D o p i s i. Od Sv. Trojice v Slov. goricah. (»Š tajerčeve« 1 a ž i.) Štajerc je prmesel v 26 Stevilki m. 1. pcdel dopis, v katerem' blati naSega časti vrednega gosp. župnika in gvardijana P. Nikolaja. Dopis je od kraja do konca lažnjiv. Dopisnik piše, da imamo Sestero očetov frančiškanov in sicer po rodu 5 Kranjcev, oSe gvardijan pa je Hrvat. Resnica pa je, da so le trije Kranjci, gvardijan pa so štajerski Slovenec. Dalje piSe, da gospod gvardijan vsako nedeljo in praznik pridiga in kržčanski nauk razlaga praznim klopem. V čast Trojicanom bodi povedano, da malokje toliko Ijudi posluša pridigo in krSčanski nauk, kakor pri nas. Prazna klop je pač gotovo tam, kjer bi moral sedeti li dopisun. Kedaj si pa slišal, da bi gospod gvardijan kleli »Štajercijance« in nemčurje? No, saj ni čuda, ker nemškutarii imajo neki drugači zvrtana uSesa kakor pravi Slovenci, zato tudi drugače slišijo. Kaj pa tebe briga, malopridni dopisun, ako župnik dvakrat pri- digajo v nedeljo in praznik, da jih blatis* v tem neumnem, budalosti polnem listu, saj vendar župnik storijo, kar oni hočejo. Zato bi lahko opustil tvoje pisarjenje! Seveda tega ti tvoja oSabnost in napuhnjena glava ni dopustila. Ti lažnjivi dopisnik lažnjivega »Štajerca« zapomni si, da se bo8 tudi ti poprej prepričal, ali je res ali ne, kar boS pisal. Tega si tako ne boš zapomnil, ker je znano, da tehtajo možgani nemSkutarja 200 gramov manj, kakor zavednega Slovenca. Torej ni čuda, <5e to pozabis. Morebiti te je pa pri dopisu luna trkala! No, tedaj te pa pomilujemo. Vi pa, dragi Trojičani, posebno mladeniči in dekieta, ki ste v mladeniski in dekliski družbi, skrbite, da kmalu izgine iz naše lepe župnije ta strupeni ptujski list, kateri blati naše najdražje svetinje, ljubezen do vere in mile naSe domovine. Od Sv. Bolfanka v Slov. gor. (N a S a iarna cerkev.) Letošnje leto se je končalo in ljudstvo se zahvaljuje Bogu za prejete dobrote. Tako se tudi mi bolfanski farani moramo zahvaliti najpoprej Bogu in potem pa nekaterim darežljivim faranom. NaSa cerker je bila pred 24 leti opustodena in tako rekoč prazna. L. 1880. pa so nam naS rajnki g. dr. Jožef MurSec Zivkov, vpokoj. profesor v Gradcu, darovaii veliko svoto 4120 K za obok cerkve in za nadstropje nad zakristijo, kjer je lepa shramba za maSao obleko in za cerkveno opravo. Obenem smo tudi dobili nov glavni oltar, za katerega so g. dr. Jožef Muršec darovali 300 K, nove sedeže in v cerkev cementna tla z različnimi barvami. Tisto leto so g. dr. MurSec darovali tu svojo 501etnico maSniStva in so nam cbenem mil. knezoskol Jakob Maksimilijan StepiSnik po-, svetili cerker in glavni oltar. L. 1885. smo imeli drugo veselje, ker smo postavili nov zvonik in dobili 4 nove zvonove, za katere so nam zopet podarili g dr. Muršec 2000 K. Nadalje so nam daroraii sledeči dobrotniki: lepo podobo prečist. Spočetja Device Marije Janez in Liza Firbas iz Biša; podobo sv. Jožefa Matija GomiUek iz BiSa, sv. Stanislava Marija GomilSek iz BiSa, katerega so nam blagoslovili naš milost. knez in Skoi dr. Mih. Napotnik. Takrat so obiskali tudi GomilSekovo hiSo. Dalje so darovali: sv. Gero Gerca Šalamun iz BiSa, sv. FrančiSka Seraf Gerca Klamfar iz BiSa, sv. Katarino Siensko pa Katarina Murko iz BiSa. L. 1895. pa so nam dali čast. gosp. Jožef Šinko, takratni župnik, celo cerkev lepo in okusno slikati v čast sv. Družini in med tem tudi novi stranski oltar sv. Družine. Naročili so tri nore svetilnice za večno luč, kjer 80 tudi darovali 6. g. Jos. MurSec 200 K. Jož. Peterc pa Se drugo novo monStranco. Zdaj, preteklo leto 1903, so nam darovali podobo presv. Srca Marijinega Terezija Munda v BiSečkem vrhu. Potem je darovala Neimenovana čez 200 K za dre novi zastavi, kateri so milostljivi knez in Skof ob času sv. birme blagoslovili. Dne 1. listopada, na dan vseh svetnikov pa so nam Se blagoslovili čast. g. dekan pri Sv. Lenartu novo podobo našega farnega patrona sv. Bolfanka z dvema angeljema, ki stojita na obeh straneh podobe s svečniki v rokah. Za te podobe sta darovala Alojzij in Marija Murko v Crmli čez 400 K. Vse te podobe je izrezal in okusno izdelal podobar Leopold Perko pri Sv. Trojici v Sl. gor., katerega vsem toplo priporočamo. Vsem dobrotnikom naše iare pa se tem potom srčno zahvaljujemo. Naj jim bo Večni plačnik v nebesih! Radenski vrh pri Kapeli. (Č e v I j a r.) Kakor vam je znano, dragi čitatelji, je poročal neki piskrovez o svojem »kSeftu«, zato vam tudi jaz hočem poročati, kaj sem vse doživel med »Štaiercevimi« pristaSi. Midva s kapelskim piskrovezom se dobro poznava. Dogovorila sva se, da bo on tiste ptujske krote riakal, katere bom jaz poiskal in mu jih naznanil. Vi, bralci »Štajerčevi«, nič se ne jezite čez mene, ker jaz sem priprost človek, bralec »Slov. Gospodarja« in »NaSega Doma« ter hodim za svojim »kSeftom«. Ker se približuje zima, zato grem v Boračovo k Alojziju Mauki. Ta je prebrisan mož, ki rad čita »Štajerca«. Od Mauka stopim k Sreibaru po domače Bogatiču, kjer sem par čevljev zaSil. Ko stopim v biSo, kar ostrmim, toliko ptujskega mrčesa sem zagledal. Jezen poberem »cejak«, ker sem se zbal, da bi me ptujski korondič ne zastrupil. Saj veste, da je straSno strupen. Od tod stopim k Šparavcu. To vam je narodnjak. »Štajerca« ima vedno skritega v telovnikovem žepu. Zato se hitro poslovim od Boračeve ter se podam v Eobiešak in v Radenski vrh. Tukaj obiSčem Straklna, kateri je sam čevljar. Njega po letu ni doma. Po letu, gospod urednik, je blizu vas; hodi namreč zidat v Maribor. Po zimi pa cevljareko dela kakor jaz. Kaj sem zagledal, ko stopim v sobo ? Stari Štrakl je sedel pri mizi ter Studiral, kako bi se dal »Štajerc« prenarediti, da bi postal tednik. Toda Straklnov stric se hudo motijo, ker »Štajerca« vsakemu vsiljuje ter mu ga naroči, da mu po eno ali dve leti zastonj prihaja Hitro se poslovim ter jo poberem po KobieSaku navzdol h Grosmanu v Radenski vrh. Veselje je navdalo moje srce, ko sem stopil enkrat v narodno hiso. »Sl. Gospodar« in »NaS Dom< sta bila na mizi. Tukaj sem dobil precej dela, zato sem se dalje časa mudil. Pri Antonu Kolmaniču sem zagledal krot, da me je kar strah in groza obsla. Tudi tukaj sem neko malenkost zaSil in sem zvedel, da Kolmanič ptujako mulo v Lajhovo kočo spat goni. Mislim, da je danes dovolj, dragi piskrovez • zdaj imaS dosti dela za nekaj časa! Dalje bom prihodnjič poročal, ko pojdem v Žrnovo, v Melajski vrh in v Noričje. S pozdravom čevljar. Iz Poličke vasi. (Občinske vo1 i t v e) so se vriile dne 29. m. m. Gospod urednik, to vam je bilo agitiranja brez konca in kraja. Posebno naS ofika Reininger je imel opravka čez glavo, predno je vsakega Nemca pridobil za se. Vsak, kateri je imel le kakSen koSček zemlje v naSi občini in se je dal pridobiti, je moral na voliSče Saj bodo dobili zidano vozno cesto iz Poličke vasi pa do Zmrzlenka, kjer se združi z okrajno cesto. Zato so se pripeljali iz Št. Ilja: Repnik, Holčl, Sadu, in Jarc. Ko bo cesta gotova, bodo ložje prišli »Spacirat« v Poličko vas. TukajSni zrak jim baje zelo ugaja. Nahajajo se tudi taki ljudje, ki oddajo za glažek žganja svoj glas nasprotniku in izdajo svojo domovino. A hvala Bogu, tudi poStenih mož ne manjka, ki so res možje jeklenega značaja. Cast jim! S časoma se bodo že 3e odprle oči pristaSem Reinigerjevim, ko bodo občinske doklade plafievali, katere že sedaj komaj zmagujejo. A zdaj 8e za novo cesto! Polagoma se vsaka ljubezen ohladi. Tudi naSi ljudje, ali bolje posilinemci, bodo prisli do spoznanja, da ni vse zlato, kar se sveti. Voljeni so sami nasprotniki, naši se volitve niso vdeležili. Za koga ste pa se — toliko trudili, očka? A poSteno skupil jo je Ledinek, ko je Sel agitirat k neki stari ženski, da bi dobil pooblastilo. Ona mu kratko odvrne: »Ne dam!« Pristavila je še tudi: »Kar ste na krmilu liberalci, moram že skoraj občinskih doklad več placevati kot pa zemljiSčnega davka.« A tukaj pri nas so pafi tudi tako trmoglavi Ijudje, ki brezmiselno živijo tje v en dan, se pustijo voditi kakor telički na vrvi in <5e ga hočeS vzdramiti iz te narodne zaspanosti, ti odgovori: »Ni blo in tud' ne bo zmir' tako!« Št. Ilj pri Velenju. (Minolo leto) je bilo pri nas rojeuih 31, med temi 11 dečkov in 20 deklic, umrlo jih je 24 in sicer 15 moškega in 9 ženskega spola. — Dne 21. grudna je umrl Florijan Miklavžič. Podal se je zjutraj v cerkev, da bi opravil pobožnost za advent. Žajim je Sel njegov stričnik. Na polovici pota se zgrudi Miklavžič naenkrat na tla in bil je mrtev. Zadela ga ie kap. Nagle smrti reSi nas o Gospod! — Ozimna setev nam je lani prav bogato obrodila, čegar je kmetič prav vesel. Spomladna setev je tudi bila za polovico več od prejSnjega leta. Sadja: hrušek in sliv prav mnogo, jabolk pa malo. Vinska trta je bolj obrodila, pa tudi vino boljše od prejsnjega leta. Le žal, da so vinske cene jako nizke. — NaSa Sola se je razSirila v dvorazrednico. Za učiteljico je stalno nameSčena gospodična Albina Legat. S tem se je uvedel celodnevni poduk ne po volji prebivalstva, pa tudi za Solsko mladino prava muka. Celi SoStanjski okraj se pritožuje proti celodnevnemu poduku. Zaprosil se je g03p. Vinko Ježovnik na političnim sbodu v Šmartinu pri Velenju, da stavi resolucijo v imenu šoStanjskega okraja, da naj se na kmetskih ljudskih Solah uvede poludnevni poduk. To je tudi storil, ceprav poročevalec v vašem cenienem listu tega ni omenil. Za vzgled lahko vzamemo ljudsko Solo Št. Andrej. Je že več iet dvorazredna, pa s poldnevnim podukom ena prvih Sol v Soštanjskem okraju. Le žal, da oblasti tega nočejo prizaati, ne iz zdravstvenih pa tudi drugih kmetiških potreb. S tem opomnimo naie gospode poslance, da bodejo bolj krepko zagovarjali kmetske koristi, in poročali, kaj so storili za kmečki stan, pa ne samo o železnicah in visokih deželnih prikladah.