Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cestašf. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova utioa #. ♦ praznikov vsak dan ob 16. uri ak. rav. v Ljubljani št. 11.409 po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa t2 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Poštnina plačana v gotovini Leto II. Izhaja razun nedelje in Račun pri poštnem ček. zav. v Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 , sobota 23. junija 1928 » JUTRA: €€ Zadnje ure Vuklievk-Ko vi§a režima VLADA NEPOSREDNO PRED PADCEM. — JOCA JOVANOVIČ ŠEF PRIHODNJE VLADE. — MOŽNOST URAD NIŠKEGA KABINETA Z GENERALOM NA ČELU. — RAZPUST SKUPŠČINE IN RAZPIS NOVIH VOLITEV? BEOGRAD, 23. junija. Vsi današnji listi napovedujejo skorajšen odstop sedanjega kabineta in objavljajo že tudi kombinacije o novi vladi. Včeraj je imel glavni odbor radikalne stranke svojo redno sejo, na kateri je sklenil pozvati ministrskega predsednika Vuldčeviča, da se takoj umakne in omogoči s tem sestavo nove vlade, v kateri mera dobiti Kmečko-demokratska koali-cija odločilen vpliv, ker bi se moglo edino to smatrati za zadostno zadoščenje Kmečko=demokratskl koaliciji. Po sedanjih poročilih se bo najprej po izkušalo s sestavo parlamentarne vlade, kateri bi načeloval vodja zemljoradni-kov, Joca Jovanovič, ki se je zadnje čase najbolj trudil, da bi prišlo do izmirjenja med obema taboroma. Ako pa bi to ne uspelo, bo sestavljena uradniška vlada i generalom na čolu. Narodna skupščina bi bila v tem slučaju takoj razpuščena In razpisane nove volitve. BEOGRAD, 23. junija.. Sinoči ob 10. je izšla posebna izdaja beograjskih »Novosti«, ki je zbudila splošno senzacijo. Na prvi strani prinaša pod naslovom »Nova vlada narodnega spasa« dve veliki sliki pokojnega Pavla Radiča in dr. Gjorgja Basarič-ka s črnim križem in črno obrobljeni, spodaj pa velik napis »Oprostite nam«. Na to piše list: »V najglobo-kejši tugi se klanjamo globoko pred trupli hrvatskih mučenikov, ki jih bo jutri za, vedno zakrila hrvatska zemlja. Naj bratje Hrvati, ki objokujejo svoje padle, verujejo, da so naša čustva enaka njihovi neizmerni boli. Pred odprtim grobom priznavamo naš greh. da nismo bili.dovolj razumni braniti naše skupne ideale^ svobode in enakosti. Za'to jim izjavljamo: Oprostita nam posmrtna mučenika modri Pavle Radi15 in dobri Ojorgje Basariček. Oprostita nam, mi vas bomo osvetill! V nato sledečem uvodniku izvaja glasilo zemljoradniške stranke naslednje : Smatra se, da 56 kralj tekom avdl-ienco voditelj« KDK Svetozarju Pri-bičeviču Izrazil željo, da nal vpliva Domirliiyo na d. » ove v Zagrebu. Ostavko vlade je treba pričakovati vsak čast Najkasneje jutri zvečer. Za sestavo novo vlade se dela zelo aktiv «o in brez velikih težav, ker vsi odgovorni politiki uvldevajo težavni po-,0*aj In so pripravljeni opustiti svoje osebne ozire. Pričakuje se povratek dr. Marinkoviča. I da s pomirliivostjo umiri duhove V državi in očuva edinstvo pred možnimi pretresljaji. Druga etapa bi bila pripravljanje terena za svobodne volitve, ki naj bi pomenile novo dobo v naši politični zgodovini. V slučaju da kombinacija s parlamentarno osebnostjo ne bi uspela, bi se pristopilo k oblikovanju uradniške vlade, ki bi ji vsekakor načeloval general. Uradniška vlada bi imela nalog, da vzdrži red v državi in likvidira kritičen položaj ter nato poizkusi z drugo parlamentarno situacijo. Zaradi sedanjega stanja in do-godkoy, ki so se odigrali v Zagrebu in ki se še lahko pripete, je potrebna energična akcija javnega spasa, za katero pa se je sedanja vlada popolnoma diskvalificirala. □r. Žerjau u aučijenci BEOGRAD. 23. junija. Sinoči ob 21.45 je bil na dvoru sprejet v avdi-jenci poslanec dr. Žerjav. Avdijenca je trajala do 23.30 ponoči. Za dr. Žerjavom je bil sprejet v avdijenci notranji minister dr. Korošec, ki je bil pri kralju četrt ure. S tem so bile zaključene sinočnje avdijence na dvoru. 5tcmje ranjencev uečno boljše BEOGRAD, 23. junija. Davi se je zopet sestal zdravniški konzilj, ki je po pregledu ranjenih poslancev izdal komunike, v katerem naglasa, da se je tako stanje Stjepana Radiča* kakor tudi dr. Pernarja in Grandije izboljšalo. Stjepana Radiča so dopoldne dvignili iz postelje in nesli na fotelju, k odprtemu oknu, kjer je ostal nad eno uro. Odklonjeno zastopstvo aten tatorja BEC>.ii’AD, 23. junija. Atentator Puni-ča Račič je naprosi! radikalnega poslanca Sušiča, da bi prevzel njegovo obrambo. Sušič je ponudbo odklonil, češ da z ogor čenjem obsoja Račičev zločin- Sedaj je Račič prosil za zastopstvo beograjskega odvetnika Simiča. D? IT! , ..ti in hruatsko vprašanje BEOGRAD, 23. junija. Hrvatski demokratski poslanec dr- Ribar je na vprašanje, kako sodi v položaju, izjavil novinarjem: »Demokratska stranka mora sedaj takoj dati inieijutivo za nujno rešitev lirvatskega vprašanj^. To je njena prva dolžnost. Jaz bom stavil na prvi prihodnje, kako sodi o položaju, izjavil novi-Demokratska stranka mora v tem težkem vzdušju ustvariti možnost za znosnejši položaj. Bodoča koncentracijska vlada mora pripraviti vse potrebno za definitivno rešitev hrvatskega vprašanja. Spominjajte $e CMD na pogrebu v Zagrebu SVETOZAR PRIBIČEVIČ ClTA SPOMENICO BOLNEGA STJEPANA RADIČA HRVATSKEMU NARODU.— VERA V NAROD IN KRALJA. — PRETRESLJIVI PRIZORI MED POGREBNIMI SVEČANOSTMI. ZAGREB, 23. junija. Pogreb ustreljenih poslancev Pavla Radiča in dr. Gjura Basarička, ki se je pričel ob 10. dop. izpred Seljačkega doma, se je izpremenil v žalno manifestacijo, kakršne Zagreb še ni videl. Prisostvovalo mu je skupno z gledalci okoli 200.000 ljudi. Vse mesto je kakor izumrlo, le po ulicah, kjer je imel iti sprevod, so se trle ogromne množice naroda. Deputacije so došle iz vseh pokrajin države. Točno ob 10. uri so pričeli zvoniti zvonovi v vseh cerkvah, po tovarnah pa so zatrobile sirene, nakar so povsod ustavili delo. Trgovine in drugi obrati so bili zaprti že zjutraj. Posvetitev krst je izvršil nadškof dr. Bauer ob številni asistenci. Krsti so položili na štirivprežene vozove, vencev je bilo nad 400, med njimi- najlepši od kralja Aleksandra. Po obredu je imel podpredsednik HSS, posl. Predavec, z balkona Seljačkega doma pretresljiv govor, v katerem je naglašal, da hrvatski narod od mučeniške smrti Zrinskega, Frankopana in Matije Gubca ni zadela tako težka nesreča,t kakor sedaj. Proslavljajoč zasluge in ljubezen pokojnikov do lastnega naroda, je končno pozval občinstvo, naj v znak spoštovanja in pijetete napram mučenikom ohrani popolnoma mirno kri in zaupa v vodstvo stranke, ki bo tudi iz sedanjega težkega položaja znalo najti najboljši izhod. Nato je drugi predsednik Kmečko-demokratske koalicije, Svetozar P r i b i č e v i č ob grobni tišini prečital sledečo poslanico Stjepana 'Radiča hrvatskemu narodu: »Hrvatski narod! Zlo&in, storjen v narodni skupščini, je zadel vso državo In ves narod. Mi to vidimo in čutimo. V tem nam Je prva misel, da poslanci iz Hrvatske in vseh prečan-skih krajev nikdar več ne gredo v narodno skupščino v Beograd. Toda v življenju naroda In držav ne sme biti besede nikdar! Če ne smemo danes v narodno skupščino, bomo šli drugič. Mi Hrvati in Slovani sploh smo imeli slovansko-ilirskl in seljački preporod. V prvem so bili samo prečani In so staH Srbi ob strani, v drugem pa so z nami. To nam daje moč In pamet, da težko vprašanje, katoro je postavil zločin, rešimo brzo in odločno ter v velikih linijah. Verujemo v svoj narod, kakor on veruje v nas. Verujemo .v kralja, kateremu v tem času, četudi je neodgovoren ustavni faktor, pripada težka naloga. Toda prerrl^ani smo, da bosta to težko nalogo izvršila narod Srbov, Hrvatov In Slovencev in naš kralj. Delajmo vsi na to, da to nalogo Izvršimo, ko nas opozarjajo na volitve ali v drugo borbo«. Tiho in s ponosom so nepregledne množice poslušale poslanico svojega voditelja, ki pomenja vsekakor nov, naravnost zgodovinski razvoj našega notranje-političnega življenja in odpira perspektivo v boljšo bodočnost. Nato je imel Svetozar Pribičevlč krasen govor, v katerem se je poslav ljal od prvih žrtev v borbi za poštenost, pravico in enakopravnost. Ljudstvo je na glas ihtelo, prizori so bili pretresljivi, govornik sam je le težko govoril. Imenom Slovenije je izrekel žalno slovo posl. Ivan Pucelj, imenom Črnegore dr. D r 1 j e v i č, za Bosno in Hercegovino posl. Ivan Čelan, za Dalmacijo Stjepan Matijevič, za vojvodinske Hrvate Guido V u -k o v i č, za Moslovino Mio S t u p a-r i č, za Hrvatski federalistični blok dr. T r u m b i č. Imenom zagrebške mestne občine se . je poslovil od pokojnikov župan H e i n z 1, za hrvat-sko-delavsko zvezo njen tajnik Jurij o v i č, za hrvatske akademike Cvetko H a d ž i j a in končno Še starosta hrvatskega Sokola, Lacko Križ. Točno ob 11. dop. se je pričela ogromna žalna povorka pomikati proti Mirogoju. Vse ulice, kjer je šel sprevod so bile nabito polne občinstva, ulice pogosto ovite v črnino. Ljudstvo je pokleknilo, ko so šli mimo njega vozovi z zemskimi ostanki narodnih mučenikov. Žalne manifestacije so dosegle vrhunec ob odprti grobnici, v katero so položili Pavla Radiča in dr. Basarička. Ob dveh popoldne svečanosti še vedno niso bile zaključene. Vas čas ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Preiskaua zločina se razširi tudi na sokriuce BEOGRAD, 23. junija. Preiskovalni sodnik Milutinovič je včeraj zaključil zasliševanje težko ranjenega dr. Pernarja in Ivana Grandije. V svojih izjavah je dr. Pernar odkrito in kategorično obtožil vse duševne ■sokrivce in tvorce zločina v narodni skupščini. Njegova obtožba nalaga preiskovalnemu, sodniku, da takoj zasliši vse one mlajše radikalne poslance, ki so sodelovali in ustvarjali atmosfero za uboj. kakor tudi one režim ske novinarje, ki so v svojih revol-verskih listih dražili že itak razdražene in bolj omejene osebe, kakor je bil Puniša Račič. Preiskovalni sodnik bo to zaslišanje izvršil že tekom jutrišnjega dne in je verjetno, da se bo pozneje zasledovanje razširilo tudi na te/sokrivce. (Digljaj obema skupščinskima tajnikoma BEOGRAD, 23. junija. Predsednik KDK Svetozar Pribičevič je opozoril skupščinska tajnika Popoviča in Be-djaniča, ki bi' se imela udeležiti pogreba v 'imenu narodne skupščine, da bi bilo bolje zanju, ako ne prideta v Zagreb, ker ne more jamčiti za njiju varnost. Skupščinska tajnika sta za-j radi tega opustila svoje potovanje v I Zagreb. Maribor ob koncu šolskega leta POČITNIŠKO VRVENJE. — PRAZNA GOSPOSKA. CILINDROV. — MISLI O REFORMI MATURANTI BREZ Maribor, 23. junija. Zopet se zapirajo šolski hrami in veseli čas počitnic je zavladal. Mariborski kolodvor že več dni nudi pestro sliko počitniškega vrvenja srednješolcev s kovčki in nahrbtniki. Po dobro prestanih izpitih se s smejočimi obrazi odpravljajo domov k skrbnim roditeljem... Še nekaj dni in sledili bodo mlajši bratje in sestrice iz osnovnih šol. Nekdaj so se vozili skupaj, a zadnja leta imajo večji — protekcijo. Dijaškim gospodinjam in — Gosposki ulici so počitnice prizadele hud udarec-Prve so s praznimi »kamrami« ostale za 2 meseca na cedilu, promenada v Gosposki pa je izgubila glavni kader vsakodnevnih šetalcev in šetalk. Marsikdo bo težko pogrešal ljubke čepice brhkih štu* dentk- V zadnjih dneh so na mariborskih ulicah zbujali splošno pozornost maturanti in maturantinje v navadnih črnih oblekah. Znamenje časa! Nekdaj si jih videl ofrakane in s cilindri na učenih glavah, današnja gospodarska kriza najbrž tega ne dovoljuje več. Saj niti ljubljanska »Al-ma mater« ni navajena na ofrakane promocije. Ali pa je mogoče vendar duh demokratizma prodrl že v višje vrste inteligence? Naj bo kakorsibodi, za cilindri (razen materijalističnih klobučarjev) pač nihče ne žaluje, najmanj pa naš mladi naraščaj. ki se zaveda nove, resnejše dobe današnje »hiperkulture«. Tempora mu-tantur... Rezultati zaključnih izpitov še niso znani, vendar se splošno trdi, da se je katastrofalna klasifikacija drugega tromesečja izdatno izboljšala. Takratna pole mika je marsikaj razkrinkala in tudi sedaj so se že v javnosti pojavila razna »razmišljanja«, ki razmotrivajo celotno stanje današnjega šolstva in so tudi v Mariboru privedla do burnih kavarniških diskusij. V ljubljanskem časopisju sta namreč Beki oče in neki profesor ugotovila, da je naše šolstvo na tleh- Istega mnenja je univ. prof- dr. Čajkovac — poslanec KDK — ki pravi, da naše šolstvo po krivdi dr= žavne uprave, stalno nazaduje, dočim se v drugih državah krasno razvija in naglo napreduje. Zunanje in notranje reforme so n. pr. nemško šolstvo spravile na odlično višino. Saj se je pa tudi vzgoja postavila na prvo mesto državnih interesov! Pri nas denarno vprašanje — recte štednja(?) ovira vsak razvoj in zadržuje vsako reformo. V časopisju se je načelo vprašanje dociranja profesorjev in delovne osnovne šole, ki se je ustalila že širom kontinenta. »Ven Iz izvoženih — podira, jočih se tirov I« pravi omenjeni profesor, ki gotovo ni osamljen med svojimi tovariši. Videti je, da se kljub oblastvenim zaprekam pri nas iz privatne inicijative širi šolska reforma in baš Maribor v tem oziru prednjači, kar se je pokazalo že večkrat. Lepo število profesorjev, strokovnih in osnovnošolskih učiteljev imamo, ki so prelomili s preteklostjo, uvedli nove metode v smeri novodobnih vzgojnih in učnih načel: ne več dociranje, ampak las stno pridobivanje znanja, ne več policaj dece, ampak prijatelj in svetovalec, ne več mehanično prisvajanje snovi, marveč vsestransko duševno in telesno delo ■. - Kakor je bilo razvidno iz tozadevnih »razmišljanj«, je želja staršev, da se ves pouk prikroji novodobnim zahtevam, kar bi bilo sicer idealno, je pa težko izvedljivo. Apelirajo na merodajne činite-lje, da čez počitnice premišljujejo, kar pa bo ostal klic vpijočega v puščavi... . Vsekakor je potrebno, da se v bodoče naša javnost resno briga za učiteljstvo in novodobno šolstvo. Ne le ob slabih uspehih koncem šolskega leta, temveč ob vsaki priliki se bo treba zavzeti za naše šolstvo, ki je baje na mrtvi točki. Dvignimo ga v prid naši mladini! — Zadoščenje dr. Piuku in umrlemu raunatelju Pircu Dne 8. novembra 1926 je objavil takrat v Ljubljani izhajajoči »Narodni Dnevnik« članek o persekucijah na mariborskih u-čiteljiščih, ki so bile nekaj dni prej predmet govora posl. dr. Pivka na javnem shodu. V članku se je očitalo posl. dr. Pivku, da je lagal in so se raznesli razni gorostasni očitki glede ravnatelja Matije Pirca. Posl. dr. Pivko in ravn. Matija Pirc sta vložila proti odgovornemu uredniku tikovno tožbo. Kot pisec članka se je prijavil Radivoj Rehar, takratni tajnik oblastnega odbora NRS v Mariboru. Ka* zensko postopanje se je vleklo dolgo časa, ker so se zasliševale Številne priče in so se iskali razni akti- Ravnatelj Matija Pirc žal ni doživel konca pravde, postopanje imenom posl. dr. Pivka pa se je nadaljevalo in se je imela v kratkem vršiti glavna razprava. Pred to razpravo pa je obtoženi g. Rehar podal sledečo izjavo, ki je objavljena v današnjem »Jutru«: Podpisani Radivoj Rehar, novinar v Mariboru, preklicujem vse žalitve, ki sem jih iznesel proti g- nar. poslancu dr. Ljudevitu Pivku v članku »Mariborska državna učiteljišča in persekucije«, objavljenem v »Narodnem dnevniku« z dne 8-nttfembra 1926, zlasti očitek, da je g. dr. Pivko na shodu SDS dne 31. 10. 1926 lagal. Izjavljam, da so vse moje tozadevne trditve brez vsake podlage. Ravno tako so neresnične in brez vsake podlage moje trditve o umrlem ravnatelju Matiji Pircu in drugih članih profesorskega zbora. Zato obžalujem, da sem spisal in objavil navedeni članek in objavljam to izja* vo, ker želim z njo dati g. nar- poslancu dr. Pivku, umrlemu ravnatelju Pircu in vsem ostalim' prizadetim popolno zadoščenje. Maribor, dne 16. 6. 1928. Radivoj Rehar.« S tem je ta kazenska zadeva končana. Nar- poslanec dr- Pivko in prerano umrli ravnatelj Pirc sta dobila popolno zado ščenje za neosnovane klevete »Narodnega dnevnika«. »Grudica« nova, izredno posrečena mladinska igrica v 4 dejanjih s petjem je izšla v zalogi Podmladka Rdečega križa. Igro — polno domoljubnih momentov je spisal v Mariboru stanujoči, prosvetni upravi dodeljeni šolski upravitelj g. Oskar Žolnir, znani pisatelj mladinskih igric. V naši o-kolici se bo prvič uprizorila po deški o-snovni šoli v Studencih in sicer na predvečer Vidovega dne v Sokolskem domu. Rastava slik pok. Oskarja Plstorja v Gotzovi mali dvorani je samo še jutri v nedeljo 24. junija odprta. — Razstave v Gradcu. Gremij trgovcev opozarja svoje člane, da se vršijo v Gradcu ob priliki 800 letnice obstoja mesta od 23. junija do 31. okt, razne gospodarske in umetnostne razstave ter od 29- septembra do 7. oktobra jubilejni sejem in štajerska kmetijska raz stava. Legitimacije za vozne olajšave in vizum si lahko nabavi vsak interesent med uradnimi urami v pisarni Gremija trgovcev, Jurčičeva ul. 8 II. — Mariborski in dnevni drobiž Češki športniki v Mariboru. V pondeljek ob 14-40 se pripelje v Maribor iz Murske Sobote hazenska družina večletnega češkoslovaškega prvaka SK Slavije iz Prage, ki nastopi v torek ob pol sedmih zvečer v prijateljski igri proti hazenašicam ISSK Maribora. Na kolodvoru bo slovesen sprejem prvih čeških športnikov v Mariboru, zvečer pa pozdravni večer v Grajski kleH. — Žalne zastave v Mariboru« Povodom mučeniške smrti ministra n-r. Pavla Radiča in narodnega poslanca dr. Gjura Basarička, ki sta postala v sredo žrtev strašnega zločina v narodni skupščini, so zavihrale tudi v našem mestu na nekaterih poslopjih žalne zastave. Žalibog pa so jako redke, česar človek ne bi pričakoval. Ljubljana je že par dni vsa v žalnih zastavah, danes pa so tr-gocvi in obrtniki za časa pogreba v Zagrebu celo zaprli svoje trgovine in obrti. Na tajni seji občinskega sveta, ki se je vršila v četrs tek po javni in včeraj zvečer, se je odobrila bilanca mestnega električnega podjetja, na znanje se je vzelo poročilo o reviziji Mestne hranilnice in odobril se je kredit za kanalizacijo Betnavske ulice. To delo se je oddalo tvrdki Accetto in drugovi. Park-kavarna se je oddala v najem gospej Faninger. Tlakarski delavci se nastavijo. Mestna posvetovalnica bo restavrirana po načrtu gradbenega urada. Strop bo dvignjen. Če bo še trajalo delo, se bo prihodnja seja občinskega odbora vršila v kazinski dvorani. — Matura na drž. realki se je vršila od 18. do 22. t. m. pod predsedstvom realčnega ravnatelja g. Jakoba Zupančiča; delalo jo je 34 rednih dijakov, med njimi 3 deklice, in 1 privatist. Izpit so absolvirali z uspehom: Bader Pavel, Bien Rajko, Bolle Dušan, Burgar Marko, Černe Franc, Dobovišek Heribert, Dur-java Anica, Gaberščik Ivan, Gasparin Leon, Halbarth Friderik, Hlad Maks, Hmelj Milan, Jejčič Danilo, Jerončič La-voslav, Klasinc Karol, Kosi Ivan, Kranjčič Franc, Kumbatovič Filip, Lah Ladislav, Masi Gvidon, Melihen Valdemar, Mirovič Rosanda (z odliko, bila oproščena ustnega izpita), Pivko Svetopolk, Po* žar Herman, Rojs Feliks, Schmidi Feliks, Slavec Rihard, Sterniša Albin, Šercer Nikolaj, Ulčakar Mitja, Volk Karol in Zakrajšek Marija. Končni rezultat izpitov je tak-le: dosegli so odličen uspeh l.prav dobrega 6, dobrega 19, zadostnega 6, 3 kandidatinje pa imajo ponavljalni izpit v jeseni. Smrtna kosa. Preminula je v 37. letu starosti Ivanka Samsa, soproga upokojenega policijskega agenta v Mariboru. Pogreb pokojnice bo v pondeljek ob 16. na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Iz sodne službe. Za višje pisarniške oficijale v 3. skupini II. kategorije so imenovani: Franc Voršič in Ivan Grobelnik pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu, Alojz Juršič v Gornjem gradu, Ivan Šemrov v Celju, J. Korošak v Ljutomeru, Josip Simerl v Šoštanju; za pisarniške oficijale 4 II. so imenovani: Filip Rubin v Ptuju, Matija Meznarič v Mariboru, Josip Horvat pri Sv. Lenartu, Mihael Visočnik v Marlbo* ru, Josip Ferenc v Konjicah, Ivan Rudolf v Ptuju, Matevž Groblacher v Mariboru, Fran Jureš v Dolnji Lendavi, Iv. Soklič v Gornji Radgoni, Franc Oblak v Šoštanju, Ignacij Pučko v Marenbergu, Matija Zorjan v Mariboru. Napredovanje jetnišklb paznikov. V I. skupino zvaničnikov so napredovali jetniški pazniki v Mariboru: Josip Visočnik, Franc Vidic, Franc Paškulin, Ivan Markič, Alojzij Bevc, Josip Hladnik, Terezija Stupan in v Celju: Martin Pro-selc, Franc Šerdoner, Franc Veber, Urban Šušteršič, Karl Dorn. — Promenadni koncert se bo vršil jutri ob 10.30 v mestnem parku. — Olepševalno in tujsko prometno društvo. Dravsko vojašnico je mestna občina od vojaškega erarja hotela vzeti v najem, da bi v njej uredila zasilna stanovanja. Vojaški erar je pa stavil sledeče pogoje: Vojašnica naj se preuredi po načrtu vojaške uprave, odda se pa v najem šele potem, ko vojaška u-parva ugotovi,da je ves načrt izvršen. Po treh letih najema preide vojašnica z vsemi adaptacijami zopet v last vojaške u-prave. Preureditev bi stala po vojaškem načrtu najmanj pol milijona, kar je veliko preveč za kratko dobo najema. Radi tega je mestna občina opustila svoj projekt zasilnih stanovanj v dravski vojašnici. — Trgovine pa Vldovdan dopoldne zaprte. Trgovski gremij opozarja svoje člane, da morajo biti trgovine na Vidovdan 28. junija glasom ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin dopoldne zaprte. — Pritožba proti imenu ulice. Občinskemu svetu je bila na zadnji sej! predložena tudi pritožba proti imenu ulice »Pod mostom« in prošnja, naj se to ime spremeni. To pritožbo in prošnjo je vložil neki podjetnik, češ, da tako ulično ime škoduje njegovi tvrdki, ko vsakdo, ki čita »Pod mostom«, misli na kak zakoten in skrit prostorček. Ker je del nekdanje Jožefove in Tržaške ceste tako imenovan že dobrih osem let in ker je prekr-ščevanje ulic zvezano tudi s stroški, se je prošnja seveda zavrnila. — Tezno pri Mariboru. V petek smo pokopali soprogo našega občinskega in šolskega sluge, gospo Ma* rijo Čelofiga. Žalujoči ostali se mnogo-brojnemu občinstvu, ki jo je spremljalo na zadnji poti, najiskreneje zahvaljujejo. Hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetic. — Delavska knjižnica v Mariboru. Maribor je bil doslej brez javne delavske knjižnice. Zato je prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani po vzgledu svoje lepo napredujoče ljubljanske knjižnice uredil isto tudi v Mariboru.-S 30. junijem se knjižnica otvori za javni promet. Knjig je sedaj blizu 3000. Stalno se bodo nakupovala nova dela. Knjižnica bo odprta vsak delavnik od 6.-9. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.*l2. dopoldne. Vpisnina 2 Din, izposojnina od posameznih knjig večinoma po 1 Din. — Knjižnica ima svoje prostore v palači Pokojninskega zavoda. Delavci in nameščenci, obiskujte svojo knjižnico! — Predrzen vlom se je dogodil včeraj med 16. in 17. uro v vili Aškerčeva ulica. št. O. Hišnica, ki j« delala na vrtu, je videla nekega starejše-ga, gologlavega, v modro obleko oblečenega moža stopiti v vilo. Pozneje je vi* dela istega moža mirno idočega po Ašker čevi proti Kopitarjevi ulici- Nosil je večjo papirnato škatljo pod pazduho. Vse to je opazila le slučajno, živo ji je pa prišlo v spomin po delu, ko je našla stanovanje odprto, omaro pa brez dobre moške obleke, par hlač, brez ure in še drugih reči v skupni vrednosti 4000 Din. Predrzni vlomilec si je celo papirnato škatljo vzel iz vlomljene omare. Stanovanje je odprl s ponarejenim ključem. —. Velik vlom nad Zavrčem. Blizu Zavrča na hribčkih tik bivše hr» vatske meje ima mariborski stolni kapitel nekaj vinogradov in lepo, dobro opremljeno zidanico. Nadzorstvo nad to imovi-no vrši dekan v Zavrču. Od dekanije do vinogradov in zidanice je pa dobro uro hoda. To zidanico so pretečeno noč obiskali neznani zločinci ter jo temeljito izropali. Zidanica je na samem, ena od sosednih viničarij je zaprta, druga pa toliko oddaljena, da zlasti po noči ne more, kaj se godi okrog zidanice, do katere vodijo še od raznih strani samotne poti. Po privatni vesti, ki je došla danes dopoldne v Maribor, je bilo vlomilcem vse tako pri* kladno, da so odnašali celo pohištvo- — Tudi kapelico so izropali. — Udruženje rezervnih oflcira t ratnlka priredi v nedeljo 24. t. m. družabni Izlet za člane z rodbinami in vpeljane goste v Jarenino. Zbirališče ob 13. uri na glavnem kolodvoru. Pododbor Maribor— 1248 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go moška ulica 15. —» IX NAŠE POSOJILO PROPADLO. BEOGRAD, 23. junija. Današnja »»Politika« poroča, da je naše inozemsko posojilo definitivno propadlo in da se finančni minister dr. Bogdan Markovič radi tega že v par dneh vrne iz Pariza v Beo* grad. Registriramo to vest. čeprav še ni potrjena. V Maribor«, dne 23. VI. 1929. S T-^.mtgv^rBemmmsKaKrtt.mxamnumra Ufariforj*! vrrvr>vjv ubn ^fran 8. Ali je upravičena borba orofi nettunskim konvencijam NEKAJ ZNAČILNIH ODLOMKOV IZ KONVENCIJ. Ves narod se upira proti sprejetju j Veterinarska konvencija je na las nettunskih konvencij. Ne samo Dal- podobna oni bivše avstro-ogrske, ra-macija, Slovenija in Hrvatska, tudi v j di katere je bila bivši kraljevini Sr* Beogradu je tekla že kri radi njih. Iz biji napovedana carinska vojna. Dalmacije prihajajo dan za dnem v j Prometna konvencija uveljavlja zo Beograd sklepi dalmatinskih občin j pet t. zv. jadranske železniške tari-proti konvencijam. Zagreb je v svojem j fe, s čemer bi se pospeševale izključ-občinskem svetu z vsefni brez glasov i no italijanske luke: Trst, Pulj, Kodinj par komunistov izrekel obsodbo nadi in Reka, in sicer »radi važnosti, ki koiivencijami, a dr. Marinkovič in jo imajo te jadranske luke za medna dr. Ninčič sta mnenja, da narod, ki sej rodni promet«. O naših luk:*i nikjer upira in protestira, ne ve, zakaj se i niti besede. Nasprotno, one se ubijajo brani, da nettunske konvencije ne vsebujejo nič slabega za našo državo. Naši klerikalci naženejo celo vsakogar, ki se med nami drzne dvomiti o »dobrotah« konvencij, za — vojnega hujskača. Radič in Pribičevič pa sta v pondeljek izjavila na konferenci strankinih šefov, da lahko vlada opozicijo celo pomeče iz skupščine, nettunskih konvencij pa ne bo dobila. KDK bi glasovala za konvencije le, ako vlada poda nujne državne razloge, ki bi zahtevali njih sprejetje. Naša javnost si v mnogih pogledih ni na jasnem, kaj vse vsebujejo pet-tunske konvencije, ki so le nadaljevanje v skupščini že odobrenih, a od kralja — kakor je to g. Pribičevič v včerajšnji seji ugotovil — še ne sankcioniranih beograjskih konvencij. Zato ne bo odveč, ako tu navedemo nekaj značilnih odlomkov. Mnoge odločbe sp skupne obema konvencijama in so v nettunskih le izpopolnjene. V pogodbi o trgovini in plovidbi je Italijanom dovoljena popolna svoboda , za oboje v naši državi in na našem morju. To velja tudi za industrijo in vse obrti ter za vse druge profesije. Tudi za plovidbo po dalmatinskih rekah. Italijani imajo po tej določbi pred vsemi našimi oblastmi in korporacijami iste pravice kot naši državljani, brez vsake, omejitve. Ako bi dala na-,. §a država kedaj kaki drugi državi — • gre tu za države male antante! — kake posebne koncesije, morajo te takoj in brfež kompenzacije stopiti v veljavo tudi za Italijo, odnosno za italijanska podjetja. Trgovske družbe, zavarovalne družbe in navadna društva (javna ali privatna) iz Italije, ki hočejo v naši državi delovati, se morajo smatrati, z nettunskim! konvencijami na korist Reke, odnosno bazena Theron de Re-vela. Telegrafska konvencija nalaga naši državi obvezo, da »vrši preko Italije celokupno telegrafsko, kablografsko in radiografsko službo za Ameriko in druge izvenevropske države«. Italija se na to tudi že pripravlja, ker hoče na naš račun dvigniti Trst in Reko, ki bi tako postala posredovalka med našim trgovskim in ostalim svetom. Značilna nadaljna določba je, da bo v slučaju, če še v naših jadranskih vodah pokvarijo ali potrgajo naši telegrafski podmorski kabli, italijanska uprava izvršila potrebna popravila na naše stroške. Kaj to pomeni, vedo naši pomorščaki, ki imajo že danes velike muke pri nadziranju naše obale, ko se prikažejo »specijalne« italijanske ladje nenadoma v naše najbolj skrite kraje ob jadranski obali, da baje »popravijo naše telegrafske podmorske kable«.. Najlepše je, da moramo po teh konvencijah lepo v miru pustiti vse stare in nove »kulturne« italijanske ustanove v naši državi, dočim so vse naše kulturne ustanove v Italiji barbarsko uničene. Posebej je še »tihi« sporazum med g. Bodrerom in bogve katerim našim diplomatom, da morajo naši cariniki — proti vsem zakonitim določbam in pogodbam — propuščatl brez plačila carine vse predmete, ki jih Italija pošilja tem svojim »kulturnim« ustanovam v naši državi, ki so namenjene raznarodovanju peščice izrodkov našega naroda. Kdor zna misliti, ve, kaj to pomeni. To je samo nekaj »cvetk« iz teh famoznih konvencij. Že iz teh kratkih podatkov si lahko vsak razumen član našega naroda napravi sodbo, ali je kakor da pripadajo naši državi. Ita-1 borba proti sprejetju konvencij v dalijam »brez kakršnekoli razlike glede i našnji obliki upravičena ali ne. kraja svojega bivanja, tudi pravne.^ ~T--------------------------------------------------~— osebe in društva vsakršne vrste« , “l*d na, -mladina smejo v naši državi imeti iste pravi- Svobode; Najmlajši ISSSK Maribora se ce, kakor naši državljani. Italijani srečajo jutri ob 10. uri predpoldne z am-smejo pri nas vršiti vsak posel, vsa-1 f1J,oz,n.1!’1 y?m, ^ Svobode v pri-ko profesijo, prosto prihajati k nam, jjate,jskl tekmi, ki obeta biti zanimiva-.potovati, tu prebivati in se naseliti, | Navdušenje v Urugvaju kjerkoli se hočejo v naši državi. Vse nad P°novno zmago nogometne nacijo-posle v naši državi lahko vrše tudi. nalne reprezentance na IX. olimpijadi je po svojih pooblaščencih, agentih in razumljivo velikansko. Mestna občina potnikih. Carinskih posredovalcev jim Prestolice Montevideo je na zahtevo pre-ne bo treba. Naša država ne bo sme- biyaIstva sklenila, da imenuje neki trg s la »delati nikakršne razlike med na- Primernim nazivom na spomin svetov šlml državljani in Italijani radi njih državljanstva«. Italijani bodo imeli polno svobodo, da sl pri nas nakupijo ali prodajajo, da priposestvujejo bodisi kot darilo ali potom zakona, oporoke in podedovan ja kakoršnekoli premičnine ali nepremičnine. To se pravi: Italtfani lahko na podlagi teh konvaticlj popolnoma svobodno ekonomsko prodirajo v našo državo kakor v kakšno kolonijo, tembolj, ker so si že ustanovili poseben močan denarni zavod za financiranje italijanskih podjetij v Inozemstvu, da izvrše »pacifistično penetracijo« tujih dežel. V plovidbi imajo Italijani razun ka-botaže enake pravice z našimi. Tudi pristaniške takse so izenačene. V enem izmed sklepnih protokolov se na ša država celo obvezuje, da »bo v teku treh mesecev dOnesla vse potrebne zakone o tonaži brodov, da bi se delalo po istih pravilih v obeh državah«. Pod tem se seveda lahko razume marsikaj. Saj je znano, da se Italijani že pripravljajo na to. da nam n. pr. vsilijo svoje zakone in uredbe o re-Kistraciji brodov po italijanskem registru, ki sc ga njtl italijanska paro-brodna društva nočejo posluževati. nega prvenstva Urugvajcev v nogometu. Vlada pa se je odločila razdeliti med zrna govite igralce nagrade v visokih denarnih zneskih. Borba za Davisov nokai. V teniških tekmah za Davisov pokal sta se plasirali po prvih štirih kolih evropske cone v semifinaie dvojici Češkoslovaška in Nizozemska ter Anglija in Italija. Prvi dan semifinala j.e -v četrtek pred 4000 gledalci vodila Č::R pred Nizozemsko 2:0 v Pragi, Italija pa pred Anglijo 2:0 v Londonu. Bistvo pomlajevanja Steinachova teorija — Vpliv tujih žlez na človeško telo — Krepitev lastnih žlez Možganski privesek. Sprejem gojencev v mornariško strojno podoficirsko ? "lo y Ktircborju. Letos bo sprejetih v strojno podoficirsko šolo naše vojne mornarice v Kum-borju do 400 mladeničev, ki se bodo izobraževali za strojno ali eiektričarsko služ bo. 200 od njih bo uvrščenih v XIV. razred in ho trajala njihova šola dve leti, ostali pa bodo uvrščeni v XV- razred in bo trajala njihova šola tri leta. Šolski tečaj obeh razredov se otvori s 1. oktobrom 1928. Razpisi so razposlani Vsem vojnim okrožjem, vsem srezkim poglavarstvom, mestnim in občinskim županstvom, kakor tudi ravnateljstvu državnih realnih gimnazij, kjer so na vpogled natančnejši pogoji za sprejem. — Večkra tje prinesel »Večernik« vesti o Steinachovih poizkusih in raziskovanjih z ozirom na pomlajevanje in sicer bodisi v dovtipni ali resni obliki; neveščak je ostal pri teh poročilih hladen, ali pa je zmajeval z glavo nad slabimi »šalami«. Vsem onim, ki se za stvar zanimajo, sledeče vrstice, ki so posnete po znanstvenem predavanju dr. med- Petra Schmidta (Berlin). Steinachova dolgoletna raziskovanja so brezdvomno dokazala resničnost stare domneve, da je temelj moške spolnosti modo, ženske pa jajčnik. Mlada, moda oropana žival moškega spola, v kojo se je presadil del jajčnika, je kmalu pokazala znake ženske spolnosti in nalično-Leta 1910 se je Steinachu posrečilo, da je posledice odstranitve moda pri mladi moški podgani s pomočjo presaditve moških kalilnih žlez popolnoma in trajno paraliziral: rodila se je v učenjaku ideja pomlajevanja. Žival, ki je oropana spolnih žlez, kaže namreč iste znake, kakor jih povzroča staranje in je logično utemeljena misel, da se dado znaki starosti odpraviti, ozir. krepko omiliti z vcepitvi* jo, oziroma presaditvijo mladih in čilih žlez. Zadevni poizkusi so se p ipolnoma obnesli; žal pa, da so redki slučaji, da pride kirurg do mladih, zdravih moških žlez, vsled česar je praktična vporaba te iznajdbe silno otežkočena. Neprimerno lažje, a še vedno jako težko pride operater do ženskih spolnih žlez. Ta dejstva so privedla Steinacha do prepričanja, da je njegovo genialno razkritje le teoretičnega pomena in torej za splošno človeštvo brez praktične vrednosti. To neprijetno prepričanje je pa učenjaka privedlo do nove velike ideje, namreč da bi se morala doseči pomladitev z okrepitvijo oziroma z obnovljenim udejstvovanjem človeku lastnih žlez, torej brez vsaditve tujih- Ta ideja je postala zmagonosna. Funkcija spolnih žlez je dvojna. En del tkanin proizvaja razplojevaino snov, ki v zadevi pomlajevanja ne prihaja v po* štev, drugi del pa proizvaja hormone, tvoritelje in vzdrževatelje mladosti, ki prehajajo v kri in povzročajo telesno či-lost. Oboji proizvodi spolnih žlez se nahajajo v človeškem telesu od rojstva pa do smrti, toda njihovo delovanje je v različni starosti različno: v nežni mladosti je njihova aktivnost jako šibka in se v poznejši starosti postopoma in v vedno večji meri zmanjšuje. Steinachovo stremljenje je šlo za tem, da se aktivnost omenjenih proizvodov, ko pričneta pešati, poveča. Posrečilo se mu je to doseči in sicer pri moškem s tem, da je delovanje žleze v smislu proizvajanja razplojeval-nih snovi omejil, vsled česar se je proizvajanje hormonov pomnožilo. Operacija, ki se danes splošno izvršuje, obstaja v tem, da se ena ali obe semenski odvodni cevčici podvežeta. Pri ženski osebi ni potrebna operacija; fizikalnim potem (električna diatermija) se žleze preobremenijo s krvjo. Leta 1920 je Steinach priobčil svoje novo razkritje kot plod večletnega dela in zdravniki so strmeli, kontrolirali resnič* nost njegovih trditev na živalih in ljudeh in se prepričali, da spada stara domneva, da je starost starost, ki drvi ne-vzdržema v uničenje, v koš. Novo polje za medicino je danes otvorjeno, staranje se da lečiti, doslej neOmajljivi zakoni narave so se izkazali za omajljiv.e. . Znaki pomladitev, kakor povečanje sil mišičevja, izboljšanje delovanja oziroma samolastnega gibanja želodca in črevesa, pigmentiranje kože in lasi so brezdvomno velikanska pridobitev, ki jo pa nadkriljuje dejstvo, da so učinki pomladitve globokejši notranji. To nam dokazuje praški profesor Pu nčka, ki podaja sledečo razlago: Staranje je povzročeno po pomanjkanju tekočin v tkanini, ki se polagoma izsušuje. Steinachova pomla* jevalna sredstva delujejo prav uspešno proti temu pogubnemu izsuševanju, ker z nijmi dovoz in odvoz krvi k posameznim celicam povečuje, arterije ne zapnenijo, nevarnost skleroze je odstranjena oziroma potisnjena v ozadje, krvni pritisk je zmanjšan, odpor proti sladkorni bolezni večji in kar je največje vrednosti,, so vse te izpremenibe za mnogo časa trajne. Vse to trdi dr. RužiČka na podlagi dolgotrajnega raziskovanja in opazovanja- Steinachovo teorijo in znjo vse zadevne posledice je legaliziral leta 1-926 kongres seksualogov v Berlinu, visoka instanca, forum, ki mu moramo verjeti, ki ga ne more doseči sum šarlatanstva- Na doseči najmanjši sum šarlatanstva. Na tem kongresu je profesor Steinach dokazal, da je eni in isti kemični činitelj, ki povzroča spolno zrelost, jo vzdržuje in jo more zopet poživiti, ko se pokažejo znaki njenega pešanja. Profesor Steinach je šel dalje, odkril je višjo silo, ki regulira udejstvovanje spolnih žlez, namreč možganski privesek. Ne da bi se dotaknil kalilnih žlez, je učenjak s pomočjo injekcije izvlečka iz tega možganskega priveska dosegel po-polen spolno zrelosten podvig zaostalih živali. Na tem polju deluje zdravniška veda z mrzlično naglostjo in polno paro pri nas v Evropi, osobito v Nemčiji in tudi v Ameriki. Zanimivo je to, da se profesor Steinach ni zakostenel na svojih dosedanjih razkritjih; lebdi mu pred duševnimi očmi izpopolnitev svojih teorij, ki bi dosegle svoj višek v tem, da bi se pomlajevanje doseglo s fabrikacijo polno učinkujočih hormonskih preparatov. • Strah pred starostjo in njenimi žalostnimi nadlegami dobiva polagoma milejše oblike- Sparf VŠK (VARAŽDIN) :ISSK MARIBOR. Po skoraj dveletnem presledku gostuje jutri zopet VSK iz Varaždina v Mariboru, kjer odigra prijateljsko tekmo s ISSK Mariborom. Domačinov že precej časa nismo videli na zelenem polju in je vsled tega zanimanje športne publike za to tekmo tem večje- Moštvo Maribora je, kakor zadnji rezultati kažejo, v jako dobri formi in je upati da ta tritedenski neprostovoljni odmor ni preveč vplival na njihovo kondicijo. VŠK je prvak zagrebške province in, sodeč po časopisnih vesteh, v izvanredni formi. Moštvo goji igro z dolgimi pasi na krilo, je zelo hitro in požrtvovalno. Zvezi se razumeta na ostre in sigurne strele na goal; njihova krilska vrsta in obramba sta steber moštva- Vratar je jako siguren. Moštvo ISSK Mariboru nastopi v sledeči postavi: Kavka, Koren. Unterreiter; Prevo, Kirbiš, Hreščak II; Pepček, Hreščak I. Paulin, Vodeb, Starc. Rezerva »Maribora«, ki nastopi po daljšem presledku v predtekmi s kombiniranim moštvom SK Svobode ima trdega nasprotnika in bo morala dati vse moči iz sebo, da doseže časten rezultat Rezervno moštvo nastopiv v sledeči po* stavi: Geuer; Pliberšek, Novšak; Janžekovič, Božič, Konič; LazniČka I, Tonček II. Najžer, Tonček I. Šajna. Začetek prve tekme ob 16.30, predtekme ob 15, uri. —. PKIHOD SK SLAVIJE IZ PRAGE. Hazenski team praške Slavije, ki prihaja na turnejo po Jugoslaviji, je odpotoval sinoči iz Prage..Kakor javlja pripravljalni odbor za sprejem Čehinj v Zagrebu, obi-ščejo Pražanke najprej Mursko Soboto kjer odigrajo tekmo z družino SK Mure, v Maribor pa se pripeljejo v p^-ndeljek ob 14.40 in jih pozdravijo na glavnem kolodvoru športniki in ostali prijatelji Čeho-c,’.ovakov v našem mestu. Ostali spored je isti, kot smo javili včeraj. Hazena SK Slavije si je ravno pred kratkim zopet priborila prvenstvo praške župe. Slovansko prvenstvo v plavanju. Kakor so se vršile lani plavalne prvenstvene tekme slovanskih teamov v Beogradu, tako bo letos ista prireditev v Pragi dne 21. in 22. julija. Tekmovalci bodo Poljaki, JugosloVeni in Čehoslova-ki. Zmagovalci prejmejo petero prehodnih dragocenih daril, ki so jih poklonili prezident Masaryk, minister dr. Beneš, minister Zaleski, jugoslovenska narodna skupščina in mesto Beograd. ^ Sfisali Marffiorstfl V B C V K V T K 7ulr* V MarlEoru, ane 23. VI. '1928. Izkoriščanje gigantskih moif zemlje VULKANSKA PARA KOT POGONSKA SILA. _ NEIZMERNA ZEMELJSKA TOPLOTA. Zadnji kongres naravoslovcev v Leed* su, katerega so se udeležili največji učenjaki britanskega imperija, je obravnaval izredno važni in zanimivi problem, če se bo dajo v bližnji bodočnosti izkoriščati neizmerne toplotne množine v notranjosti zemlje v industrijske svrhe. Znani angleški učenjak dr. R- Grejon je opozarjal na naraščajoče pomanjkanje premoga v Evropi in posebej še v Angliji. Najboljši in najnaravnejši nadomestek za premog so toplotne energije v notranjosti zemlje. Notranjost zemeljske oble je že v globočini 180 milj raztopljena. O fantastično visoki temperaturi, ki mora vladati v najgloblji notranjosti zemlje, nimamo niti približno zanesljivih podatkov. S precejšnjo verjetnostjo bi se pa moglo trditi, da bo povprečna temperatura zemeljske notranjosti enaka temperaturi solnčne površine. Udejstvovanje teh neizmernih toplotnih energij bi tisočkratno zadostilo vsem energijskim potrebam zemlje. Tisoči del te moči bi gnal vse stroje, ki se nahajajo na vseh petih delih sveta. Do izkoriščanja vseh gigant3 skih si! in moči v notranjosti našega planeta smo še pa daleč. Tega mnenja so bili vsi udeleženci kongresa. Lahko smo zadovoljni, če se kmalu okoristimo z zemeljsko toploto, ki ni globoko pod površin. Prva in najbližja oblika izkoriščanja zemeljske toplote je gotovo ukročenje vulkanov. Vulkani morajo prvi stopiti v službo industrije. Malo je znano po svetu, da že imamo en tak slučaj. To je neka tovarna v okolici italijanskega mesta Voltera- Ta tovarna je začela obratovati začetkom vojne in njeni kotli se že od začetka kurijo z naravno paro, katero dajejo obsežna vulkanska tla. Ko se je iz- koriščanje vulkanske pare že ob začetku tako dobro obneslo, so začeli graditi in urejati naprave, potom katerih danes vulkanska para že 60 milj naokrog goni in oskrbuje vse dinamo stroje in tudi cestno železnico. Ustanovitelj tega podjetja je bil v Italiji naseljeni Francoz Franc Larderel. Nekaj podobnega se uvaja sedaj v Guatemali in sicer v večjem obsegu kot v Italiji. S tem je že dokazano, da bi se dalo več sto manjših vulkanov gospodarsko tako dobro izkoristiti, da bi se naglo in bogato poplačale vse investicije. Izkoriščanje vulkanskih moči je samo ena smer in ena panoga v velikem vprašanju izkoriščanja toplote zemeljske notranjosti. Ves problem bo šele tedaj rešen, ko bo naši industriji in našamu gospodarstvu služila toplota iz zemlje povsod in ne samo na vulkanskih tleh. Pri iskanju te rešitve se svet seveda ne sme dati motiti od utopistične nade, da bo prodrl do magne, do raztopljene sredine zemeljske krogi je. Tehnika zasleduje dosegljive cilje in sicer po stopnjah, enega za drugim- Dognano je, da se toplota v notranjosti zemlje od približno 50 do 50 metrov stopnjuje za eno stopnjo Celzija. V globočini dobrih dveh milj se voda že spremeni v paro. Če bi se skopalo tri milje globoko, bi se že našle toplotne množine, ki bi zadostovale za strojni pogon. Tako daleč se pa še nikjer ne koplje, Četudi je slavni tehnik in iznajditelj Charley Parson zato že razvil po Ameriki in Angliji veliko propagando. Sedaj se je šele našla velika finančna skupina, ki hoče v Angliji financirati poskuse po Parsonovih projektih ter tako pomagati tehniki za velik korak naprej. /okolskl zlet v Skoplju odgoden Bratje in sestre! Idiot Na temelju mišljenja, ki smo ga prejeli od večine bratskih žup, posebno še uvažujoč poročilo župe v Skoplju, ki nosi za. napovedani zlet glavno odgovornost, smo primorani, da zlet preložimo od Vidovega dne na začetek meseca septembra letos, ko bomo praznovali desetletnico preboja Solunske fronte, ki nam je odprla vrata v osvobojenje in ujedinjenje. Tragedija, ki se je odigrala v Narodni skupščini, je zagrnila ves naš narod v globoko žalost. Jugoslovcnsko Sokolstvo, ki visoko in ponosno dviga neoskrunjeni prapor bratstva, te kristalnočiste kulmi-nacije humanitete, držečega v veliko kolo človečanstva, ne more v teh težkih dneh motiti narodove žalosti s prireditvijo, ki naj bi bila izraz naše radosti in naših vzvišenih čuvstev bratoljubja, pro-svetljenosti in državljanskih pravic. Ko iskreno obžalujemo, da je strast in togota dvignila roko brata na brata in z mečem bridkosti zadela srce naroda, ko obsojamo krvavo dejanje in pomilujemo žrtve, pozivamo brate in sestre na mirno in trezno presojo teh dogodkov, pozivamo jih na disciplino, pozivamo jih na ne= prekinjeno sokolsko delo, na trajno pri pravljenost in na bratsko ljubav, ki nas preko vseh težav in senc današnjih dni v poletu smelih, čistih, prekaljenih, v premagovanju in svobodoljubju preizkušenih sokolskih duš ponese v carsko Dušanovo Skoplje, v katerega okolici so se pletla gnezda sivih Sokolov-znanilcev in borcev naše nacijonalne in državne svobode! Na neprekinjeno, iz dneva v dan rasto če in množeče se sokolsko delo pozivamo ponovno in z vsem povdarkom, ker hočemo in moramo v prvih dneh septem bra v slovanskem sokolskem bratstvu še bolj strnjeni v polnem obsegu, a podvojeno navdušenostjo izvršiti v Skoplju vse, kar smo se namenili storiti sedaj na Vidov dan. V prepričanju, da bo vsa javnost, ki zna ceniti naše napore za očuvanje in ojačenje narodovega zdravja, pravilno presodila ta naš korak, pošiljamo vsem bratske pozdrave! Zdravo! V Ljubljani, 21. junija 1928. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Haznjenec kot čržauni prau-dnik ■V Knittelicldu je bil v zaporu neki Jo* sip Buser, trgovski nameščenec, ki je bil obsojen radi goljufije na eno leto ječe-Pretekli teden se mu je posrečil, da je na originalen način pobegnil. Dobil je namreč ukaz, da pospravi pisarne. V neki prazni sobi je našel plašč državnega pravdnika, ki ga je takoj oblekel ter odšel dostojanstveno skozi vrata. Jetniška straža mu je izkazala vso potrebno čast. Pozneje je zlikovec plašč vrgel zopet stran in se skrival v neki sosednji vasi, dokler ga ni končno policija zopet našla in vtaknila ponovno v zapor. Seveda se bo moral sedaj zagovarjati še radi bega it zapora in tatvine plašča državnega pravdnika. srca. O skladnosti Adelaiae, gdč. Uaovi' čeve in Aleksandre, ge- Savinove, sem že govori] in naglašam njuno celo diferencirano, pristno mimično igro. Gdč. Starčeva in Kovačičeva sta se izmenjavali v ulogah Varje in Nastasje Filipovne- V Varji, ki sicer ne daje posebnih možnosti, sta v splošnem obe zadeii bolest ponižanih predsodkov in dober izraz sovraštva: Nastasje Filipovne popolnoma pa ni zadela nobena. Težko, da bo razen Rusinje ali tragedke velikega formata katera pogodila to ulogo v celoti; naš ambient nima pogojev, ki bi rodil takšne tipe. Brez svoje voije, a po svoji nemoči padla, lepo blago v tej svojevrstni družabni stopnji, trpeča, boreča se z jubeznijo do Miškina in zavestjo svoje nevrednosti, v nekem vrtincu plemenitosti — ta značaj presega naše prilike. Obe sta našli pristne zvoke take ženske; gdč. Starčeva preveč, gdč. Kovačičeva premalo decentna; dočim ima gdč. Siar-čova prednost odrske pojave, ima gdč. Kovačičeva zaslugo večje Izvežbanosti, zpijjenosti in uglajenosti, najde več gio-)ine in prekaša gdč- Starčevo v zaključni sceni. Pri vsem tem pa vendarle spet vidim v gdč. Starčevi talent, ki bi uspeval bolje, da se udejstvi v vsaki ulogi s toliko ambicijo kot v tej. Obema damama k temu napredku in volji čestitamo. Jepančič — g. Grom, Nina Aleksandrov na — ga Zakrajškova in Tockij — 1 \T l;_ n.i m Stankovič, ne presegajo povprečnosti. I aralja retni Y mftriuOOl Rasberger, je ne dosega, Fer- Poroka trojčkou V Anversi v Belgiji je neka mati pred 23. leti rodila trojčke, ki so ostali vsi pri življenju. Bile so vse tri deklice, ki so se te dni poročile s tremi brati iz bližnje vasi, od katerih je vsak samo eno leto starejši od drugega. V obeh vaseh je bil osnovan poseben odbor, ki je proslavil ta izreden dogodek, jim plačal vse stroške, mladim nevestam, katerih stariši so siromašni delavci, pa preskrbel lepo doto. Vrh tega so dobili stariši tudi od države lepo denarno nagrado. Zanimivo je, da so imeli stariši trojčkov že poprej devet otrok. V celoti je bil dramatizirani Dostojev* skijev »Idiot« v mariborskem teatru na višini najboljših vprizoritev, dasi v detajlih in posameznih osebah ni dosege! te višine. Uspeh je povzročila predvsem režija. G. Pregare ima znanje, načela in načrt, v vseh je dosleden in hoče res umetniškega podviga. Gosp. Pregarcu se pozna hudožestveniška šola, inteligenca, skrbna zunanja in globoka notranja režija, vodena s popolnim razumevanjem Dostojevskijevega hotenja in s poznanjem rujkega ambijenta in ruske duše. Vse to postavljeno v stilno, harmonično scenerijo, dvigne igro v nekak nadrealizem, iz katerega nenadno stopijo v ospredje notranja gibala, nje sile in njih delovanje tako plastično, ko da bi jih izseciral in vpodobil na sceni. Kajpada, igralcem režiser igre, če je nimajo, ne more dati, le vplivati more. Zelo dobre so bile scene; v III. sliki, kjer so gdč. Kraljeva, Savinova in Udovičeva odlično zadele tone svoje družbe in mladosti v skladu z njimi g. Železnik. Isto velja za prizore, kjer so bile mase: pri Nini Aleksandrovni in Nastasji Filipovni in dvoscene med gg. Železnikom in Pre-garcem. Gosp. Pregarca smo prvič spoznali kot igralca. Igral je v slogu svoje režije, krepko, morda premočno za nas, ki ne poznamo takega ruskega človeka, kot je Rogožin, morda preglasno za malo dvorano in bolj tiho družba. A namen je dosegel: utis od sile odurnega, odvratnega, temačnega človeka z golimi,- silnimi strastmi, v katerem sta zlo in vera v krvavi,- uničujoči borbi. Menda baš zato stik ni bil vseskozi jednak, silen le ob koncu. Žal, da ni gosp, Pregare mogel igrati večkrat poprej, marsikako vrzel bi bil izpolnil, nanesel marsikak vrh. Gosp. Železnik je bil v obliki gotovo pravilna, tipično pristna figura idiota, kneza Miškina. Toda v igri tega izveli-čarja, mirnega, le iz najglobljih etičnih motivov delujočega človeka se ga je po-laščala monotonost in brezizraznost. Kakor je bil irvrsten v sceni, kjer govori o oslu in smrtni kazni in v končni sliki, tako je bil sicer notranje pasiven in mrzel, ki ni osvojal in vezal. V zadnji sliki sta zrastla z g. Pregarcom v veličasten konec- G. Skrbinšek je v ulogi Ganje premalo pokazal oni karakter, ki ga vidijo v njem Nastasja in Aglaja. Vajeni smo še močnejših potez od njega, čeprav je bil vseskozi gladek in dosleden. Ga. Bukšekova ni ljubila svoje Jepan-činove, igrala jo je le s svojo rutino, živela je ni, sama ni bila prepričana. Dočim je pagdčna Kraljeva — Aglaja —- zadela Dostojevskega popolnoma in igrala z nepopisno vervo in resničnostjo, prava tragedka, ta lepi pele-mele otroka diščenko — g. Harastovič, kakor je v prvi sceni s knezom dober, je pozneje nemogoč, da, rušitelj vse ubranosti in stila, operetski. General Ivolgin — g. P. Kovič, je posrečen, pa še močnejša brazda se da iz-orati iz te figure: da bi vsakdo na njem samem spoznal, da mu je bolezen laž — tega ni izrazil. Zanimive so nekatere nove moči h šole g. Pregarca, to so gdč. Milena Slokan, Leli Pečarjeva in gg. Maks Furjan, Rado Nakrst, Marijan Prelc, Valentin Hana in Janko Mlaker, vsi uporabljive moči. Prav pokazati so se mogli gosp, Furjan, izvrsten v tipu Lebedjeva, g. Nakrst v dečku Kolja in gdč. Pečarjeva v Darji. Želimo jih videti še- Žal da sta v tej pomembni igri ostala izven kroga dva tako značilna igralca, kot sta gg. Daneš in Kovič J., igra bi bila znatno pridobila. Tako je končala sezona z lepim rezultatom. Do 12. ure trajajoča predstava je imela trikrat zaporedoma polno dvorano. Dokaz; da je prazna beseda o nezreli publiki in da dobra drama najde dobro publiko. Drama je dosegla 1. 1927/1928 naj-višjo dosedanjo razvojno točko, najboljši materijelni {rsjfch in največji obisk- Uspeh g. Pregarca predvsem in ambicijoznega dela ansambla in moralne podpore v ie-pem obisku. Želimo, da nam umetniška skupina ostane tudi v prihodnji sezoni* M. S. Kritikoua izpoueč Noveleta. Gledališke sezone je konec, mojega kri« tikovanja tudi. Sezona bo spet pričela, moje recenzentstvo nikoli. Prosim Vas — kam pa pridem? Kaj bo z menoj? Ali bo urednik, ali publika odgovarjala za mojo čast, moje živce, moj mir in življenje?... Komaj sem prav začel pisati, sem prišel navzkriž s samim upravnikom zavoljo'nemških gostovanj. On je gledal v prazno kaso, jaz sem obračal plaŠč"po kulturi in narodnosti. Postala sva ofici-jelna- Pisal sem dalje in kmalu cul, da sem v nemilosti pri opernih članih. Spozabil sem se bil, da sem rekel, naj bi opere rajši več ne bilo! Pa so rekli, kaj brcam umirajoče, naj častno gine — in sva se z ba* ritonoin komaj še pozdravljala. Pisal sem dalje in razžalil opernega ravnatelja, ko sem rekel, da je vkljub stremljenju opera ostala torzo. Vidno sem izgubljal njegovo naklonjenost. Pisal sem dalje in kmalu zvedel, da je neka skupina v ensemblu z menoj nezadovoljna in zdelo se mi je, da nisem več * **>*. -»v*™ <*• ***« * Prispevajte n spomenik škina zasledujejo sovražni pogledi- Pisal pa sem še dalje, dokler me ni neki prijatelj dregnil, češ da je jed dobra, a prehudo začinjena. Ustraši! sem se, žal prepozno. Kajti pisal sem dalje in dobil od enega umed članov teatra pismo, ki je pisano tako nedvoumno, da je bilo mojega poguma brž konec, neglede na žaljivke in zafrkacije. kar je postransko. V tem pismo sem dobil lekcije iz slovnice, iz estetike in literature, da bi moral biti piscu še hvaležen, da ni razkril v mojih kritikah kavarniških in političnih vplivov in o sebnosti in da ni naglasil glavno, da mora biti visoko izobražen, kdor hoče kriti* kovati (ga), kar pa pri nas res ni vsak.., Torej! Kam pa še pridem, ako bodo bolj in bolj okrog mene huje in huje vstajali zoper me? Prihodnji me bo dejansko v Ljubljani je bil dan vzgled z vitrijolom?... V mednarodnem valu porotniškega milo-srdja bi bil krivec oproščen ob plosku dotlej s tem tempom že v celoti zoper mene sklenjenega občinstva!... Kdor ima še kako hudo misel zoper mene, naj jo opusti! Ne bom več pisal! Usmilite se kritika v tej duševni in telesni stiski. — SOS! SOS- S—O—S ________________ M. S. ©J PRISTOPAJTE K VODNIKOVI @ mšsumm DRUŽBI! V Mariboru, dne 23. VT. 1928. Mariborski V F C H P NIK Tntr«. Stran 5. na vrtu pivovarniške restavracije UNION (Gčtz) - Za obilen obisk se priporoča Ivaaka DOLNIČAR Viktor Meric: Pomlajeni TRETJI DEL. Prostor mladim. Zlodejni genij, Čarodej, vražji učenjak je z eno potezo svojih demonskih čarovnij dosegel, da je brez sledu izginila njegova hiša. II ,’sakdo bo rad priznal, da mi ni mogoče slikati boja v vseh podrobnostih, boja, katerega je vodila peščica starcev pod vodstvom skoraj nadčloveškega bitja proti množicam v dosedanji družbi stlačenih osebnosti. To je bil boj proti množici, ki se je od veka do veka plazila med predsodki, se cepila in pobijala za nizke in malenkostne .interese ter se v sužen-stvu tako zastrupil,a da je vedno prh pravljena se klanjati pred gospodovim bičem. Tega boja ne morem opisati in ga tudi nočem, ker nimam drugega namena, kakor govoriti o sebi. Oni, ki hočejo posebna pojasnila in popolno razlago, naj listajo po oficijelnih spisih in delih od katerih priporočam zlasti: Zgodovina ugolinske revolucije od profesorja Ana-tole Marota, Socialni potresi 20. stoletja od Jeana Lapiverta, Od anarhije do harmonije od Boissarta in Truguemaille-ja. Natančni opisi dogodkov ob nastopu Ugo-linove vlade — 10 velikanskih knjig, izdanih s pomočjo Velikega kroga. Potem raznovrstne zgodovinske šolske učne knjige in popularno-znanstvena dela, kakor na primer »Psihologija velike epohe«, »Od barbarskih časov do luči« itd. Iz velikega števila knjig lahko vsakdo dozna vse važne in odločilne , dogodke iz te do* be. Neznano je pa jedro in bistvo te povesti- Premalo so se opisali značaji oseb, ki so pripadale dobj, katera je že tako oddaljena, da se nam zdi novo pleme rojeno iz ostankov nekih prejšnjih plemen. Običaji in zakoni, ki so vodili nekdanjo epoho, misli in viharji, vse surovosti in vsa atmosfera zmede in blaznosti vse to se da prokleto težko spraviti na platno . ali pa na hladen papir kake knjige. Mnogo sem beležil in najbrž ne z največjo srečo- Boljše kot vsakemu drugemu se je pa moralo vendar le posrečiti to meni, ker sem bil tedaj ob uri največjih sprememb še v polni mladosti. Samo da mi korenine tičijo še pregloboko v umazani preteklosti:. Kljub večkratni pomladitvi občutim večkrat, da se v moji najgloblji notranjosti, v mraku instiktov giblje stari mož — kakoršen sem bil — z vsemi napaki in ostanki nekdanje pokvarjene družbe, njene podlosti in njenih mas. Vzemite,-če hočete, da se je prebivalec votlin vsled muhaste volje usode po sto in stoletnem spanju opremljen z novo sposobnostjo in smislom za vsesplo* šno prilagoditev zbudil nekje na dvoru solnčnega kralja ter se znašel med bogatim plemstvom sredi sijajnih versaill-skih galerij. Gotovo bi mu ostalo nekaj bridkega priokusa in nekaj domotožju podobnega po prvotnem zavetišču in po nekdanjih časih, ko je vodil svoje potomstvo pri iskanju ognja ih hrane. Jaz sem mož socijalnega pekla iz stoletja števil-, ka dvajset. Mnogokrat, premnogokrat sanjam o neizvedljivi neumnosti. Kri mo jih pradedov mi hrumi v sencih. Brez vseh moči prisostvujem boju, ki ga bijejo med seboj osebnosti, ki so se tekom tolikega časa nabrale v meni- To je razočar-Ijiva zmeda, iz katere si zaman prizadevam izvabiti neko novo individualnost. Starci- pa, prvi mladi starci se izolirajo v napuhu svojih sanj ter sledijo Ugolinu. S svojimi širokimi šapami so zgrabili za preteklost , ter jo zmeli v prah. Oni so popolna sedanjost, sedanjost, ki je zanjo tudi bodočnost. Oni so moč in pogum. Jaz žalostni mornarček, ki se je rešil iz vode, a ne vem pri katerem brodolomu, imam včasih v svoji slabosti in večernem strahu napade hrepenenja po nekdanjih časih. Kar sem rekel, sem rekel. V nekdaj se ne moremo več vrniti. Ugolinic z vsem •tako pometel, vse je tako očistil, da še za obžalovanje ni več prostor-a ' Pri vsem tem se je pa nekdanja družba smatrala za trdno organizirano, ".azidano na večnih temeljih: vojska, justica, cerkev in oblast. Vsem napadom se je upirala in svojo vsemogočnost je izvajala na globoki lenobi obupno medlih ' mas. . ia »oeijahi« pbtlintm; wkabw»d«30p, ■ajmaajti amk Dia ►— saataja; ml« 80 p. najmanj« MMMk Dm TO'— Odda se soba za dve osebi. Jože Vošnjakova ul. 22 III. Vrata 8. 1269 Iščem sobo za 1.—9. julija s posebnim vhodom- Ponudbe z navedbo cene pod »Učitelj 35«, na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 1270 Prazna soba v sredini mesta se s 1. julijem odda. Naslov pove uprav a» Večernika«. 1257 Brivski salon Mraklč Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam in gospodom najtopleje priporoča; 777 Kateri dobrosrčen gospod, bi posodil Din 2000 s primernimi obresti na mesečno odplačilo Din 400. Sigurnost zajamčena. Več pove uprava lista. 1262 Mala snažna soba se s 1. julijem odda. Naslov pove uprava »Večernika«. 1261 Dva dijaka • se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Frančiškanska ul. 16. 1260 Absolvlran lurist želi vstopiti v odvetniško pisarno. Ponudbe pod »Jurist« na upravo »Večernika«. 1259 Ne pozabite kupiti potne kovček katere nudi v vseh velikosti in vrst ter po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1252 Ker imam nalog za veliko društvo preskrbeti 120 komadov rabljenih koles, kupujem iste po ugodnih cenah izključno samo proti izkaznici. — Specijalna delavnica za popravilo koles; motornih vozil, Šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov ter vsa v mojo stroko spadajoča dela, poniklovalnica I. reda in peč za emajliranje. — Dunlop pneumatika za kolesa, motorje in avtomobile, kakor Drahtmantelne vedno v zvezi' samO pri Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma trgovina in meh. delavnica Na obroke pisalne stroje »Remington« Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po: riaj-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju* velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X Sandale, dvakrat Šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica Št. S. 949 Opremljena soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda. Vojašniška ulica 18. — 1258 Milostljiva gospa — imate stenice?! Očistite svoje stanovanje nadležnega mr5 česa potom plina! Naše'zajamčeno uspešno sredstvo ugonobi ves mrčes v najkrajšem času in prav poceni- Uničijo se takoj stenice, ščurki, podgane, miši, molji itd. Zavod za čiščenje stanovanj »Diver-son« Maribor, Cankarjeva ulica 14- Telefon 401 1254 Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J- Trpinu, Maribor, Glavni trg. Revolucionarne falange, oborožene s pravico, svobodo in enakostjo, s temi crepčili za slabe želodce, so vse poskušale in tvegale, da bi to družbo pretresle in razdrle. Več pa niso dosegle kot to, da se je ena vodilna skupina zamenjala z drugo. Ugolin se ni ukvarjal in mudil s takimi neumnostmi. Zarezal je v živo, to se pravi v človeško neumnost, katere lobanjo je razbil na kosce. Svojo nogo je postavil na to družbo, kakor na mravljišče. Koliko pokolja, koliko udarcev s sekiro je bilo treba v gozdu nevednosti! Dovolj tarnanja, Udobno naslonjen v naslanjaču, s polzaprtimi očmi pustim, da se mi misli vijejo nazaj v pretečene čase in ure- Pred seboj vidim strašno zmedo med vojaki in poveljniki pred gozdom. Vidim, kako so vsi bežali, kakor je kdo mogel. Panika se je polastila tudi prebiralcev sosednjih vasi. Možje, žene in otroci, vse je teklo po cestah kakor ljudstvo srednjega veka pred kugo ali napadi. Vse je drlo proti Parizu, proti edinemu zavetišču in edinemu varstvu. Pa tudi Pariz je bil v največjem nemiru- Novica, ki je udarila v mesto, je • povzročila .besnost. Še prej ko v eni uri so bile ceste in ulice od Bastille do Made-leine, Plase de la Concorde, Champs-Ely-sees, Etoile polne kričečih trum, ki so zahtevale demisijo vlade, razpust zbor5 nice in novega voditelja. Vsakokrat, kadar je množico strah, zahteva rešitelja, boga. Drugi so zopet govorili, da je treba dati oblast delavcem. V predmestju so se osnovali klubi, kjer so govorniki grmeli o socijalni krivičnosti ter o nesposobnosti in zlobi vladajočih- Vlada je pozvala vojsko. Palačo Bourbon, ministrstvo, banke in Elysee je stražilo topništvo: na javne prostore so se postavile strojne puške. Toda množica je bila že preveč razgreta. Skoraj vsepovsod so se vršili spopadi. Tuintam so se razburjeni vojaki priključili upornikom. Potem so prišle zopet nove dobro oborožene in disciplinirane čete in pričel se je pravi divji boj brez izhoda, nepopisljivo zmeden in grozen. Delavske organizacije so proklamirale generalno stavko. Temu pozivu so se odzvali še tembolj radi tega, ker so delavci sami zapustili tovarne in so se Dalje prihodnjič. Krasno 4 sobno stanovanje z kopalnico se proti odkupnini pohištva odda. Mlinska ul. 34 I. 1233 Tekma meč ekspresom in aeropianam Na Angleškem je bila prirejena, kakor smo pred kratkim že poročali, prva tekma inted železnico in aeroplanom, ki je končala seveda z zmago, poslednjega. Šlo je za tekmo med znano škotsko železnico med Londonom in Edinburgom, ki prevozi v 8 urah 642 •km in je najhitrejša na Angleškem. Aeroplan je bil last državne zračne službe in je v njem prostora za 20 potnikov. Vlak je odšel z londonske postaje v istem času, kakor 'aeroplan na letališču v Croydonu. Kljub veliki megli in nasprotnih vetrov, ki so ovirali polet, je prišlo letalo 20 minut pred vlakom v Edinburg- Aeroplan je imel vrh tega še to. posebno nesrečo, da je smatral na potu pomotoma neki drug vlak za svojega konkurenta in je zato krenil v napačno smer. Šele popoldne, piše novi1 nar, ki je bil v aeroplanu, smo opazili pravi vlak ravno v trenutku, ko smo že popolnoma zgubili nado .na zmago. Obleteli smo vlak in leteli poleg njega tako nizko, da smo mogli pri oknih razločiti in spoznati celo osebe, s katerimi smo pred nekaj urami obedovali v Londonu. V zadnjem času pa smo odleteli z vso naglico in pustili vlak daleč za seboj. Cfouek, ki plačuje tuje dolgoue V Brusi na Turškem se nahaja še vedno poslopje dolžnikov, v katero zapirajo nevarne dolžnike! Izgleda, da v Turčiji upniki sploh zelo težko pridejo do svojega denarja,-Pred kratkim so dobili aretirani dolžniki nenadoma nerazumljivo vest, da so postali slobodni in da smejo oditi kamor hočejo. Lahko si je predstavljati začudene dolžnike, ko so zvedeli za to radostno vest. Spočetka so računali z izpremembo zakona, še bolj pa so bili presenečeni, ko jim je sodnik sporočil, da so vsi njihovi dolgovi plačani. Neki bogat beg, samski starček, je prišel namreč na idejo, da pribori tem ljudem svobodo. Pri sodišču je zvedel za imena vseh dolžnikov in upnikov in potem uredil njihove dolgove na zadovoljstvo vseh. Vsekakor je moral imeti ta čudak zelo globok žep. Zdi pa se, da ta dobrotnik ni imel za svoje dobro delo sploh nobenega pravega razloga, kajti, ko so se mu srečni dolžniki in upniki prišli zahvaliti, je skromno odklonil vsako zahvalo in se ni hotel nikomur hiti pokazati. Učenec, ki je dovršil najmanje dva razreda meščanske šole, se sprejme v manufakturno trgovino Franjo Majer,. Maribor. 1245 Otroka zdravega, 4 mesecev starega (deklica) oddam za svojega. Nasloy poye uprava »Večernika«. 1247 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica St.- 8., 2 mebliranl sobi „ v. novi vili, solnčni, čisti, s posebn. vhodoma, ena. z balkonom, parket, elektr. luč, .centralna kurjava, se oddasta, event starejšima solidnima gospodoma s celo oskrbo. — Pod »Udoben dom« pa upravo lista. 1244 Triko svilo 140 cm Široko za obleke in perilo & Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. XIII Poljske miši Vam povzročajovelikoškodo. Zato jih je treba uničevati s „f>lOks spbI“ ki gotovo in temeljito pokončajo to golazen. En kilogram stane Din*60- — Pošilja ga po povzetju AitES, IM. - Zapit Petrinska 3., III. nadstropje Solnčno stanovanje 3—4 sob, skoz parketirano, elektr. luč. plin, kopalnica, v novi vili, se odda s 1. jul. Naslov v upravi lista. 1243 Nekaj novih stolic in foteljev iz upognjenega lesa na prodaj. Vprašati pri J. Kravos, Slomškov trg 3. 1251 Mi ml teie Lajteršberg — Meljski hrib št. 336 na koncu Meliske ceste poleg Drave, o minut 1263 od zadnje autobus postaje otvor] en Puh In Scheldbach V nedeljo, dne 24. junija ob 9. url dopoldne KONCERT priljubljene godbe „DRAVA“ Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je umila po kratki in mučni bolezni, v 37. letu starosti, naša iskreno ljubljena, blaga in dobra soproga, oziroma mamica, gospa Ivanka Samsa soproga tipok* polic. agaiita Pogreb naše nepozabne se vrti dne 25. t. nt. ,v ob 16. uti na rpestnem pokopališču v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo biala v torek, dne 26. t. v Magdalenski cerkvi. Maribor, dne 23. junija 1923: Avgust Samsa, Avgust, Roman io Dušan, soprog ( otroci Kupim najbolje sredstvo Za lnženje semeni. Dobiva se pri ' 12l< Dr. A. Jenifiu, Maribor, Kopiiarieva 6, Ufluibenski l!lllllIII!II!l!i!!|!IIII!lll!ll!ll]ll!!!lilllll|[III!ll!!P davek takoj pristno staro vljollno, vljolo, vfjolinčelo in stara loke. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod,Kvartet' Ležalne stole s posebno močnim platnom, ■■■■■■■ pleteno pohištvo, letalne mreie, potne koiare l.t. d. nudi najugodneje Draso Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 26 1267 V nedel o, 24. luniia 1928 se vrši v gostilni „PLOHL“ na Teznu (vežbališče) s komentarjem fin. svetnika J. Mosetizh-a se dobi v knjgarni Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Cena izvodaje 18 Din Začetek ob 15. uri Kolesarji pozor! garancije Za Din 1000*— dobite krasno novo francosko kolo s kompletno opremo in garancijo pri tvrdki GLAVNO ZASTOPSTVO Razstava energij, gospodarstva In umetnosti 'r. ."glasbene in športne prireditve :: jubilejna razstava :: gospodarski ogled razstava mesta Pojasnila vseh vrst daje Justin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ulica 14. Za kooalne olasče Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L. UHLER. MARIBOR GLAVNI TRG (Rotovž). 1017 Gr a z, Landhausgassc Nr. 7 Od 23. junija do 31. oktobra FRANJO MAJER MARIBOR. GLAVNI TRG 9 DECVO v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite pri tvrdki Iz srca se zahvaljujemo za vse izraze sočutja, kater h »mo bili deležni povodom nenadomestljive izgube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda L. ORNIK, MARIBOR KORQŠKA CESTA 9 Nadalje se zahvaljujemo za številne cvetlične darove, ki nam dokazujejo, kako cenjen je bil pokojnik v vseh slojih prebivalstva. Zahvaljujemo se končno še vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba, velečastiti duhovščini, zastopnikom vojaške, civilne in občinske uprave, društvom i. t. d. ter vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč. E 2928/38-4 Dražbeni Pne 37. julija 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajski marof vi. it. 69, cenilna vrednost 689495 Din, najmanjši ponudek 344.747*50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih se moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča- Okrajno sodltte v Mariboru, z dne 4. junija 1928. nos MARIBOR, dne aa. junija I928 izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdala tel la In urednik: Pran Brotovlf v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna cL (L. predstavnik Stanko D e t e I a v Maribora. StflH iS Martfiofsk"! V E C E R N ! K 7ufo. VMarlboru, cine 23. VI. '19?*'