Črtice iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru priobčnje A. K.)
9. Vladimer v krščanstvu (988-1014. I.)
PrimSi sv. krst je Vladimer bil trden kristijan, žirtč y strlhu božjera, ter zidal je cerkve ond6d, ktfder ao ue da^no stali poganski kumiri (m&Hki), poSiljal duhovnike po mestih in sžlih, da so ljudi krščevali, strOjil nčfloice in zbiral t njili otroka boljgih. Ijudij; a matere so plakale po svojih otr6citi, kakor po mrtvih, ker nijso Se zaale učenja.
Vladimer je Ijubil tudi svojo vojsko, katero je imenoval drnžino. Živol je rad veselo ter na knežjem dTom je vedno bil pfr (gosti) pri knčzu in brra kneza. In bilo je mnoštvo vsega. A kadar so se podpili, začeli so ropotati na kneza, rekfič: ,,zlo je našim glavam, da je nam jesti z les^aimi zlicami, a ne srebnumi!" To sliSavši Vladimer veli izkovati žlice srebrne ter jesti družini, gOToreC tak6: ,,s srebrom ia zlatoin ne najdem družine, a z družino uajdem srebra in zlata."
Spominžje se evangeljskih besM: ,,bUžeui milostivi, ker bodo pomilovini," ukaže Vladfmer na knežji dvor pribajati potrebnim in ubogiia, in jemati si jedi, pijaSe ia noveev. PostrSjivsi tudi to, reee: ,,bolni in hrSmi se ne morejo dolfeti dvora mojega," in zato je ukazal stroriti kiSla, katerajanakladal mesii, o?o6ja (sadja) raznoličnega, rib, medd t sodiSkih in v dnigih kvasti (neke 'Ksle pijžče) ter voziti po mestu, vprašaje: ,,kje je kdo bolaa iu potreben, ki ne move hoditif" In raidajalo se je tem na potržbo.
Na knežji pir k svetlemu solncu Vladimeru, kakorgajeimenoval narod, shajalo se je od vaeh koncev zemlje ruske innogo modrih ljudij ia atarecv, a njih umne besMe je Vladimer v slast poslušal. Ruski narod nij pri nobenem luiezi stviiril t61iko pžsaij, Mlikor pri Fladimeru, o ujem in o njega mogdčib vitezih.
Z okolnimi knezi: s poljskim, ogerakim in češkim je Vladimer živel T mlrn in ljubezni, a Sesto mu je bilo vojevati na stčpue divje pogane, izlasti na Pečenčge.
V 992. letn po Kristu je ruski veliki knez Vladimer 8el na Hrvate. Ko se je vrnil s hrvatske vojne, evo, Pečenžgi (divji pogani) pridi5 po 6nej strdni od reke Sule. Vladfmer se je vzdignil proti njim ter je srečal na vodi Tr6beži, na brodu, kjer je zdaj PrejesliTelj. Stal je Vladfmer na tej strini a Pačenčgi na 6nej; kajti nijso smeli ti na 6ao a ni 6ai na to stran iti. Prijaha pe^e-DŽški knez k reki, pokliže Vladimera in reče njemu: „ izptisti ti svojega moža a jaz svojega, ila bi se borila, ter ako tvoj mož ob tla udari z niojiin, da ne bodemo vojevali za tri leta;  ako li iiaš iuož udari z vaiiiu,  da bodeuio vaš9
94
Jiemljo raid6v&li za tri leta." — Tako se razideta razao. VUdfiner pride v tabor in poSlje biriča po tabOru, govorM: nnij tu li tacega moža, kateri bi 89 prijžl 8 Pečenčgoin ?a — Nij sa našel uikjer. Za jutra prid6 PeSenčgi in privedč svojega moža, a rnskega nij bilo. Začne tožiti Vladimer in poSlje k Tsem vojnikora. Pride star mofc li knezu in reče njemu: ^knez! imam mlaj-šega sina doma, a se štirimi seta prižeZ seinkaj; od njegovega dčtstva nikdo nij z njim ob tla udaril. Bilo je, da sem ga svaril, ko je usnije mel (strojil), a on se je razga^vul (razjuzil) name in kožo pretrgal z rokania." Kuez je bil vesel, to slisavSi, in poslal p6nj. Privedč ga h knezu, ter knez mu rse povč; a ta reče: ,,kaez, ne vem, morem li iti naaj? Izkusijo da me. Nij li tu bika valieega ia Bilnega?" Našli 80 bika velioega in silaega, a on ga veli razdražiti. Naložili so nanj železa goreča ter ga spustili. Bik je zbežal mimo • njega a on ga z roko prijel za bok (strau) ter sael z njega kožo z mesora, kolikor uiu je roka zajčla. Reče njemu Vladimer: nmoreš se z njim boriti." Na jutro prid6 Peeenčgi ter začnii klicati: ,,iiij li moža? Evo, Dašjedospel!" Vladiuier je bil ukazal, to noč obleči se v orožje, in zdaj so pristopili oboji, Pefenžgi in Kuski. Izpustž PeSenšgi svojega moža, ki je bil prevelik zel6 in strašen. Izstopi tudi Vladiinerov mož, in uzre ga Pečeučg ter se posineje, ker je bil srednjega telesa. KazmeriTŠi mej polkoma (armadama) spustž oba k sebi. Sprijšla sta se ter se začela krepko držati, Ruski udavi Pefienčga v rokah do snrrti in udari z njim ob zžmljo. Vladimerovi zakrifie a Pečen6gi pobegniS, in ruska zemlja požene za njimi sekiič ter je zapodf. Vladimer je vesel bivSi za!6žil (ustaniivil)*) na tem brodu grad in ga narčkel Prejesl&velj; zakaj slavo je bil prejel njegov borec. Vladimer je t velicega iuoža stvoril njega in ofieta njegovega ter se povmil v Kijer s pobedo (zmago) iu z Teliko slavo.
Trudec se Vladimer 6graditi zeuiljo rusko poganskim narodom, sezida muogo mest ob meji, kamor so prebivat prihajali Ijudj6 od drug6d.
Vladimer je od mnozih žfa imel dvanajatero otrok, mej katere je rusko zemljo razdelil na dvanajst kiisov; a uže za svojega života je zvždel, da to nij bilo dobro. Jaroslav, sfedefi v v61iceui Novem Gradu, zaCne m braaiti, očetu pla6evati danj. Vladimer zbere nanj vojsko, rekčž: ,,trebite pot in mostite m6sti!" A v teru so razboli. Tedaj so na rusko zemljo zopet 81i PečencSgi, proti katerim Vladimer pošlje sina svojega, Borisa, a sam se razboli Se Ijutčje ia auierje ua Brestovem, m dalee od Kijeva.
Potajili so njega amrt a po noči ga zavili v kover (preprogo) in položivši 7 sani privezli ga v Kijev ter postavili v svete Bogorodice cerkav, katero j e Ml sam sezidal. A staržjši sin, Svetopolk, katerega nijso ljubili KijeTljanjc, poprej od vseh drugih z?6 o svojega ooeta smrti in pobiti v Kijev, da ki . sždel na stol kuežji. Bal se je, da ne bi Kijevljauje Borisa izbrali v kneza. (Dalje sledi.)
*) Zaloiiti, griinden. — to je nasa starft beseda. Ali bi nff bilo dobro tadi reii: z&ložba, za: Griiodung, Stiftung?