriji AC v Žalcu je odprta stalna prodajna razstava olj na platnu in oljnih pastelov sli- karja Franca Markoviča - Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. V razstavišču Firšt v Logarski dolini si lahko ogledate otroško rastavo z naslovom Jaz pa grem na zeleno travco... V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hitreje, višje, močneje in razstava otroške govorilnice ter telefonskih kartic Telekoma. vojnem Vlado centru Celje razstavljata Renčelj - Ver in Božena Gobec - Boža. V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih tednov od leta 1988-1997. • V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do konca leta na ogled razstava Libojske keramike. • V menjalnici Eko pool razstavlja olja na platnu Zoran Jošič - Anastazija. Cikel je posvečen mojstrom impresionizma. Na ogleed bo do konca januarja. • V avli hotela Dobrna je na ogled mednarodna razstava otroških likovpih del v organizaciji Limita Štore. • V prostorih Telekoma je odprta razstava slikarja Vojka Volavška. • V galeriji Mozirje je na ogled razstava Slik, risb in objektov likovnega umetnika Gorana Horvata. V knjižnici Gimnazije center Celje je odprta likovna razstava celjskih, vojniških in štorskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali na letošnji enodnevni likovni koloniji za nadarjene osnovnošolce na Otočcu. V Likovnem salonu v Celju je do konca decembra na ogled novoletno prodajna razstava Likovnega salona. V gostišču Mihec do konca leta razstavlja dela Terezija Filej Ratej, v iedilpici Bolnisnive do 20. decembra Štefan Vrbanič, v kavami Celjskega doma do 5. januarja dr. Rajko Livio, v hotelu Merx in tovarni Etol pa Ivan Stojan Rutar. f ff * >- .* /T J*- %. f , ® M—^ •ŠEMPETER IT 063/702-220 »if j r 'A • LOCICA TT 063/725-004 • VOJNIK ‘Ef 063/773-536 • ŽALEC ‘S’ 063/715-707 •PARIŽLJE 'E 063/720-333 \ • VELENJE 'B8 063/862-260 IMAN -VENIŠE •S 063/845-008 ^vsem cenjenim in y ^ 063/845-008 spoštovanim gostom Mimo lepe in mirne O&ožične praznike, v Mševem 1998 letu pa obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. GOSTILNE ŠTORMAN TICO SX nov, že za polog + obrok na mesec 159 DEM, preko položnic LANOS STD 3DR nov, že za polog + obrok na mesec 274 DEM, preko položnic LANOS SE 4DR nov, že za polog + obrok na mesec 322 DEM, preko položnic NUBIRA S 4DR ABGD nova, že za polog + obrok na mesec 375 DEM, preko položnic NUBIRA S 4 DR nova, že za polog + obrok na mesec 349 DEM, preko položnic NUBIRA S 5DR nova, že za polog + obrok na mesec 352 DEM, preko položnic NUBIRA WAG. SX ABGD nova, že za polog + obrok na mesec 397 DEM, preko položnic NEXIA GL 4DR nova, že za polog + obrok na mesec 240 DEM, preko položnic ESPERO CD nov, že za polog + obrok na mesec 318 DEM preko položnic VOZILA NA LASTNI ZALOGI FIAT PANDA FIRE 1000 i COSI, 1. 93, 8.200 DEM FIAT BRAVA 1.6 SX 16V, L 96, 21.000 DEM KIA SPORTAGE 2.0 TDI, 1. 97, 47.000 DEM LADA SAMARA 1300 S, L 93, bel, 5.000 DEM MAZDA 626 2.0 i, 1. 92, 19.000 DEM OPEL KADET 1.6 D, 1. 85, 4.500 DEM OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 D, 1-92, rdeč, 14.000 DEM R5 CAMPUS, 1. 93, siva metal, 7.900 DEM R4 GTL, L 88, modra, 2.100 DEM ROVER 416 Si, L 92, srebrna metalik, 13.800 DEM ŠKODA 105 L, 1. 88, 200.000,00 SIT Zelo ugodna posojila in leasing, Informacije na telefon: Celje 063/ 482-011 Dravograd 0602/ 283-643 Pred dobrim tednom dni so se v Atomskih toplicah zbrali novinarji, ki spremljajo dogajanja v tem mondenem novem zdraviliškem kompleksu, ki že tri leta zapored zaseda odlično prvo mesto med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Vse prisotne so seznanili z rezultati, ki upravičujejo to visoko laskavo Priznanje, saj števila nočitev in bivanja vztrajno rastejo. Lahko se tudi pohvalijo, da iz dneva v dan raste interes tujjh gostov, saj v zdravilišču srečujemo vse več tujegovorečih gostov. Prevladujejo Italijani ter Avstrijci, katerim sledijo se Nemci, na veselje pa se vračajo tudi gostje iz sosednje Hrvaške. Po 'zgradnji razgibanega kopališkega kompleksa pri Termah se tudi veča obisk na kopališkem kompleksu, v kampu pa je v toplih dneh bazen tako rekoč premajhen. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov in novih Povpraševanj so se v mesecu septembru odločili za gradnjo novega, sodobnega aparthotela, ki ga bodo zaključili v mesecu avgustu 1998. Novi hotel se domiselno vključuje v kompleks zdravilišča in okolja ter zagotovo pomeni dopolnitev ter bogatitev ponudbe, saj se bo v njem našlo 90 apartmajev različnih velikosti, podzemne garaže, konferenčna dvorana, kavarna ter recepcija. Vsi apartmaji so namenjeni prodaji na prostem trgu in že v tej fazi je 60 odstotkov Prodanih. Investicija bo tekla skozi vso zimo, ko bodo začeli še z gradnjo podzemnih veznih hodnikov med hotelom in Termami. Dela na njem naj bi zaključili v maju in v hodniku naj bi našlo mesto več manjših zasebnih lokalov, saj je hodnik namenjen za prehod iz enega v drug objekt v vseh letnih časih. V letu 1998 pa bodo pristopili še k posodooitvi kampa, kjer se je pred več kot 30 leti začel razvoj današnjega zdravilišča. Prva vlaganja so pomenila izreden napredek, ki ga je pa zavrl razvpj apartmajskega naselja in TERM. Že leta 1995 seje pristopilo k povečanju števila prostorov za kampiranje - ki so vsi popolnoma komunalno opremljeni - in k izgradnji prve faze 16 počitniških objektov. Da bi posodobili ostalo kopalniško in gostinsko trgovsko ponudbo, se predvideva v prvih mesecih leta 1998 izgradnja nove recejpcije, gostinskega objekta, slačilnic z garderobami, trgovine, vhoda v kamp, parkirnin prostorov in ureditev komunikacije med kampom in hotelom. V letu 1999 predvidevajo izgradnjo sobobnih bazenov z atraktivnimi vodnimi igrami in tobogani. Osnovni namen posodobitve kampa je vsekakor povečanje števila nočitev, pridobitev stalnih počitniških kapacitet zaradi zagotovitve gostov skozi vse leto, povečanja števila kopalcev in hkrati razbremenitev obstoječega bazenskega kopmleksa Terme predvsem v poletnih mesecih. Dosedanji poslovni rezultati in dinamika kompleksnih turističnih dogajanj v ožjem in širšem turističnem okolju uvršča zdravilišče med pomembne elemente sodobne in aktualne turistične ponudbe Slovenije. Zdravilišče del svoje ponudbe gradi na bogati in svojevrstni ponudbi izletniškega in kmečkega turizma, neposrednega turističnega okolja Srednjega Soteljskega ter marljivih in prijaznih ljudeh, ki bivajo tod. Potrditev navedenega pomenijo tudi rezultat nekaterih javnih skcij in ocenjevanj v letu 1997. Med njimi vodilno mesto vsekakor zavzema akcija Dela z naslovom Delov zlati list 97, Dnevnikov "Najboljše kopališče v Sloveniji", tudi akcija Turistične zveze Slovenije "Moja dežela lepa in urejena in čista", kjer je Podčetrtek zasedel zavidljivo drugo mesto, med zdravilišči pa Atomske toplice tretje mesto. Sami se radi pohvalijo, da tudi nobeden dan v letu ni izgubljen. Temu naj še dodamo ugotovitev Republiškega sanitarnega inšpektorja, ki mi je povedal: "Gotovo so Atomske toplice prve, sledijo Moravske toplice in Terme Zreče." -nko ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE d.d., 3254 PODČETRTEK TELEFON: 063/829 000; TELEFAX: 063/829 009 ATOMS PLICE ISKRENE ČESTITKE OB BOŽIČNO ■ NOVOLETNIH PRAZNIKIH TER SREČNO NOVO LETO 1998 Kilometer na kilometer brez nesreče, stotin na stotin za več skupne sreče! Naj se naša kolesa vrtijo za srečo vseh! (Stane Kerin) fesiaii in iisimsbo sodelovanj Sam w prihajajočem teto [M® žoH EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218 Zfl VSfl KUPLJENA KOLESA GARANTIRAMO S STROKOVNIM SERVISOM | Tel. 716-815, Delovni čas: pon. - pet. 8-19, sobota 8!"-12 | VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! SERVIS - NOVAK-TRGOVINA M.)Y IVANKE URANJEK 6, ŽALEC ''-^ G) (pri UPI Delavski univerzi) C^= KVALITETNA GORSKA KOLESA c^= TRACKING KOLESA (^OPREMA ZA KOLESA IN KOLESARJE (Jf= ZIMSKA KOLESARSKA OPREMA Cg= SOBNA KOLESA ZA ZIMSKE DNI REZERVNI DELI Ob nakupu kolesa, vam podarimo kapo. Možnost nakupa na 6 čekov brez obresti za gotovino vam priznamo 10% popust. VITARA od 29,990 DEM BALENO 4x4 od 25.990 DEM 11.. STARO ZA NOVO UGODEN KREDIT T+6% do 5 let SUZUKI Mojstri terena in sne^a OLDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 ^Ta) KIA MOTORS 'OSAMEZNI MODELI' NIŽJE CENE AVTO ŠKORJANEC •PE CELJE 063 413-800,412-245 • PE SERVIS - rabljeni deli 063 412-240 • ŠENTJUR Tel./fax: 063 741-008 _ DAIHATSU VSE ZA ZIMO! Prodaja, odkup, servis, deli, avtokieparstvo, vulkanizacija, vleka, rabljena vozila... IVA d. o. o. AVI O DELI Šempeter 126 b, 3311 Šempeter, tel: 063/701-252 L BOŽIC IN NJO V LETU Snemanje spota za Citroen XSARA Kalifornijska puščava Voshau Tree, pristajalna steza majhnega letališča Inyokem, temperatura v senci 40 stopinj, ekipa 135 ljudi. To je le nekaj najbolj osnovnih Podatkov s prizorišča, kjer sta svetovno znana manekenka nemš kega porekla Claudia Schiffer in ekipa svetovno znanih imen iz filmske industrije snemali televizijski oglas za novi Citroenov model XSARA. Pristajalno stezo majhnega letališča v kalifornijski puščavi, 2 uri m pol vzhodno od Los Angelesa, so delavci polne tri tedne spreminjali v testno stezo za novi model XSARA. Prav na tej stezi je Claudia Schiffer pokazala, da novemu modelu XSARA popolnoma zaupa: avto je po stezi vozila sama, vključno z zaključnim čelnim trčenjem v drugo vozilo. Oliver Hoffman, marketinški direktor Citroena Nemčija je bil navdušen nad izkazanim zaupanjem: »Claudia Schiffer preprosto Pooseblja vse lastnosti XSARE -lepoto in eleganco na eni in kako-v9st in zanesljivost na drugi strani.« ^kvtor ideje za televizijski oglas, v katerem Claudia Schiffer opravi crash test, je Andreas Thomsen, je kreativni direktor nemške oglaševalske agencije EURO RSCG Thomsen. Thomsen pravi, da je dobro oglaševanje po njegovem mnenju »realizacija preproste ideje na spektakularen način.« To je bilo vodilo za sodelovanje Citroena Evropa in Citroena Nemč ija pri ustvarjanju enega najbolj ekstravagantnih in visoko proračunskih spotov v zgodovini. Ekstravaganco televizijskega oglasa je ustvarila ekipa zelo znanih imen iz mednarodne filmske industrije. Spot je režirala Američanka iz Santa Monice Rebecca Blake, ki jo v Evropi poznamo predvsem po glasbenih videospotih za Princa, Kiss in Cream (nagrada MTV 1991), Jennifer Rush in Michaela Boltona. Za direktorja fotografije je izbrala Daniela Pearla iz New Yorka, ki je sodeloval pri filmu Top Gun, posnel glasbene spote za Genesis I Can’t Dance (nagrada MTV 1992) in Michaela Jacksona Billy Jean. Pearl je dobitnik mnogih »oglaš evalskih Oscarjev« - nagrad Clio. Rebcca Blake in Daniel Pearl sta po snemanju dejala, da je bila »scena za spot ena najboljših do Konec novembra je Citoen predstavil novo dostavno vozilo Jumpy. Kupci bodo lahko izbirali med standardno ali konfortno opremo, ter furgon ali kombi izvedbo. Vozila so opremljena s tremi tipi motorjev: bencinski, diesel 'd turbo diesel._________________________________'_____________________________ sedaj. Claudia Schiffer je svoje delo opravila izredno profesionalno.« Prav tako navdušen je bil Clay Coleman, izkušen ameriški izvršni producent, ki vodi filmske študije v Los Angelesu in Munchnu: »Spot s Claudio Schiffer je prekosil vsa moja načrtovanja ah moje izkušnje.« Snemanje spota je trajalo štiri dni, svoj vrhunec pa je doživelo tretji dan s spektakularnim crash testom Claudie Schiffer, ki ga je pri hitrosti 32 km/h izvedla sama. Napotke je pred snemanjem prizora dobila od Donne Evans, ene najbolj slavnih kaskaderk v Holly-woodu, ki je v nekaterih nevarnih prizorih v filmu Hitrost 2 zamenjala slavno filmsko igralko Sandro Bullock. Ko je manekenka pred snemanjem ključnega prizora vstopila v XSARO, si je Oliver Hoffman, marketinški direktor nemškega Citroena, vidno oddahnil: »Kljub vsemu profesionalizmu, ki ga je Claudia Schiffer pokazala na snemanju, do zadnje minute nismo bili povsem prepričani, ali bo test resnično opravila sama ali pa bomo morah uporabiti dvojnico.« Claudia je bila kljub dvomom pripravljena na snemanje zahtevnega prizora, na sceni je bil prisoten tudi nemški notar. Ko so prizor posneli, je bilo na sceni slišati vzklike zadovoljstva in olajšanja. Claudia Schiffer je po trčenju izjavila: »V XSARI se počutim zelo varno, vendar sem bila kljub VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA Avto K VIK ŽALEC Šlandrov trg 2, telefon: 063/716-803 2imske gume za zimske dni v 1____AvioEviku se dobi_| &S7MM.OM* Seum." MICHELIN I NOKIA I TYR ES 1 SREČNO 1993 temu zelo živčna.« Čez nekaj minut sta režiserka in direktor fotografije sporočila, da prizora ne bo treba ponavljati. Nad prizorom je bila navdušena tudi kaskaderka Donna Evans: »Bila je sijajna.« Stilist Claudie Schiffer, Wayne Lucas iz New Yorka, je preprosto vzklikal od navdušenja. Andre Cherid, direktor oglaševanja pri Citroenu Evropa je navdušenje pospremil z besedami: »Veličastno, res velič astno. Ne morem verjeti.« Snemanje so končali z veliko zabavo, na kateri so proslavili uspešno sodelovanje nemško-fran-cosko-ameriške naveze. Za konec pa še nekaj tehničnih podatkov z zgodovinskega snemanja spota za XSARO: poleg Claudie Schiffer v spotu nastopajo še avtomobilski mehaniki, ki so v resničnem življenju vsi vrhunski manekeni, na snemanju so uporabili osem vozil XSARA, 135 delavcev je popilo 3600 litov vode, ki so jo ohladili s 580 kg ledenih kock, saj je bila temperatura zraka vse dni snemanja 45 stopinj Celzija, pojedli so 800 obrokov in za snemanje zgodovinskega spota porabili 20 kilometrov filmskega traku. S. J. PRODAJNO SERVISNO MONTAŽNI CENTER JAGERH--! Levec 46, Tel: 063-452-000 GSM: 041-660-875 NOKIA 8110 TELEFON LETA! AVTOAKUSTIKA KENIVOOD PHILIPS ZVOČNIKI JENSEN MONTAŽA VSEH VRST ALARMOV ERICSSON GH 688 ŽALSKI PLANINCI SO PRAZNOVALI 29. novembra priredili proslavo ob 30-letnici društva. Slovesnost je potekala v dvorani Kulturnega doma v Žalcu. Predsedovali so PD Žalec zadnjih trideset let: Anton Delak, Jože Kučer, Ivan Jurhar, Lojze Kampuš in Janez Meglič. foto: Samo Gotovo dela društva ne moremo pravilno oceniti, če ga ne umestimo z zgodovino planinstva v Sloveniji in Savinjski dolini. S takšnim namenom smo tudi zasnovali vsebino prireditve, še prej pa smo vse zapisali v drugi številki našega časopisa »Rukzak.« Celoten program smo oblikovali in ga izvedli samo z našimi člani. Tekst so spremljali diapozitivi, posneti v 30 letih, oboje pa se je dopolnjevalo s planinsko pesmijo in glasbo. Najprej smo se spomnili začetkov planinstva v Sloveniji. Haguet, Stanič, Tuma, Kugy, Aljaž, piparji, ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893 so zasnovali vsebino planinstva in narodnega prebujenja. Vzporeono z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva se organizira planinstvo tudi v naših krajih. Istega leta kot SPD je ustanovljena tudi Savinjska podružnica SPD. Njen izredno uspešni predsednik je bil celih, 34 let Fran Kocbek, savinjski Aljaž. Žalski odsek je bil ustanovljen leta 1919. Pomembni dogodki tega obdobja so gradnje koč, Hausenbicnleneva na Mrzlici je bila odprta leta 1899, potem gradnja ceste v Logarsko dolino, markiranje prvih planinskih poti, itd. Spomnili smo se zaslužnih ljudi: Kocbeka, Huasenbich-leija in drugih, tudi Zalčanov, ki so pla- ninsko delovali v tistih časih. In potem je tu naših 30 let Ponosno smo prevzeli plemenito dediščino in jo v tridesetih letih še obogatili. Bukovica, Gora, Ponikva, Mladinski odsek, tabori, orientacija, pohodi, planinska šola, prireditve, pota in še in še. Kdiko zanesljivih, predanih, delavoljnih prijateljev je bilo in je še med nami. In koliko stopinj, potu, utmjenih teles, bolečih nog, a tudi zadoščenj in tihih zmag nad lastnimi slabostmi. S priznanji smo se spomnili tudi ljudi. Podelili smo društvena in priznanja Planinske zveze Slovenije za majhno zadoščenje in za vzgled, da nas bo v prihodnje še več. SpomniH smo se seveda tudi prijateljskih društev, s katerimi veliko sodelujemo. Najbolj svečano pa je bilo razvitje društvenega prapora, simbola, ki zaokrožuje podobo društva. Razvitje so omogočili številni člani in prijatelji s prispevki za bronaste, srbme in zlate zebfičke. Za trakove pa so prispevali in jjh tudi pritrdili na prapor: Občina Žalec, Mestna skupnost Žalec, Hmezad Export Import Žalec, Savinjska trgovska družba, Hmezad banka Žalec, Juteks Žalec, Hmezad Žana Žalec, O-snovna šola Žalec, Mlekarna Celeia Alja vas, Planinska sekcija Galicija in Silvester Jošt s.p. iz Vrbja. Pokrovitelji- ODPRTO MEDNARODNO PRVENSTVO BAVARSKE V KARATEJU BRONASTO ODLIČJE ZA ŽALČANE Na 3. mednarodnem odprtem prvenstvu Bavarske v karateju za otroke in kadete v mestu Niirnberg je nastopila tudi slovenska kadetska reprezentanca in dosegla lep uspeh. V konkurenci preko 800 tekmovalcev iz 10 držav je osvojila 8 medalj. 14-letnikih je Dejan Lukač osvojil 5. mesto ter Luka Marič se je uvrstil na 9. mesto. Oba tekmovalca sta člana KK Žalec. Med 17-letniki pa je Janko Skok (KK Žalec) osvojil 5. mesto. Skratka, tudi na tem množičnem in kvalitetnem tekmovanju so mladi žalski karateisti potrdili, da niso med najboljšimi le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po osvojitvi 2. mesta kadetske ekipe v Banski Bystrici na Slovaškem je to lep obet za nastop na mladinskem EP v Atenah v začetku februaija naslednje leto. SILVESTER MARIČ izkazala ekipa, v kateri so "nastopili sami žalski karateisti (Matjaž Končina, Gregor Jančič, Blaž Skok in Janko Skok), ki je v ekipnem delu športnih borbah osvojila 3. mesto in s tem bronasto medaljo. V ekipnih bojih je sodelovalo 19 ekip. Žalčani pa so za^ povrstjo premagali dve nemški ekipi, dve ekipi iz Jugoslavije in eno iz BiH Tesno so izgubili le z zmagovalno ekipo Nemčije. V tem delu se je najbolj izkazal Končina, ki je od šestih borb zmagal kar petkrat. V individualnih nastopih športnih borb sta Gregor Jančič (KK Žalec) med 18-letniki m Asja Pešec (KK Petrovče) med 16-letnicami osvojila 4. mesto, pri ca proslave je bila Občina Žalec. Na koncu smo dolžni tudi zahvalo or-ganizatoijem prireditve: predsedniku Janezu Megliču, Mariji Sirk, Bredi in Dušanu Šip, Nuši in Iztoku Božiček, Miri Kodrun s pevskim zborom, Vidi Piki, Ivanki Cvikl, Lidiji Koceli, Maji Goleč in Mitji Koprivcu, nonetu OS Žalec, Srečku in Luciji Lavbič, Blažu Švabu, Daniju Jelenu, Viktorju Furmanu in Alojzu Kampušu. D.Š. CELJSKI TEKMOVALCI ZELO OSPESNI Policijski klub borilnih veščin Celje je 6. decembra organiziral v OS Vojnik IV. Prednovoletni turnir v ju-jitsu borbah za kategoriji kadetov oziroma kadetinj in članov ter clanic. druga Pri članih do 72 kg je bil Ivo Turnirja so se udeležili člani kluba borilnih veščin, ki delujejo pri UNZ Čeke. Rezultati so nadvse razveseljivi. Pri kadetinjah do 50 kg je Nina Štraus dosegla odlično tretje mesto. Tudi v kategorija! do 58 kg je bila Nina Cremošnik odlična tretja. Pri kadetih do 48 kg sta bila Marko Deželak in Škerlak drugi ter tretij. Pri kadetih do 55 kg je bil Dejan Žnidar tretji. Pri kadetih do 63 kg pa Gomjegračan Peter Stakne prvi. Pri članicah je bila do 68 kg Dragica Hriberšek iz Celja prva, Petra Strnad iz Gornjega Grada pa Ermenc iz Gornjega Grada drugi. Pri članih do 82 kg sta Franci Kropeč in Zdenko Ramšak zasedla drugi in tretje mesto. Pri članih do 92 kg je bil Damjan Krajnc tretji. V ekipni uvrstitvi so Celjani zavzeli odlično drugo mesto. Iz vsega sledi, da tekmovalci iz našega področja niso od muh in jim zato gredo vse čestitke. -nko PREDNOVOLETNI DRŽAVNI TURNIR V JU-JITSU BORBAH Policijski klub borilnih veščin Celje je 6. decembra organiziral v OS Vojnik IV. Prednovoletni turnir v ju-jitsu borbah za kategoriji kadetov oziroma kadetinj in članov ter clanic. Tekmovanja se je udeležilo 70 tekmovalcev iz osem klubov, rezultati v konkurenci posameznic oziroma posa- meznikov so bili naslednji: Kadetinje do 50 kg 1. Tina Nemanič - Ninja Črnomelj 2. Maja Ferenčak - ŠD Policist Krško 3. Nina Štraus - PKBV Celje Kadetinje do 58 kg 1. Katja Urek - ŠD Policist Krško 2. JemejaŠaurič - ŠD Krško 3. NinaCremožnik - PKBV Celje Kadeti do 48 1% 1. Dragan Šikonja - Ninja Črnomelj 2. MarLo Deželak - PKBV Celje 3. Gregor Skerlak ; PKBV Celje 4. Sašo Repovž - ŠD Policist Krško Kadeti do 55 kg 1. Mitja Oprešnik - KBV Lenart 2. Blaž Slatinšek - Samuraj G. Grad 3. DejanZpidar - PKBV Celje 4. Neven Šrok - JJK Maribor Kadeti do 63 kg 1. Peter Stakne -.Samuraj G. Grad 2. Jure Požun - ŠD .Policist Krško 3. Vasja Sedminek - ŠD Policist Krško Kadeti nad 63 kg 1. Simon Kurnik - ŠD Policist Krško 2. Aleš Belna - KBV Lenart 3. Stane Brce - ŠD Policist Krško Ekipno L ŠD Policist Krško 2. PKBV Celje 3. JJK Tacen Članice do 68 kg L Dragica Hriberšek - PKBV Celje 2. Petra Strnad - Samuraj G. Grad Člani do 72 kg 1. Zvonko Ivačič - JJK Tacen 2. Ivo Emenc - Samuraj G- Grad 3. Leander Zupančič - ŠDPolicist Krško 4. Andrej Vidmar- ŠD Policist Krško Člani do 82 1% 1. Janko Trivunovič - JJK Tacen 2. Franci Kropeč - PKBV Celje 3. Borštjan Hliš - KBV Lenart 4. Zdenko Ramšak - PKBV Čelje Člani do 92 kg 1. Marko Krajnc - JJK (Tacen 2. Bernard Močnik - ŠD Policist Krško 3. Damjan Krajnc - PKBV Celje Člani nad 92 kg 1. Zlatko Rizvič - JJK Tacen 2. Gregor Kameža.- KBV Lenart 3. Robert Gorenc - ŠD Policist Krško 5AVIMJ5KI VESELJAK PRGIŠČE MIŠU ‘Dialog je osnova nebarbarske, civilizirane družbe. T. KERMAUNER *Na moriščih tega sveta zmaguje - svoboda. B. ŠTIH ‘Zlomi verige svoje misli, pa boš zlomil tudi venge svojega telesa. R. BACH ‘Kadar se pripoveduje o drugih ljudeh, se vselej vsaj nekoliko pnvrže in prilaže. J. TRDINA ‘Ulici je treba odgovoriti z enim samim strelom - z resnico. P. GOLUBOVIČ ‘Vsaka stopinja pusti sledove, iz steze nastane pot. L PUČNIK ‘Ljubezen je najbolj vzvišen čut Jasmine, ljubosumnost pa je samo strah, da ne bi izgubili tega, kar imamo. A. STRINDBERG domisuce fNihče ne bi mogel lagati tako taktno in tako prepričevalno kot naš spomin. ‘Ljudje, ki trdijo, da spijo kot dojenčki, dojenčkov navadno nimajo. ‘Njen zakon se je začel res srečno. Že prvo poročno noč je mož veliko priigral pri pokru. ‘Dlako v jajcu najpogosteje iščejo tisti, ki je nimajo več na glavi. ‘Delovni človek ima vse, največ pa dolgov. ‘Nekateri gradijo gradovev oblakih, drugi pa vile na morju. ‘Obljube pogosteje zgnijejo, kot pa o-brodijo sadove. ‘Previdnost je mati modrosti. Le kdo je oče? ‘Cas celi rane. Prenekateri v tem čakanju umre. ‘Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti. ‘Lepo je samo tisto življenje, ki v njem niso potrebni čudeži. ‘Nobena sužnost ni bolj sramotna od prostovoljne. ‘Komercializem je stržen sodobne civilizacije. ‘Svobodna vedoželjnost učenje bolj spodbuja kot sila in strah. ‘Navada je ubijalec vseh resnih zadovoljstev. ‘Diskutanti naj bi najprej mnogo razmišljali in šele potem govorili, ne pa narobe. ‘Bolje je umret od ponosa, kakor živeti na kolenih. ‘Ljubezen je iz stekla, resnica iz diamantov. ‘Od semena ne živimo danes, bomo pa živeli jutri. ‘Če bi se ljudje pol manj pogovarjali, bi se pol manj prepirali. ‘Vselej je obstajal nesporazum med bivšimi mladimi in bodočimi starimi. ‘Od vseh potreb današnjega človeka je najmanj poskrbljeno za varnost. ‘Ob eksploziji seksa ni bilo mrtvih, pač pa se lahko zgodi, da bo preveč živih. ‘Eksplozija seksa je doslej najglasnejša eksplozija, čeprav je neslišna. ‘Poznam človeka, ki govori dvanajst jezikov. Poznam pa tudi človeka, ki z enim jezikom govori za dvanajst ljudi! Raje imam dobro prijateljico kot slabo ljubico. ‘Slišal sem, da bo novi zakon o zaščiti živali upošteval tudi človeka. ‘Čas je zlato, pa čeprav ga ne kaže zlata ura. ‘Junaštvo je všeč tudi strahopetcu. ‘Marsikatero globoko misel ugotovimo samo zato, ker se nam zdi zamalo, da ne bi nič ugotovili. ‘Življenje nam daje mnogo možnosti, da počenjamo neumnosti, toda daje nam tudi dosti ugodnih priložnosti, ki pa so potem, ko jih rabimo, videti kot odlično zasnovane budalosti. SPROSTILA SE JE NEVERJETNA MOČ NARAVE, IZBRUHNIL JE VULKAN (Vulcano) Los Angeles. Verjetno najbolj znan kot prestolnica zabavne industrije - s soncem oblita metropola blišča in sijaja. Drugim pomeni vse prej kot to. Mesto, ki je postalo že skoraj sinonim za katastrofo, bo doživelo najhujšo kataklizmo v svoji zgodovini. Ta bo resnično preizkusila sposobnost preživetja mesta samega. Skozi razpoko v zemeljski skoiji se je sprostila na piano neveijetna moč narave. Dejansko gre za moč, ki lahko uniči velik predel zemeljske poloble: izbruhnil je VULKAN... njegovo središče je slavni predel Los Angelesa La Brea Tar Pits. Los Angeles je povsem nepripravljen na to nočno moro, saj se neskončni potok smrtnonostne, ognjene lave zahrbtno plazi skozi ulice, ki se dušijo v prometnih zastojih, popoln kaos pa vlada tudi pod zemljo v tunelih, ki jih je zgradil človek ali jih je izdolbla narava. DONNIE BRASCO Ameriška vlatla je leta 1978 organiziranemu kriminalu napovedla vojno. Enega človeka so postavili v prve bojne vrste. Agent FBI, gangster, soprog, oče; koliko identitet lahko človek prevzame, preden mu le-te popolnoma razcepijo osebnost? Ta moralna dilema je vodilo resnične zgodbe o agentu FBI Joeju Pistoneju, ki je deloval pod krinko kot gangster Donnie Brasco, se v sedemdesetih letih infiltriral v mafijske vrste in tako postal zaslužen za eno najuspešnejših akcij razkrinkanja mafije vseh časov. Vendar je bil to uspeh, za katerega je moral drago plačati. Ko je sklenil prijateljstvo s človekom, ki bi ga moral uničiti, je Donnie Brasco skoraj uničil samega sebe. herkul (Herkules) “• Morda Herkul res ni nikoli v resnici živej ampak Herkulova stebra, dve o-bromni skali, ki ločujeta Evropo od Afrike, in Id naj bi ju tja postavil prav Herkul, še vedno stojita na svojih mestih... Zgodba se začne s Hekulovim rojst-vom na Olimpu, prebivališču grških bogov. Zevs in Hera ob veselem dogodku Priredita zabavo. Ponosi očka sinu podari nekaj posebnega - konja s krili z 'fnenom Pegaz. Vsi so prav Židane ''Olje... z izjemo Hada, nezadovoljnega o°ga, ki sovraži svoje delo kot gospodar podzemlja in skrivaj načrtuje zabije Olimpa Hadu sojenice napovedo, da bo čez 18 let nastopil trenutek ^a izpustitev Titanov, ogromnih pošasti, ® jih je nekoč zasužnjil Zevs in s tem °i Had zavzel Olimp. A sojenice ga opozorijo: če se bo v boj vmešal Her-kol bo Herkul tudi zmagal... SAM DOMA 3 (Home Alone 3) Nov mule, nove težave Z ameriškega obrambnega ministrstva ukradejo računalniški čip, strogo varovano skrivnost. Po vsem svetu razvpiti kriminalci, ki so strokovno in neusmiljeno zasnovali rop, zanj na onem trgu zahtevajo nepojmljivo vsoto milijon dolarjev. Ampak dragoceno napravico, skrito v avtu - igrači, nekam založijo. Njen končni cilj: prijetna čikaška soseska Četverica izurjenih vohunov potem napne vse vražje sile in vire, da bi našla čip. Z vrhunskimi napravami za opazovanje in neusmiljeno strategijo jim je uspelo pretentati Interpol, 1%!, agente obrambnega ministrstva in lokalno policijo. To tehnološko izvrstno opremljeno tolpo črnoborzijancev lahko zaustavi samo ena oseba Spoznajte osemletnega Alexa Pruitta. Ko moštvo nedležnih nepridipravov zavzame njegovo sosesko, Alex postane njena prva in edina obrambna črta. Alex ima namreč tudi sam naprave za nadziranje. Izdelano ima tudi strategijo. Pogum. Norice. In je SAM DOMA... CELJSKI** KINEMATOGRAFI * okvirni program za CELJSKE HNOMATOGRAFE OČKOV DAN (Fatheris Day), družinska komedija Režjja: Ivan Reitman: Vloge: Robin Williams, Billy Čiyslal, Julia Louis-Dreyfuss, Nastasga Krnski (Na progra- VULKAN (Vulcano), film katastrofe Ržija: Mick Jackson- Vloge: Tommv Lee Jones, Anne Heche, Gaby Hof-finan (Na program do 23.12) JUTRI NIKOLI NE UMRE (James Bond: Tomorrovv Never Dies), vohunski thrillcr Režija: Roger Spottiswood-Vloge: Pierce Brosnan Jonathan Priyce, Teri Hateher, Michelle Yoah (Na programu od 18.12) HERKUL (Hercules), risani film Proizvodnja: Walt Disney, Režija: John Musker, Ron Clement^ Glasovi: Tate Donovan, Danny de Vito, James Woods (Na programu od 18.12) SAM DOMA 3 (Home Alone 3), komedija Režija: Raja Gosnell; Vloge: A!ex D.Unz, Kevin Kline, Olek Krupa (Na programu od 24.12) NAGA RESNICA (Private Parts), satirična komedija Režjja: Bet(y Thomas; Vloge: Hovvard Štern, Robin Ouivers, Maiy McGor-mack^ Fred Norris (Na programu od KRVAVO OBZORJE (Event Hori-zon), ZF grozljivka Režija: Paul Anderson; Vlpgp: Lauren-oe Fishbume, Sam Neill, Kathleen Oumlan, Jolev Richardson (Na programu od 30.12) UlANIK (Fitanic), ljubezenska drama Režija: James Cameron; Vloge: Leo-nadfdo DiCaprio, Kate Winsfet, Billv Žane, KathyTBates, Bill Paxton (Na programu dd 8.1.) DONNIE BRASOO (Donnie Bra-soo); gangsterska drama Režija: Mike Nevvell; Vlogp: Al Padno, Johny Depp, Michael Madsen, Anne Heche (Na programu od 8.1.) KINO ŽALEC FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 19.-21. december DOMOV NA POČITNICE - komedija, IGRA - triler 26. in 29. december ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC -„mladin-ska komedija, NORI BOŽIC - komedija 26.-28. december - DO NAGEGA -komedija 24. januar 1998 STEREOTIP - slo venski film, VULKAN - fikn katastrofe Vsa tedenska obvestila lahko grremljate na opjasnih deskah, ker se prommi lahko spremeni ali na telefonski številki 715- ^oiTiici FILAČ .vc°vo 'n N. Jakob - Stanka Rado - Sandra Nenad SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko Tel.&fax: 063/725-430 TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad Tel.&fax: 063/843-006 Dobimo se pri FILAČ. SREČNO ’98 ifiMČNi lilAVfi Nepravilna prehrana in prehiter tempo življenja sta najpogostejši vzrok, ki ljudem v današnjem času povzročata težave z želodcem. Pri teh težavah pa si lahko dokaj uspešno pomagamo sami s pomočjo naravnih zelišč, ki so danes vse bolj cenjeno in priznano sredstvo za zdravljenje najrazličnejših težav, med njimi tudi želočnih. Naj jih naštejem nekaj: pelin, angelika, tavžentroža, bazilika, kol-mež, ingver, koriander, travniška izjevka. Pelin: Je močno dišeč polgrm, ki raste na sončnih do polsenčnih suhih tleh. Cveti od julija do septembra in takrat ga nabiramo. Skodelico droge damo na čajno žličko, poparimo z vročo vodo, pustimo stati deset minut in pijemo 3x dnevno, vedno toplega in sveže pripravljenega. Pomagal nam bo pri slabi prebavi, pri občutku polnosti in napenjanju. Angelika: trajnica z debelo rjavo korenino, ki cveti julija in avgusta. Raste na sončnih do polsenčnih vlažnih tleh. Pri tej rastlini uporabljamo korenine, ki jih nabiramo spomladi ali pozno jeseni. Korenine očistimo z vodo, grobo narežemo in posušimo. Na skodelico hladne vode damo jedilno žlico droge in kuhamo 5 minut. Dnevno ne smemo piti več kot tri skodelice čaja. Bazilika: Je močno dišeča enoletna rastlina, ki uspeva na sončnih humusnih tleh, cveti od julija do avgusta, in takrat jo nabiramo. Za čaj uporabimo dve čajni žlički droge na skodelico vroče vode. Pustimo mirovati nekaj časa 5-10 minut. Pijemo toplo! Ingver: Trajnica z izrazito korenino. V naših krajih uspeva le kot sobna rastlina. Poznamo ga bolj kot začimbo in manj kot zdravilno rastlino, čeprav je korenina priporočljiva tudi pri želočnih težavah in razjedah. Korenine drobno narežemo in dodamo jedem pri kuhanju ali pečenju. Koriander: Enoletna rastlina, ki uspeva na sončnih apnenčastih tleh. Kot drogo uporabljamo plodove - pogosto skupaj z janezem, kumino in komarčkom. Je predvsem začimba, in je znan kot sestavina mešanice začimb z imenom curry. Za čaj vzamemo dve čajni žlički droge (plodov) na skodelico hladne vode, zavremo in po treh minutah precedimo. Tavžentroža: Eno- do dvoletna rastlina, ki raste na sončnih do polsenčnih apnenčastih tleh. Cveti od julija do oktobra. Je značilno grenka droga, ki spodbuja tek, krepi delovanje želodca, pospeši izločanje želočnega soka. Drogo prelijemo z mrzlo vodo in spijemo po 5-6 urah. Čaj naj ima sobno temperaturo. Izjevka (travniška): Trajnica s kratko korenino, ki raste na vlažnih močvirnih tleh. Cveti od julija do septembra - takrat jo tudi nabiramo do pozne jeseni. Čak pomaga pri želočnih in črevesnih obolenjih ter pri pomanjkanju teka ter za čiščenje krvi. Dve čajni žlički droge damo na skodelico hladne vode, zavremo in takoj ohladimo. Dnevno spijemo do tri skodelice. Kolmež: Trajnica z debelo korenino. Je močvirska rastlina, ki so jo poznali in cenili kot zdravilno rastlino že tisoč let pred našim štetjem. V zdravilne namene uporabljamo korenino, ki jo pioramo pred sušenjem olupiti. Čaj kol-meža je izredno učinkovit pri zgagi, preveliki količini kisline v želodcu, želočnih razjedah, napihnjenosti in slabi prebavi. BOŽIČNA PENASTA TORTA 3 cela jajca 1 rumenjak 12 dag sladkorja 12 dag moke sesekljana limonina lupinica Za nadev: 15 dag dobre marmelade 2 beljaka 5 dag kristalnega sladkorja nekaj mandeljnov V posodi stepamo nad soparo jajca, rumenjak in sladkor, da se ogrejejo, posodo odstavimo in stepamo še, da se masa ohladi. Primešamo limonino lupinico in moko ter stresemo v pomaščen in pomokan tortni model ter rumeno zapečemo. Pečeno torto premažemo z dobro marmelado, preko nje pa beljakovo peno, v katero smo vtepli kristalni sladkor in jo na gosto pretaknemo z narezanimi in prepraženimi mandeljni. Torto postavimo v ne prevročo pečico, da pena nekoliko porumeni. ______________DOBER TEK! Čaj lahko pripravimo na več načinov: Dve čajni žlički droge na četrt litra vode zavremo in pustimo mirovati deset minut - pijemo večkrat dnevno po požirkih. V drugi del hladne vode usujemo 1 čajno žličko korenin. Pustimo stati 8 ur in precedimo. Pijemo trikrat dnevno (obvezno na tešče) isto količino. Ker je danes okolje vse bolj onesnaženo, vam odsvetujem nabiranje rastlin v okolju, ki vam ni poznano ali je tako ali drugače ekološko vprašljivo (bližina hmeljišč, tovarn). Omenjene čaje lahko kupite v zeliščnih lekarnah, kjer so strokovno pregledane in tako za uporabo neoporečne. Če boste s čajno terapijo dosledni in dovolj vztrajni, boste videli, da tudi uspeh ne bo izostal. ALENKA T. JELEN SARMA Za 6 oseb: 1 skisana zeljna glava (cca Ikg) 3 žlice olja 40 dkg zmletega mesa (pol govedine, pol svmine) 3 stroki česna 20 dag riža 3/4 kg kislega zelja 4 tanke rezine prekajene slanine 2 žlici paradižnikove mezge 1 žlička sladke paprike 1 žlica moke kisla smetana 1 1 vroče vode poper, sol, kumina Zeljno glavo razdelimo na posamezne liste. V kozici segrejemo olje in popražimo zmleto meso, da zakrkne, dodamo s soljo strt česen in popramo. Dodamo zbran in zbrisan riž, popražimo toliko, da ostekleni in nato zalijemo z zajemalko vroče vode. Pustimo, da zavrne. Na razgrnjene liste položimo po eno zvrhano žlico nadeva in list najprej od strani, nato še v drugo smer zvijemo. V večjo kozico naložimo na dno narezano kislo zelje, nanj naložimo pripravljene sarme, ki jih po vrhu obložimo z rezinami prekajene slanine. Potresemo s ščepom kumine. Obli-jemo z vročo vodo in pokrito dušimo približno 1-1,5 ure. Omako za sarmo pripravimo posebej. Na maščobi bledo zarumenimo moko, odmaknemo in primešamo najprej papriko in nato paradižnik. Razmešamo z vodo, solimo in kuhamo 10 minut. Vre naj počasi. Večkrat jo premešamo. Nazadnje primešamo žlico kisle smetane in prelijemo sarme. Prevremo jih na šibkem ognju ali pa jih potisnemo za 10 minut v vročo pečico. Opomba. Sarme lahko zavijemo tudi v sveže zeljne liste, ki smo jih prevreli v slani vodi. Grobim zeljnim listom izrežemo peclje ali jih potolčemo. DOBER TEK! POROKE Kemal KUKULJČIČ iz Bih in Marjetka PRISTOVNIK iz Žalca Miroslav MUR in Dušanka ZORKO, oba iz Griž Peter RAKUN iz Trnava in Sime-nona STRAHOVNIK iz Velenja Ivan ŠPRAJC in Barbara GORIČANEC, oba iz Kasaz PLAVAJOČE RASTLINE Del vodne površine lahko prekrijejo tudi listi rastlin, ki jih ni treba niti posaditi, saj tudi s koreninami plavajo v vodi. Takšni so denimo vodna leča z majhnimi okroglimi lističi, vodna škarjica s suličastimi lističi v nozetah in vodni orešek s temno zelenimi nazobčanimi listi in belimi cvetovi. Prav tako bele cvetove ima tudi žabji šejek, njegovi listi pa spominjajo na lokvanje, le da so veliki le nekaj centimetrov. IfpBH ~ - 'v': Najlepša med plavajočimi rastlinami pa je vodna hijacinta s temnimi bleščečimi listi ter izjemno privlačnimi, orhidejami podobnimi cvetovi, ki se pojavljajo proti koncu poletja. Če je poletje zelo hladno, vodna hacijenta ne cveti. Prav tako tudi ne preživi naših zim, zato jo moramo pred zimo spraviti v hišo. Plavajoče rastline se hitro razraščajo in senčijo vodno površino, kar je še posebej koristno v prvih letih, ko se lokvanji še ne razrastejo dovolj. Prezimijo (razen omenjene vodne hijacinte) na dnu ribnika v obliki spečih brstov ali semen, ko se spomladi voda segreje, se zopet dvignejo na površino. Če se preveč razrastejo, odvečne rastline preprosto poberemo z vodne površine. Plavajoče rastline lahko tudi nado- mestijo lokvanje, če jih ne premoremo ali kjer ne bi uspevali, denimo v delni senci, zelo globoki vodi in na mestih, kjer voda iz vodometov ali slapov prši na vodno površino, česar lokvanji ne prenesejo. Podvodne rastline V ribniku so zelo koristne tudi podvodne rastline, ki so v celoti potopljene. Te rastline porabljajo ogljikov dioksid in proizvajajo kisik ter s tem zavirajo rast alg. Poleg tega so podvodne rastline vir hrane za ribe, tako da nam poleti ni treba onesnaževati vode z ribjo hrano, če rib seveda ni preveč. Pod vodo lahko posadimo žabji las, ki razvije zvezdaste rozete temno zelenih lističev, rogolist pa je videti kot razvejana zelena krtača za čiščenje steklenic. Iglasta sita se razraste v pravo trato na dnu ribnika, vodna kuga pa na dolgih debelih steblih razvije množico igličastih zelenih lističev. Za globoko vodo je primeren rmanec, ki ima nežne, pe-resaste zelene ali rjavkaste liste, v zgodnjem poletju pa dvigne nad vodo vretenaste cvetove. Najlepša med podvodnimi rastlinami pa je močvirska grebenka, ki spomladi dvigne cvetna stebla, polna bledo vijoličastih cvetov, kakih 20 cm nad vodo. Tudi podvodne rastline posadimo v sadilne košare in jih spustimo na dno ribnika. EMA RAKUN ACMAN Prodajalna na veliko in malo Griže 25, tel.: 715 919, faks 715 920 Delovni čas: ponedeljek - petek od 9. do 17. ure. Sobota in nedelja zaprto. Prodajamo skrbno izdelana oblačila za ženske iz sodobnih, kvalitetnih, domačih in uvoženih materialov po zelo ugodnih cenah. ^ Za Vas izdelujemo bluze, jakne, hlače, brezrokavnike, tunike, obleke, komplete. Vesele božične praznike in srečno nooo lito Vam želimo li podjetja HCmHn. 'KAPDAMŠA 'Hoe, sžisšeseA ot> VptSMTRŽ&tfA Vas je ie zajelo pravo razpoloženje? Že čutite prihajajoče praznike? Zdaj po novem, ko praznujemo pravzaprav cel mesec, prznični občutki niso več tako močni. Malo se že navadimo bleščečih lučk, novoletnega okrasja. Za razmislek o oblekah je pa že skrajni čas. Bodite v žametu, najlepši je rdeč v vseh odtenkih - od bordo do živo rdeče. Bodite v čedni večerni obleki: mali ali dolgi, s čipkami, perjem, bleščicami. Lahko pa ste kar v lanski obleki, pomladite jo z dodatki, ki vam bodo vlili samozavest in dobro voljo. Poletna črna obleka z naramnicami, čez katero oblečete še eno obleko iz čipke ali tančice, bo zadnji modni nit. Predvsem pa Vam želim, da uživate v plesu, dobri družbi in domiselni lastni kreaciji. Edvarda ACMAN-STROPNIK AUCUBA Avkubo Pisane sorte so znane kot pisani lovorji in v temnem senčnem vrtnem kotu ne more z njimi v živahnosti tekmovati nobena širokolistna grmovnica. Uspeva v vsakih tleh in tudi v tem nima tekmeca. Edina težava je, da mlado rastje lahko osmodi mrzel veter. Listi so bleščeči in v zgornji polovici nazobčani. Pri skoraj vseh storitvah so neizraziti cvetovi ali ženski ali moški, kar pomeni, da se razvijejo jagode na ženski rastlini le, če je v bližini tudi moška. Vrste in sorte Osnovna vrsta je A. japonica, okroglast, ok. 2 x 2 m velik grm z zelenimi, navadno eliptičnimi listi. Med sorte z ozkimi ali s suličastimi listi spadajo Salicifo-lia, Longifolia in Lance Lear. Priljubljene so avkube z rumeno ali zlato pegastimi ali pikastimi listi, kot Crotonifolia, Verigata, Golden King in Gold Bust. Precej drugačna je ženska rastlina Picturata z listi, ki imajo na sredini zlato rumeno liso. Če imamo prostora le za eno rastlino in želimo, da bi bogato obrodila jagode, izberemo Rozannie, ki ima ženske in moške cvetove. Okolje in tla Uspeva skoraj v vsakih vrtnih tleh, tako na soncu kot tudi v temni senci. Obrezovanje Ni potrebno, vendar prenese temeljito rez v maju. Razmnoževanje Polzrele podtaknjence sadimo poleti v hladno gredo, olesenele potaknjence pa pozuno jeseni na prosto. FLORATRADE Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 CVETLIČARNA Polzela tel: 720 319 Voščim© Vam !©p> božic In srečno novo leto i 928, z željo, ila M Vas naše cveije razveseljeval© v praižiilcjjlh dneii, kot tudi v naslednjoui Joill AU DIA Samo dva meseca po smrti princese Diane britanski časnik The People piše: "Zakaj je morala princesa Diana, stara 36 let, v noči na 31. avgust umreti ob trčenju avtomobila v 13. steber predora Pont d’Alma. Na odgovor bomo verjetno še dolgo čakali. V Parizu pravijo, da se bo preiskava vlekla vse do junija 1998. Policija še vedno nima pravega pojasni- Francoski časopisi pišejp, da je bila akaj je težki mercedes 280, v ka- princesa žrtev atentata tajne službe, da bili s princeso Diano njen pri- bi preprečili njeno poroko z muslima-di Al Fajed, (41), voznik Henri nom Dpdijem Al Fajedom, katei skih trgovcev z orožjem? Govorili so o strelih v avtomobilske pnevmatike. la, zak nom T3odijem~Al Kjedom/kaTeTega Paul, (41), in telesni stražar Trevor družina je blizu krogom savdskoarab-Rees-Jones, (29), ki je edini preživel ^ " nesrečo. Do zdaj so preiskovalni organi ugotovili, da je voznik Paul zanesljivo imel v krvi 1,7 promila alkohola ter sledi psihofarmakov (prozac, triapridal). Zanimivo je tudi, da so strokovnjaki našli na mercedesu sledi laka in praske odbijača, kar kaže na to, da ga je oplazil bel fiat uno. Kako je prišlo do tega oplaženja? Za zdaj policija samo ugiba. »To je skrivnost,« je dejal neki odvetnik za ameriški magazin Newsweek, »kajti nihče v predoru ni videl belega una.« Nihče ni videl, da bi zapeljal v predor, vendar je bil zanesljivo tam. Vprašanje, kaj seje pravzaprav zgodilo, ostaja odprto. Težko je veneti, da je šlo za navadno nesrečo. Vendar francoska policija ne daje nobenih informacij, kar je zelo nenavadno, ker gre za mednarodni primer. Znani angleški časopis The People je jasno zapisal: »Prepričanje, da sta bila princesa Diana in Dodi umorjena, je po svetu vedno večje.« Zadeva je postala še bolj zanimiva, ker so k pnmeru pritegnili še enega preiskovalnega sodnika. Ni jasno, kakšna je njegova naloga. Britanskega odvetnika Ganyja Hunta je policija odpravija kot »človeka s preveč domišlije.« Niso mu dali priložnosti, da pove, kaj je videl z okna svoje hotelske sobe. (Hunt je trk slišal v hotelski sobi in je takoj planil k okritr.-Opazil je nekaj nenavadnega: »Videl sem ljudi, ki so tekli v vhod predora, nekaj hipov zatem pa je iz predora oddrvel majhen avto.«) Preiskovalci so zavrnili ponudbo družbe Mercedes, da preišče razbiti avto. Policija molči na vprašanje, kaj se je zgo-'-'i" - —1:|"' denaria. dilo z ogrlico in veliko vsoto ki sta bila v avtu. Dejstvo je, da so Dianino bivanje v Franciji nadzorovali agenti britanske tajne službe MI 6. Zdi se, da so jo nadzorovali proti njeni volji. Ta služba je želela rešiti Diano ob morebitni ugrabitvi, ker si kraljevska hiša in britanska vlada ne moreta dovoliti izsiljevanja. Nadzorovali so vsak Dianin korak, ker je po ločitvi od Charlesa veljala za nepreračunljivo tveganje za britansko krono. Njena sprememba življenja, nove dejavnosh in zasebni stiki (predvsem z arabskim svetom) so omajali britansko kraljevsko hišo in tako spravili v negotovost angleški politični sistem. Diana je imela v rokah prepričljivo »sredstvo pritiska«: Williama, (15), bodočega angleškega kralja. Starši mrtvega voznika Henrija Paula so zahtevali obdukcijo trupla, vendar njihovi prošnji ni bilo ugodeno. Na nadzornem videosistemu Hotela Ritz Henri ni bil videti vinjen. Ali so mu, živemu ali mrtvemu, dali sredstva (na primer balončke s koncentriranim alkoholom, ki se raztopijo šele v želodcu), da bi kasneje iz njega naredili grešnega kozla? uycv ItltriMlI auazxu ki je hudo ranjen preživel, edini pripet z varnostnim pasom. Fotografije paparacov kažejo, da do Plače de la Concorde ni bil pripet, 1700 metrov naprej, ko so ga potegnili iz razbitin, pa je bil pripet. Česa se je stražar nenadoma ustrašil in se pripel? Ali je v zadnjih sekundah doumel, da gre za atentat? Za zdaj telesni stražar molči - domnevno ima dokončno izgubo spomina, ki jo je povzročil šok ob nesreči. Samo šest tednov po nesreči je v Wa-lesu že šel na tekmo rugbyja, obdan z mišičastimi možmi. Se Trevor noče spomniti, da ne bi postavil svojega življenja na kocko? Častnik The People je zapisal tri teorije o umoru britanske lady. 1. Bomba v mercedesu? Če je šlo za atentat tajne službe, so lahko agenti na motor pritrdili majceno bombo in jo na daljavo sprožih. Pri tem uporabljajo plastični eksploziv. 2. So krivi trgovci z orožjem? Mirovne akcije princese Diane so motile prekupčevalce z orožjem, še zlasti njen poziv na prepoved pehotnih min. Torej so Diano spravili s sveta prav ti trgovci. 3. Umor zaradi zveze z muslimanom? Po tej teoriji naj bi smrt Diane povzročila posebna teroristična skupina iz Anglije, da bi kraljevski hiši prihranila »sramotno« poroko Diane z muslimanom Dodijem Al Fajedom, s čimer bi Dodijev oce Mohamed skozi stranska vrata postal tako rekoč krušni dedek angleškega prestolonaslednika, Dodi pa njegov krušni oče. TALIJA M. ZAKAJ NESRAMNE ZENSKE VEDNO DOBIJO NAJBOLJŠE MOŠKE? - 1. DEL Zakaj ženske, ki kradejo izvoljence drugim pripadnicam lepšega spola in jih zapuščajo kot povožene s kosilnico, navidez vedno dobijo kar najbolj zaželjene partnerje, zveze z njimi pa jim zapovrh krasno uspevajo? Konec koncev, nesramnice so sebične, gospodovalne, manipulativne in celo krute. Vse, kar jim stoji na poti do njihove tarče, preproda povozijo. In veste kaj? Kavno zaradi tega so tako zelo privlačne. Leta 1996 je bila v nekem škotskem tedniku objavljena raziskava, v kateri so anketirane moške spraševali, ali bi se raje odločili za samosvojo ali bolj milo žensko. Večina se jih je odločila za nesramnico, ker naj bi to pomenilo, da bo njun odnos, bol] vznemirljiv in bolj poln izzivov. Če smo natančnejši, so prav hrepeneli po odnosu s predrzno zensko. Nesramnice so bolj polne izzivov Vse ljudi, še posebej moške, vznemirja lov. Bolj ko se plen izmika, bolj je lov vznemirljiv. Psiholog dr. Lloyd White pravi, da je to hormonsko pogojeno. ^Testosteron je Vojni’ hormon,” razloži. “Sproži spolni nagon, ampak tudi agresivnost in tekmovalnost. Zato nas pogosto bolj privlači tisti, ki ga je težje osvojiti kot tisti, ki naj je že vnaprej na voljo - frustracija žofje še okrepi občutek.” To je smiselno. Če bi morale izbirati med prikupnim fantom, ki nas pokliče vsako uro in med tipom, ki tudi po hiši nosi sončna očala in se spogleduje z vsako žensko, ki jo sreča, se bomo v 9,od 10 primerov odločile za barabico. Že res, da nas ptyi obožuje, ampak to ni nikakršen izziv. Če pa vam uspe omrežiti tipa s sončnimi očali, je to tako, kot če bi vam uspelo priti v prijateljice). Iz njene perspektive življenja pač ni vedno simetrično in samo zato, ker je ona samska, še ni nujno, da bo samski tudi moški, ki ji je všeč. Veijetno ima prav. Predstavljajte si, da bi z drugo žensko tekmovali za isto delovno mesto. Bi se umaknili? Ne zelo veijetno. In ali ni mogoče uspešen partnerski odnos ravno tako visoko na vaši listi želja, kot je uspešna kariera? Psihologinja dr. Debra Lehman pravi: “Zakaj bi se ženske morale vedno podcenjevati in se umakniti, rekoč: Izvoli, odstopim ti prednost.’ Ali ni nujno, da se spremenimo, da bi našle pravega moškega za nas?" 27-letna zdravnica Alison je prišla do istega sklepa, ko sta se s prijateljico Beth na neki zabavi zafrapali v istega moškega. Alison je pretehtavala, koliko bi osvajanje tega moškega ogrozilo njuno prijateljstvo, Beth pa je kar brezobzirno napadla. “Bila je izjemno agresivna, njeno spogledovanje je bilo videti kot predigra,” pravi ADson. “Kar kadilo se mu je od obraza. Skupaj sta odšla z zabave in od takrat sta se vedno par. Jezna sem nanjo - ampak tudi nase, da sem bitko predala brez boja.” eveda pa je stega moški je ena stvar, da dve osvajata je, če ujameš žensko, ki očitno noče biti ujeta. Ne trudi se, da bi me pritegnila - in prav zaradi tega se mi zdi privlačna." Nesramnice se za moške tudi stepejo Pozabite lahko na prijateljstvo med ženskami. Nesramna zenska je prepričana, da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno. Ko se enkrat odloči, da moškega hoče, bo šla na nož in se bo požvižgala na vse druge ženske (tudi na 1-letna borzna posrednica Cheryl. je prava pravcata femme fatale, se ne strinja. Mikea je zapeljevala in končno tudi zvabila v svoje mreže, medtem ko je on še hodil z njeno prijateljico Jane. Njena obramba? “Kar injava midva z Mikeom, je najina stvar. Če se mu zdi, da je dovolj svoboden, da se lahko sestaja z mano, sem jaz prav gotovo dovolj svobodna, da se sestajam z njim. Sem prizadela Jane? Veijetno. Ampak prijateljev imam še veliko, upam pa, da bom imela samo eno pravo ljubezen.” To ie dokaj blizu srži zapeljevanja moškega svoje prijateljice. Vendar pa se zdi moškim pomanjkanje ženske solidarnosti zelo razburljivo. “Ženska, ki s poti odrine svoje prijateljice, da bi pnšla do svojega moškega, je jasno p<> kazala, koga postavlja na prvo mesto,” se strinja dr. Lehmanova. (se nadaljuje) ŽALEC, 1. DECEMBER - Že nekaj let si v občini Žalec predvsem Društvo Radoživ prizadeva, da bi območje ribnika Vrbje razglasili za naravni spomenik. Zamisel so že podprli občinski svetniki, zdaj pa ie ribnik z okolico dobil tudi svoj vodnik. CELJE, 1. DECEMBRA - Banka Celje bo letošnje leto sredstva za nakup novoletnih poslovnih daril namenila v humanitarne namene. Namesto običajnih poslovnih daril bo banka sredstva v znesku 1 mio SIT darovala Splošni bolnišnici Čelje. Simbolična predaja čeka celjski bolnišnici je bila 6. decembra v prostorih bolnice. CELJE, 1. DECEMBRA - Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu je bila danes v Narodnem domu v Celju o- gradtva z naslovom Aids ne pozna meja. Pred vhodom v dvorano, kjer je potekala prireditev, so mladim delili rdeče pentlje, simbole boja proti tej bolezni, drobne brošurice o njej in, kot vedno ob taki priložnosti, tudi kondome za zaščito. CELJE, 2. DECEMBRA - V otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju je bilo 5. decembra Miklavževan-je z muzejsko delavnico za izdelovanje Miklavžkov. CELJE, 4. DECEMBER - Poverjeniki celjskega društva invalidov so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu invalidov in ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih na domovih obiskali 68 bolnih in težje ali sploh negibljivih članov. Obdarili so jih s skromnimi darilci, vendar so bili mvalidi najbolj veseli obiska in lepe besede. CELJE, 4. DECEMBRA - V Levstikovi sobi osrednje knjižnice v Celju so pripravili zanimiv pogovor z naslovnim škofom prof. or. Vekoslavom Grmičem o vprašanjih vere, narodne zvestobe, morale in ekologije, kot si jih zastavlja tudi v svoji knjigi z naslovom Iskanje resnice. ŽALEC, 9. DECEMBRA - Glasbena šola Žalec je 9. decembra v domu II. slovenskega tabora organizirala slovesni koncert, posvečen 4f0etnici šole. CELJE, 8. DECEMBRA - V Celju so uspešno izpeljali letošnji program ob- nove Starega gradu, ki ga že četrtič zapored uresničujejo s pomočjo javnih del in ga nameravajo nadaljevati prihodnje leto, ko naj bi uredili še notranjšano vhodnega stolpa Starega gradu in mu s tem dali določeno ftmkcijo. CELJE, 8. DECEMBRA - Na celjskem Golovcu poteka temeljita prenova sedemnajst let starega telekomunikacijskega centra, ki predsta- Slovenije. CELJE, 8. DECEMBRA - Predstavniki Rotary kluba Celje in Društva ljudske tehnike Telekoma Celje so Otroškem oddelku Bolnišnice Čelje podarili osebni računalnik za njihove paciente. CELJE, 9. DECEMBER - V Likovnem salonu v Celju so odprli novoletno prodajno razstavo, na kateri so sodelovali umetniki različnih genera- cij.______________________________________ REKA BRSGfl HTLHBOST Osemnajstletna Maša je eno tistih deklet, ki Jim življenje ni nikoli prizanašalo, o čemer priča že njena podoba; mladostnica sicer prijetne zunanjosti, na katere obrazu pa je, namesto nasmeha, značilnega za ljudi njenih let, ki začenjajo živeti, že začrtanih nekaj ostric gub. In pogled... Njene, sicer lepe oči, največkrat zro nekam v... prazno. Pa kamor koli že: naj bo v preteklost, ki je ne more pozabiti ali v prihodnost, od katere ne pričakuje nič lepega. Lep, sončen dan je; najbrž eden poslednjih v tej jeseni. Sediva v enem niimejših celjskih lokalov, pijeva kavo ■n molčiva. Nočem drezati vanjo; vem, fla je težko govoriti o teh stvareh. Ampak, rekla je, da ji bo mogoče pomagalo. Da je čas, da se nekomu izpove. Mine nekaj minut, potem pa iz zadnje-ga levega žepa raztrganih kavbojk povleče škatlo cigaret, prižge in prične. 'Ko me je mati rodila, me je pustila Pri ljudeh, pri katerih je delala kot gospodinjska pomočnica in odšla. Tako sem prvo leto življenja preživela pri njih, potem pa so me odpeljali k sta-nma staršema. Pri njima mi je bilo, ko-ikor se spominjam, še najlepše, ampak ko sem imela štiri leta, se je moja draga mati vendarle spomnila, da je še nekje na tem svetu nekdo, ki ga je ro-ujla,” pripoveduje prizvokom ironije v glasu, in doda ‘‘tako je storila vse, da me je dobila nazaj.” V posvojitev Kmalu potem je k nam prišla socialna delavka, ki je mamo nadrla, češ kaj hela z otrokom. Ona pa ji je rekla, da sem njen otrok, da je to sploh ne briga [n da nima v tej hiši kaj delati. Socialna delavka je tisti dan sicer odšla, nekaj dni potem pa se je k sreči vrnila še z enim kolegom in takrat si ju mati ni dpala nagnati. Kmalu potem so me q-dpeljali v - posvojitev. ‘Tred hišo je pripeljal stai- pičipoki, v katerem je sedela socialna delavka, ki me je odpeljala na center za socialno delo, tam pa sem spoznala svoje nove starše. Tudi to seznanjanje je potekalo zelo čudno. Ko sem ju zagledala, sem se ženske Kur ustrašila, saj je imela črne lase in oči, bila pa je tudi močno našminkana, kar je meni pomenilo nekaj zelo čudnega, saj sem pravzaprav prvič v življenju videla urejeno žensko. In kaj se je v tistem trenutku sukalo v mojih mislih? Da je čarovnica. Potem so me odpeljali v pisarno socialne delavke, ki mi je začela pripovedovati: “Veš, dogovorili smo se, da boš dobila novo mamico in očija,” nakar so se odprla vrata in skoznje sta stopila človeka, ki sem ju prej videla pred pisarno. “Vidiš, to sta tvoja mamica in oči,” je rekla socialna delavka, jaz pa sem - čeprav še danes ne vem, zakaj - stekla k človeku, za katerega so rekli, da je moj oče, in se stisnila k njegovim nogam. Že takrat sem vedela, da bo postal moj prijatelj in zaveznik. In res je bilo tako.”- Ljubosumna mati Mati, ki je bila prej navajena živeti sama z očetom, je že od začetka čutila nekakšno ljubosumje na to, da se z očkom tako dobro razumeva. V začetku ji je, z neprestano skrbjo za to, da sem bila oprana, čista, in da mi je ves čas kupovala sladkarije in vse ostalo, kar sem si želela, še uspela to skrivati, potem pa... bolj kot sem odraščala, večje sadove je to njeno ljubosumje rojevalo. Tako mi je, ko sem bila stara trinajst let, kar naprej govorila, da sem kurba in prašiča in da sploh nisem vredna živnenja. Najprej sem, ko sem jo poslušala, samo jokala, počasi pa sem začela v to, kar mi je govorila, tudi verjeti in se v skladu s tem tudi obnašati,” priznava. Prvič v življenju pa, ko se je počutila sprejeto, je bilo, ko je pričela obiskovati srednjo šolo izven kraja, kjer so stanovali. “Takrat sem spoznala nove prijatelje in se seveda kaj kmalu znašla v družbi, v katero je sodilo vse tisto, kar storiš, ker se skušaš čim bolj prilagoditi in si s tem dvigniti samozavest ali občutek, da te ima nekdo vendarle rad in da mu zate ni vseeno.” Tako je pričela z vsem tistim, kar so počeli prijatelji: “Najprej sem začela kaditi travo, piti pivo in žgane pijače, sledilo pa je jemanje raznih tablet; seveda v vedno večjih količinah. In ko sem ugotovila, da tako ne bo šlo več, sem zapustila družbo, prenehala z alkoholom, odvisnost od mamil pa je bila že pregloboko, da bi lahko z njo opravila sama, in takrat sta mi, prvič v žrvljenju, starša stopila ob stran.” Ko jima je povedala, je pričakovala pretepanje in kričanje. ‘fOnadva pa sta,” pravi, še danes presenečena, “reagirala popolnoma mimo. Mati je vzela v roke slušalko, poklicala center za mentalno zdravljenje v Ljubljano, se dogovorila za pregled in spakrrala stvari, oče pa me je potem odpeljal. Tri mesece, ki sem jih preživela tam, sta me oba redno obiskovala, kar mi je zelo veliko pomenilo.” Vendar sprememba ni dolgo trajala, in ko so po končanem zdravljenju spet skušali zaživeti kot družina, je spet u-spevalo le nekaj mesecev. “Potem sva se z mamo spet vedno bolj prepirali; ona me je kar naprej zmeijala, jaz pa sem, kot da bi se ji hotela na tak način upirati, spet začela špricati šolo in piti; večkrat pa me kar po nekaj dni ni bilo domov.’* Tako se je ustvaril začarana krog, ki mu, nihče v družini ni videl rešitve, dokler... “Dokler se ni v moj prepir z mamo vmešal tudi oče in me pretepel. Ker sem ga imela vselej rada, mu zaupala in pri njem našla vse zaupanje, varnost in toplino, ki mi jo je sploh kdaj dal kdo od odraslih, sem se, ne da bi si priznala, da sem si pravzaprav zaslužila, počutila izigrano. Spaki-rala sem nahrbmik, sedla na avtobus in se odpeljala v Celje. Od takrat je minilo že skoraj dve leti, pa me še nista videla” Danes Kmalu je spoznala fanta, s katerim danes živita pri njegovih starših. “Ob tem, da bi si z njim ustvarila mimo družino, je moj glavni cilj še vedno, da bi uspela Končati srednjo šolo, potem pa diplomirati. Tako sem se, ko sem dojpofnila sedemnajst let, znašla v družbi, kjer sem se prvič počutila sprejeto. Seveda pa sem pričela delati vse tisto, kar so delali prijatelji; kaditi; zapadla sem tudi v alkohol, sledilo pa je tudi kajenje trave in jemanje tablet. Alkohola sem se potem uspela rešiti sama, v drogo pa sem zabredla tako, da sama nisem našla več izhoda in takrat sta mi starša, prvič v življenju pravzaprav, resnično pomagala. Ko sem jima povedala, na moje veliko presenečenje nista zganjala hrupa; mati je poklicala v center za mentalno zdravljenje v Ljubljano, se dogovorila za pregled in spakirala stvari, oče pa me je odpelajl. Tri mesece, ki sem jih preživela tam, sta me oba redno obiskovala. Generaciji: Vsem staršem, ki svojim otrokom nenehoma pravijo, naj živijo za učenje in šolo in si skusajo ljubezen kupiti z darili, da je to najhujša napaka, ki jih pri vzgoji delajo. Pustiti bi morali otroke, da se naučijo, kaj je življenje in kakšne nevarnosti prinaša predreem tistim, ki odraščajo v nezdravem, zlaganem družinskem okolju in začnejo toplino potem iskati drugje - največkrat s pomočjo slabe družbe, alkonola ali drog, kar predstavlja plaz ki ga je, ko se enkrat sproži, zelo težko ustaviti...” pravi. Sama je pol leta po zdravljenju še bila pri starših in hodila v šolo, potem pa je ugotovila, da tako ne bo slo, zaradi cesar je odšla od doma. “Drog ne uživam več; včasih sicer kaj popijem, vendar ne toliko, da bi bila odvisna. Včasih me zgrabi depresija, sicer pa ob življenju s fantom in njegovimi starši, ki so me zelo lepo sprejeli, imam le en življenjski cilj. Da bom uspela končati najprej srednjo šolo, potem pa diplomirati na faktulteti. In ker natančno vidim, kaj se bo zgodilo takrat, vem, da mi bo to tudi uspelo,” razlaga in ne počaka, da ji postavim vprašanje. “Vzela bom najlepše vezan izvod diplome, sedla v svoj avto in se odpeljala pred domačo hišo. Potrkala bom na vrata in ko bo mama odprla^ ji bom pokazala prvo stran diplome in ji rekla: ‘Ti, ti, ki se me ves čas poniževala in ki mi nisi nikoli zaupala, si končala samo srednjo šolo, pa še to s težavo; čeprav ti nikoli v življenju ni nič manjkalo in so te vselej razvajali in imeli radi. Jaz, ki sem bila zate vselej ničvreden otrok, dvijak, norec in kurba... pa sem danes diplomirala. In tudi zahvaljajoč tebi sem že nekaj časa človek, ki ve za kaj živi. Ti pa, pri vseh teh svojih letih, tega še vedno ne veš!” To bo rekla, pravi, potem pa bo sedla v avto in se odpeljala. ZMjenju naproti. Tistemu, ki mogoče vsaj takrat ne bo več iluzija prihodnosti, zakopana v preteklost maščevanja ali spominov... NINA M. SEDLAR STUDIO FORMA ikova 2 tel.{fax: (063) 716-116 :$li m . . .A—. : . - : : ■ ' veliko poslovnih uspehov in osebne soeše v letu iuV ALEŠ TIRAN JEK ■ FIJNK TOTI Kdo sploh je Aleš? To je ena najbolj produktivnih osebnosti, kar jih poznam. Če naštejem samo nekaj dejavnosti, vam bo postalo takoj jasno. Poldrugo desetletje bobnar pri Sank Rock, voditelj in moderator oddaj na VTV in Radio Celje, učitelj bobnov, programski vodja cluba Btah Blah in še bi lahko naštevali. O tem in onem sem predvsem za vas drage bralke pozanimal prav iz prve roke. »Kdaj si se odločil, da bo bobnanje krojilo tvojo življensko pot in kakšni so bili začetki?« »Že ko sem se rodil daljnega leta... uh, so vedeli, da ne bom povprečni malo-meščan, katerega življenje, bo diktiral nekdo, ki je zadolžen za klišeje. V 9-snovni šoli sem začel kazati zanimanje za glasbo. Igral sem v tamburaškem ansamblu. Kmalu je bilo potrebno zamenjati instrument. Bila je kitara. Skupaj z Zvonetom Hrancem sva ustanovila prvi band, in vse tako do nastanka Sank Rock. Sodelovanje je trajalo, vse dokler ni Zvone iz podobnih razlogov kot jaz zapustil skupino. Srednja šola je bila zame strel v prazno. Bullshit na željo staršev sem moral svoje sanje o oblikovni šoli zamenjati z družinsko tradicijo. Obiskal sem srednjo elektrotehnično šolo, jo dokončal in s tem ne razočaral svoje starše. Na vsem lepem sem brenkalo zamenjal z lonci in s časom postal eden najbolj uspešnih bobnarjev.« »Kako je prišlo do sodelovanja med teboj, trgovino Bazar, Tomo in Zildjianom?« »To se je zgodilo zgolj slučajno ali pa tudi ne. Sam sem že vrsto let uporabnik teh činel. Pri nas je ekskluzivni za- 22. DECEMBRA, LIUBUANA - HALA TIVOLI GOSTI: ZAKLONIŠČE PREPEVA (Nova Gorica) Po sedmih letih bo v Sloveniji ponovno gostovala legendama Jugoslovanka skupina Riblja čorba. V dvajsetletni karieri, ki je menda ni treba se enkrat obnovili, je Riblja čorba dosegla vse, kar se je v okvirih jugoslovanskega rokenrola dalo doseči. Morda le nekaj povzetkov: njihov tretji album Mrtva priroda (Volim, volim, volim žene, Na zapadu nista novo...) je bil prodan v nakladi 5(K).(XX) izvodov, kar je še vedno absolutni rekord znotraj Yu rokenrola. Njihov živi album U ime naroda je bil prodan v nakladi 120.(XX) izvodov, kar pomeni, tla je najbolje prodajan živi album vseh časov. Pesem Poglej dom svoj, Andele, posneta leta' 1985, je bila proglašena za pesem desetletja. Kakor koli že, fenomen z imenom Riblja čorba je primemo rokenrol bend, zaradi česar tudi prihaja v Slovenijo. Vsa natolcevanja, ki so se nekaterim novinarjem zapisala na račun Bore Dordeviča v zadnjem času, pa s tem nimajo nobene zveze. Vstopnice za koncert Riblje čorbe so ze v prodaji na običajnih mestih po vsej Sloveniji. Gregor ( idk stopnik za Zildjian Lenasi (trgovina Bazar). Po vsem svetu ta veliki tovarniški koncem išče ambasadoije za svoje izdelke. Ker so potrebovali primemo osebnost, so se obrnili prav na svojega generalnega uvoznika Gospod Lenasi me je poklical, saj sem se mu zdel primeren in dovolj sposoben za tak fiodvig. Pogodba je zame vrhunec v karieri, kar pa ne pomeni, da nimam še večjih ciljev. Vsako leto mi priskrbijo vse, kar rabim. Najbolj sem ponosen, da sem se med svetovnimi zvezdami pojavil tudi v Zildjianovem svetovnem magazinu. Pogodba s Tamo pa je samo nadgradnja sodelovanja med menoj in trgovino Bazar. To so eni najboljših bobnov ta trenutek. Dobil sem idealne pogoje, in bil bi nor, če ne bi sprejel izziv.« »V nekem članku sem zasledil, da si bil pobudnik napredka v glasbi Sank Rocka. V koleri smeri si videl razvoj skupine?« »Glasba skupine Šank Rock se v zadnjih letih ni spremenila skoraj nič. Ni bilo občutiti napredka. Vse je stalo na starih temeljih, ki so se začeli po Ameriki krepko majati. Vsak, ki mu je vsaj malo jasno, kaj je glasba, ve, da so se od 90-tih pa do danes glasbeni trendi v svetu zelo spremenili. Tudi rock je iskal povezave z rapom in elektroniko. V tej smeri sem videl razvoj. Ne moreš 15 let igrati eno in isto, če se trg spreminja. Po potrebi se je vendarle treba prilagoditi. Tu so nastala razpotja, ki so skupino razdrla.« Polzela »Prekinitev sodelovanja s Sank Rock je bil verjetno zate kot idejnega vodjo te skupine velik udarec. Kje se vidiš ta trenutek kot član skupine Funk You in kakšni so načrti skupine v naslednjih letih?« »Šok. Klub nesoglasjem, ki so bila prisotna, nisem nikoli pričakoval, da se lahko kaj takega zgodi. Hvala bogu se sedaj lahko lOtLodstotno posvetim svoji novi skupini Funk You. Skupaj ustvaijamo eno leto. V tem času nam je uspel nepričakovan uspeh. Preko koncertov, brez nosilca zvoka in vedno polno prizorišče dokazujejo vrednost reklame iz ust v usta. Ljudje zapuščajo naše koncerte zadovoljni, saj dobijo relaksacijo za svojo dušo. To je trenutna trendovska glasba, za kar se je potrebno zahvaliti predvsem Jamiricmaiu, ki je postavil firnky v ospredje. Kar se tiče načrtov, pripravljamo debitanski CD, vendar se 60 zaradi obveznosti posameznikov izid zavlekel pozno v leto 1998. Kasneje bo izšel dragi, tretji....« »Začel si voditi trenutno najbolj pomembno zbirališče mladih v Velenju, Blah Blah. Kako si sploh prišel na idejo in kako se boriš prod zajedalcem, Id ti mečejo pesek v oci?« »Ne bojim se peskačev, saj je njihova funkcija brez rezultatov. Konkurenca je dobrodošla, saj se s tem prisili razvoj scene. Na koncu se odločijo ljudje sami.« » Si zelo produktivna osebnost. Poskušaš se uveljavljati na različnih področjih. Zakaj ne vodiš več Video Top-a, saj je bila oddaja nadpovprečno sprejeta?« »Ne vem, kako je bila sprejeta Po besedah in dejanjih (finančnih) g. Dordeviča temu ni tako. Zgodbica, ki vam jo moram povedati, vam bo povedala vse! Bil sem mamicin od samega začetka Sprva nas ni mogla hraniti, ker ni bilo denarja za kruh. ves čas smo bili mamici v pomoč. Stali smo ji ob strani. Ko nas je pptrebovala, smo bili ob njej. Kasneje se je postavila na noge. Tudi mi smo zrasti. Kot vsak človek v odraščanju potrebuješ svoj prav, da lahko uveljavljaš svoje ideje. Mamica se s tem ni strinjala, zato sem spakiral ku-ffe in odšel od doma.« »V veliko veselje ti je bilo, če si lahko svoje glasbene izkušnje prenašal na mladi rod. Kakšen učitelj si bil in kako so pedali učenci na tebe kot medijsko osebnost, katerim si bil vzornik?« »To bi morali vprašati njih. Na začetku so zaradi tega imeli tremo, vendar smo jo uspešno premagovali s prijateljskim odnosom. Hodili smo skupaj, na pivo. Bili in ostali smo prijatelji. vŠe vedno smo veseli, če se srečamo. Želel bi si, da bi kdo od njih postal boljši in bolj uspešen. Zelo dobro vem, da je glasba umetnost in ne tekmovanje, Kdo je boljši, hitrejši...« »Vemo, da si srečno poročen. Ali že razmišljaš o bobnarskem naraščaju?« »Od kod veš? Ha, ha, ha. Normalno da razmišljam. A ti ne? (Panika! Ne!) Ti veš, da imam že eno hčerko, ki ni iz tega zakona. Ona je živi dokaz moje mladostniške razigranosti. Drage moje bralke in bralci, rad bi vam svetoval, da če se že igrate, počnite to varno. Ne bo vas kasneje bolela glava« Gregor Čulk ČRNA KAVA N Sama ob jutmnji kavi razmišljam, razmišljam, kaj prinesel bo ta dan... Skozi jutranje meglice nasmiha se sonce, navdaja me s toplino, ki v ljudeh je ni.. Sama ob jutmnji kavi razmišljam, v sebi pestujem razočamnja in v praznino strmim... Samota razjeda mi želodec - in ne črna kava... Prižigam si cigareto za cigareto, strupeni dim navdaja me s toplino, ki v ljudeh je ni.. Samota razjeda mi želodec - in ne cigareta.. Obup v sebi pestujem, rada bi ga spremenila v solze - odide.. Odšla bom v topel sončen dan, vase se bom skrila... Morda se ne najdem več., morda bo vso mojo bolečino še danes prekrila gomila... Nasvidenje ljudje, ki v vas ni topline, nasvidenje v onostranstvu... MAR1NA-N1NA/ STONES / prepričljivejša od knjižne slovenščine. Poleg novega matenala so na ploščo SKDNIK. ciničen pogled na aktualno volilno norijo in slovensko politično sceno nasploh. V V II. ABONMAJSKI KONCERT Medtem ko THE ROLLING STONES z novo ploščo in svetovno turnejo dokazujejo, da so še vedno najvecja rockVroll skupina na svetu, založbe rili. Mednje nedvomno'’Sodi plošča STICKV ITNGERS, ki so jo leta 1971 jn poznavalcev pa za najboljšo ploščo plon. STICKV različnih glasbenih stilov:'od ostrega rockVrolfa v BROWN SUGAR do čudovitih balad WILD HORSES in I GOT THE BLUES. Svoj prepoznaven va glasba nove razsežnosti. Avtoija 'jseh skladb sta bila kot ponavadi Mick Md^SkSTkliteBlM tom .Aktom' Plošča je ob izidu naletela na val ogorčenja in proteste varuhov javne morale, predvsem zaradi za tiste čase Provokativnem ovitka Andvja Warhola m Temačne balade SISTER MOR-PHINE. Kar pa ni bilo nič novega za « STONES s 'STICKV FTN- jgsploh. CD -ji IZ ŽANE Na slovenskem glasbenem nebu kihko IM irimd°oi.ninrMhe Fnnx \e, A1!,1 AjaVskaskuP'na BIG rGOT MAMA, ki tudi z novo (drugo) ploščo KAJ SE DOGAJA? dokazuje, da še kako dobro vc, za kaj pri rocknVollu sploh gre. rodnem domu organiziral koncert* na katerem so nastopili Matej Sare - oboa, Svava Bemhards-dpttir - viola, Igor Škerjanec -violončelo, Paola Pancet - cem- Sarc je bil prvi oboist Simfonikov RTV Slovenija in Freiburškega filharmoničnega orkestra. Kot komorni glasbenik in solist je koncentiral po vsej E-vropi, Avstraliji, Japonskem in obeh Amerikah. Snemal je za Radio Slovenija, Islandski radio, Radio France Musique... S Heidelberškim komornim orkestrom je posnel več laseiskih plošč. Od leta 1994 je stalni član pihalnega kvinteta 1 Jc Sl... .. >j. i ,_IJ. IV. III,VI,. Slovvind. V orkestru Slovenske filharmonije nastopa kot solist. Svava Bernhardsdottir je rojena v leta 1989 z disertacijo o razvoju violi-histične in violske igre na Islandiji. V zadnjih letih se je posvetila študiju stare glasbe na Ssholi Cantorum Basiliensis, hkrati pa je bila članica simfoničnih orkestrov v Baslu, Aachnu, Luzernu in — ||d--------članica orkestra J| .................. in docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Violončelist Igor Šketjanec je študiral Koncertira solistično in TOkmuorni slednjem se nastopa kot solo čelist. Za dokaj uspešno ustv^ajo v ok^ni že fjNinih glasbenih obrazcev. Pri tem kar pa v triakordnem svetu [ocknVolla m nič novega. Skladbe so fOtnpromis med ostrimi kitarskimi rifi u spevnimi refreni, ki gredo hitro v jem i.umik m mn ploščo zaključijo s ^fjENIRlE^ Z;,lScii0 }[etjetno bodo marsikoga vključno z ncino zbodla v uho besedila v nogo-Vorni ljubljanščini, ki pa je še vedno stičnega tekmovanja v Bologni. r f* L'- 1. Parni Valjak - Samo snovi teku uzvodno 2. Daniela - Zovem te ja 3. Eros Ramazzotti - Eros 4. Carrapicho - Dance to boi bumba 5. Nofx - So long... DOMAČE: 1. Adi Smolar - Jaz sem nor 2. Anja Rupel - Moje sanje 3. Big foot mama-Kaj se dogaja? 4. Babilon - lil 5. Poljub - Le Krka ve NAJVEČJA IZBIRA CD plošč in teaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 NOVOSTI - CELINE DION -Let’s talk about love - ETERNAL -The Best of - DIANA TRIBUTE Kompilacija - BRYAN ADAMS Unplugged TORTEN psomjmj«: im mmc 01. METALLICA -Reload 02. THE KELLY FAMILY -Growin’Up 03. ADI SMOLAR Jaz sem nor 04. EROS RAMAZZOTI The Best of 05. PARNI VALJAK -Samo snovi teku uzvodno 06. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 07. THE ROLLING STONES -Bridges to Babylon 08. DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO Kruh i vino 09. BORIS NOVKOVIČ -Sve gubi sjaj bez ljubavi 10. ŠPICE GIRLS - PrT^akupu^večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE ornim NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan odi 12 do 1® ur©, sobota od 9 do 13 ure. TOP MUSIC-KVALITETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SUŠI! MALI OGLASI AVTO CEUE RABLJENA VOZILA CEUE: FORD ESCORT 1.4 CL, L 94, čm, 1351.500,00 SU FIAT TTPO 1.4 ie S, čm, L 94, 1,189.000,00 SIT FIAT LIPO 1.4 ie SX, bel, L 9394, 1,124550,00 SIT FIAT UNO 13 D, bel L 91, 515.700,00 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, rdeča, L 94, 1,849.900,00 SIT LADA SAMARA 1300 5v, bela, L 94, 599.000;00 SIT LADA SAMARA ISOOi 3V, L 94, rdeča, 599.700,00 SIT LADA NIVA 1.71 1 96, zelen 132255a00 SIT NISSAN VANETIE COACH 24, 1 9(1 siv, 935550,00 SIT OPEL ASTRA 1.7 TD 5V, 1 94, rdeč metal 1597500,00 SET OPEL ASTRA IS GLS karavan, mctalik nk* 1 93, 1552000,00 SIT OPEL VECIRA 1.6 GL rdeč, 1 9L 1,152900,00 SIT PEUGEOT 106 XN, bela, 3v, 1 95, 1,176200,00 SIT R 5 CAMPUS, 5V, 1 92 rdeč 642600,00 SIT RENAULT CUO 1.4 RN, 3v, zelen, 1 91, 939.800,00 SIT RENAULT TRAPIC TB 23 fmgon, bel 1 91, 930.600,00 SIT SUBARU JUSTY 1.0 GL 1 92 rdeč, 799.900,00 SIT VOLVO 340 GL D, siva metal 1 89, 554.600,00 SIT VELENJE: CITROEN ZX AURA 16 I, 1 91, 1,100.000,00 SIT CITROEN KANITA 1.8 1 1 93, 1,640.457,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SW, 1 93, 1348.000,00 srr FIAT TTPO 1.4,1 90, 766500,00 SIT FIAT 71PO 1.4, 1 91, 811.440,00 SIT FIAT TIPO 1.4,1 93, 1,012275,00 SIT IMV R5 CAMPUS, 1 89, 485.10(100 SIT LADA 1500 KARAVAN, 1 94, 630.000,00 SIT NISSAN MICRA GL 1 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL 1. 92 1,400.000,00 SIT PEUGEOT 205 ROLAND GARR, 1 93, 1,874250,00 SIT R 19 CHAMADE TSE, l 91, 921.424,00 SIT R 25 GTX, 1 90, 1,407.000,00 SIT ŠKODA 136 L L 90, 379319,00 SIT Ugodni krediti T + 75%, menjam stom m novo, mala so tehnično brezhibna, za določene Upe vozi dajemo garancijo. Informacije na telefon: 0631412-328 - Celje, 0631851-060 - Velenje. RO+SO ZALOGA RABLJENIH VOZIL CITROEN ZX AURA 1.8, L 93, 14500 DEM ŠKODA FORMAN, L 93, 6800 DEM ŠKODA FAVORIT, 1. 92 5300 DEM ŠKODA FAVORIT, L 93, 6.700 DEM R 19 CHAMADE, L 91, , dodatna oprema, 11.900 DEM Za »a rabljena mzia je možen kredit Informacije na td: 063137-506.________ AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Honda 1.6 ESI scdan, L 94, 23.000 DEM Hyundai Acccnt 15 GLS, 1. 95, 14.000 DEM KIA NEXIA 15 GL L 95, 12000 DEM Meicedez Benz E 300 D, L 95, 75.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, L 94, 50.000 DEM Mercedcz Benz 220 , L 94, 43.600 DEM Za vsa rabbena mzia je možen kredit Informa-dje: 0631472-409. MOTO CENTER - YOGI AC KRALJ AVTOCENTER MEH VEČJA MOTORNA KOLESA APRIIIA, 1. 96, modra, 18.000 km, 8.900 DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 15500 DEM GPZ 500 S, L 93, 6800 DEM HONDA CBR 900 RR, L 95, 13.700 DEM JILERA RC 125, l 93, 4500 DEM KAWASAKI VN 800. KLASIK, L 97, dodatna oprema, 12900 DEM KAWASAKI ZZR 250, L 91, 5.900 DEM KAWASAKI VN 800 CHOPPER, L 95, čm, 9500 DEM KTM 620 EXQ L 96, 8500 DEM PIAGGIO TTPHON 50, nov, moder, 360.000,00 SIT SUZUKI 650 FREE WiND, L 97, 10300 DEM SUZUKI GSX 750 R, 1. 90, 7.900 DEM VAMAHA XT 600, L 91, 5.000 DEM VAMAHA XT 600, L 95, 7.900 DEM Sprejemamo naročila za Lavrače letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa Uredimo kredit Sprejemamo naročila za motoma kolesa Ka-vvasaki L 98 in Honda L 98. čelade Shoei in Arai na zalogi Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motoma kolesa Vilice up side-dovvn za Kavvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. Gume DUNLOP, MICHEUN, METZE-1 FR na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 0631853471._ AVTOHIŠA D REV ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, L 89, 5500 DEM SEAT IBIZA 1.9 D, L 94, 14.900 DEM SEAT IBIZA GU testno vozilo, ugodno SEAT CORDOBA 1.4 CLX, L 95, 15500 DEM SEAT CORDOBA 1.6 CLX, L 95, 16200 DEM ŠKODA FAVORIT, L 93, 6.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, L 94, 6.800 DEM Registrirana vozila: GOLF 1.6 JXD, L 90, 9.900 DEM, 9.000 DEM Informacije m telefon 063/707-365 in 0631707-395.____________________ AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 15 IE L 92, ES, CZ radio, nastavljiv volan po viširu, dobro ohranjen ASTRA 1.4 karavan, L 92 reg 9/98, radio, priklop, katalizator CAUBRA 4X4, L 93, 100.000 km, reg 398 DAIHATSU CHARADE KLASIK, L 96, 24.000 km, neg 9/98 OPEL KADET 13 S l 89, reg 1197, radio spcjlcr, dobro ohranjen OPEL VECIRA 18, L 95, reg 398, 1. lastnik, dobro ohranjen OPEL VECIRA 1.8 GLS, L 93, pomična streha ABS, SV R 5 FWE 1.4, L 94, 61200 km, dobro ohranjen Možnost nakupa na kredit in kasing do 5 kt Informacje: 0631864-380 in 063/411-909. ZALOGA RABLJENIH VOZIL FORD MONDEO KARAVAN 18 CLX, L 94, 14.000 DEM HUNDAV LANTRA, L 96, 25.000 km HUNDAV SONATA 20 GLS, vsa oprema, L 90 NISSAN MAKIMAL 3.0, L 89, vsa oprema, 16000 DEM R4,190 Za vsa rabljena mzia možen kredit Informad-je na td: 0631720-283 aU 0631720-116. AVTO SELMAR ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX, L 88, 3.900 DEM ALFA ROMEO 75 18 E, L 93, rdeč, 10.900 DEM HVUNDAI PONY 13 LS, L 91, met siv, 8200 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, L 90, bel, 9.900 DEM OPEL KADET 2.0 GSI 16 V, L 90, bel, 11.900 DEM OPEL FRONTERA 24 i, 4 x 4, l 92 27800 DEM PEUGEOT 605 3.0, 1 93, vsa oprema, 20.900 DEM PEUGEOT 306 XN 1.4, 5v, L 94, bel, 15.900 DEM ROVER 416 SU, L 9495, metalno zelen, 16.900 DEM ROVER 114 Gn, L 94, rdeč, 13500 DEM R 19 1.4 RT, L 9495, metalik zelen, 15500 DEM RENAULT CUO 1.4 RT, L 94, bel, 14500 DEM SUBARU LEGACI 20 GE 1 894, metal, dodatna oprema, 20.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX, L 95, rdeč 14.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XE L 90, met siva, 9.900 DEM VENTO 1.8. L 9495, rdeč 19.900 DEM VOLVO 850,195, vsa oprema, 45.900 DEM Informacije m teL 063134-320 in 063/32-524. KOVINOTEHNA ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 90 20, L 87, 500.000.00 SIT AUDI 100, L 92 19.900 DEM HAT TIPO 1.4, L 91, moder, 800.000,00 SIT FORD ORION 1.6 CLX, L 93, srebrn, 1280.000,00 SIT FORD ESCORT 1.4 chia, L 92 11.000 DEM FORD ESCORT 18 D, L 92 rdeč 1. lastnik, 12700 DEM GOLF 13, L 91, 10.000 DEM HONDA ACCORD 20 i, L 90, 10500 DEM HONDA OVIC SEDAN 15 GE L 90, 9500 DEM HVUNDAI SONATA 20 GLS, l 92 1320.000,00 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE L 93, črna, 2000.000,00 SIT MITSUBISHI GALANT 1.8 l 90, 1,000.000,00 SIT ROVER 114 GS, L 94, 11.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX, L 95, 14.600 DEM VW PASSAT 1.6 CE L 90, siv, 13500 DEM WARTBURG 13, L 89, oena po dogovoru Informacije na telefon 063/432-807._ ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI A4 1.8 guattro, L 95, metalik zelen, 42000 DEM AUDI 100 20 E 1 91, 18500 DEM SEAT IBIZA 12 GLX, L 93, metalik srebrn, CZ, ES, radio, 9.450 DEM VW TRANSPORTER FORGON 24 D DMR L 93, 17.800 DEM Za vsa rabljena mzia vdjego krediti in popuš za gotovino. Informacije na teL 063/852-955. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL CX karavan, 1 90 PEUGEOT 405, L 93 ZX 1.4, L 94 Informacije na telefon 702-230.___ PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, siva, l 92 478800,00 SIT SKODA FAVORIT, siva, 1, 92 441.000,00 SIT SKODA FAVORIT, rdeča, 1, 92 525.000,00 SIT SKODA FAVORIT, rdeča, 1. 92 491.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT, zelena, 1, 93, 675.675,00 SIT SKODA FAVORIT, polarno modra, 1, 93 619500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, polarno modra, 1, 93, 64260000 SIT SKODA FAVORIT, bela, 1, 93, 655200,00 SIT SKODA FAVORIT, rdeča, i 94, 760.725,00 SIT SKODA FAVORIT, rdeča, 1. 94, 796.95000 SIT SKODA FAVORIT, rdeča, 1, 94, 772800,00 SIT SKODA FAVORIT, bela, 1. 95, 905520,00 SIT SKODA FORMAN, L 93, 724500,00 SIT Informacije na telefon 0631861-570._ RAZNO 28-letni tant s čisto preteklostjo, brez obveznosti, želi spoznati sebi primemo dekle za skupno življenje. Samo resne ponudbe na mobitel 041/682-995. Dodatni prihodek s polnjenjem kuvert na vašem doma Brezplačne iriformacjje na telefon 720844 od 15. - 16. ure. Zobozdravniška ordinacija na Vranskem zaposli medicinsko sestro. Informacije na telefon: 06V 725 034 PRODAM Prodam GOLF 1.6 Spaket, L 84, reg: 898, bel,--------------— -----'--------- glenke,..). TeL: 47 Prodam ali menjam R 25 TC MANAGER L 88, metalik temno siv, SV, daljinsko CZ, el. stekla, lepo ohranjen. Cena 8500 DEM TeL: 041/681-770. Prodam avtoradio BLAUPUNKT Oslo RCC 24 za 300 DEM. TeL 063/715424 V centru Žalca, nasproti avtobusne postaje, oddaip v najem lokal za tigovsko dgavnost 46 m" in skladišče. Po dogovora lahko tudi večjo površino. TeL: 715-281. STIGMA 93 ZALOGA RABLJENIH VOZIL MAZDA 323 F, L 94, 25.000 km, 19.000 DEM Možen kredi banke MAIDA. Informacije na telefon 063/411-252._ AVTO MURŠIČ ZALOGA RABLJENIH VOZIL testno vozilo XSARA testni avto SAKO 1.6 VTE metal zelen, 1. 96, oena po dogovora Informacije na telefon 063/856852.__ AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABLJENIH VOZIL AUDI 80 20 E J 92 19200 DEM HAT PANDA 1.0, L 94, 7500 DEM KIA SPORTAGE MRDi, L 95, 32000 km, modra, 29200 DEM KIA SEPHIA SLX, L 94, 12000 DEM LADA SAMARA 1300, L 87, 2600 DEM NISSAN PRIMERA 1.6, L 91, poškodovana, 4500 DEM PEUGEOT 405 GE L 8889, 56.000 km, 9.600 DEM RENAULT CUO 12 RN, L 93, 10.600 DEM 1 Ar n m k 1«® # m m*? AVTOR: MIHA OTKO- ŽMAVC SEŠTE- VEK ZAPORO- ŽJE (ORIG.) LITINA ZA ZVONOVE RADŽEVA ŽENA V INDIJI STEKA- NJE ŽIVAL- SKA NOGA BRSTE- NJE MESTO UKRAJINI JZ OD ODESE VITICA OSNOVNI TON LESTVICE D A CIIN DŽIP ZDRAVILNA RASTLINA JECA- VEC POZDRAV Z VRANSKEGA DLAČICA POD NOSOM LUPINA RAZLIČ. VOKALA LOVEC KAČ ► ZDRAVA KONKU- RENCA GLAVNO MESTO NIZOZEM- SKE NEKO- VINE HRV. SKLADA- TELJ (KRSTO) STANLEV DONEN SIKHOVSKA KOVINSKA ZAPESTNICA NASPROTJE LAŽI PLOŠČ. MERA BEK NAZAROV JOKAV EC NASAD PRED HIŠO KONJ V KASU SUEZI- KOSLOVEC PUŠKA Z/I LOV NA MEDVEDE POD OŠTE- VANJE KDOR DA ZNAK ZA ZAČETEK TEKA HLAČE- VINA ORANJE IGRALKA RINA SPRETNO IZKORI- ŠČANJE POLO- ŽAJA s ETNIČNA SKUPINA V J. ERITREJI A M. PISATELJ (RALPH WALDO) HRIB NAD SOČO PRI SOLKANU PRVIKAA-NANSK/ BOG.OČE BOGOV IN UUDI RAZL. ČRKI ENAKI ČRKI ERBIJ POSLANEC V ARAB.DRŽ-AVAH MESTO V ST. EGIPTU ZAROTNIK PROTI CHARLESU IHTITUS) DRŽALO FLAVTI- STKA GRAFE- NAUER BOLGAR. MESTO FRANC. MESTO VNOS ZRAKA V PUUČA VRSTA BONBONA UUBU. BANKA KRAJ NAD PORTOROŽEM LUKNJICA V KOŽI ANNO DOMINI PRITOK INNA TRAČ- NICA RIMSKI BOG SMRTI KIPAR FEDI POL BESEDE LESA ARIJSKI BOG SVET- LOBE STANJE ODRAS- LEGA VOKALA V SINE" lik. m MESTO OB RIU DE JANEIRU (BRAZ.) KDOR SE RAD SMEJE, REŽAVEC POOSEBLJENJE NEBA PRI SUMERCIH ^ NATRIJ AMER. IGRALKA DVORAK Geslo S! |t!l §l fSfs *!l ti! lil ^ ^ osi cS Oc c/> NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenec iz števiJke 67: 1. Bon Kupra 5000 SIT Lidija Štor, Tmoveljska 34, 3000 Celje GESLO: ČLOVEŠKA RIBICA Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade je 30 dni. «1* » j m TWš EMATIKfc e - skladišče D-Per PRl 131/1997 HKO VAŠ (SKORAJ) Z 5000004269,68 fot« VVA 25 S Y Zakaj? Zaradi DAVČNE OLAJŠAVE: :aj Gorenjevih izdelkov, za katere veljajo ol/ pri obračunu dohodnine: v v Pralni stroji: VVA 25 S, VVA 24 S, VVA 23 S, VVA 22 S, VVA 1111, VVA 1131 S, VVA 1531 S Sušilniki perila: WT 630, WT 610 Hladilno zamrzovalni aparati: HBI0921 (Rl 090), H11521 (Rl 1 1421 (Rl 133), HI 2221 (Rl 210), HTI 2121 (Rl 203), HZI 2021 (KI 2721 (KI27), HTS 2121 (R 203), HZS 1851 (K 17), HZS 2761 (K ' 2861 (R 273/R 273 C), HBS 101 (R 160) Za ostale boste izvedeli pri prodajalcih. C0BISS Okolju prijazni aparati