101. številka.
V Trstu, v sredo 18. decembra 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat na reden. vsako Bredr '»» soboto oh 1. uri popnludne
„Edinost" stane:
7,a vse loto gl. fi.—; izven A vat. 9.— ort. r.a polu leta „ S.—: , . 4.50 . 7,a četrt leta , 1.50; . „ 2 25 „ Posemične številke se dobivajo v pro-daja;nirah tobaka v Tritu po » nov.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po * n«v. Na naročbe brez priložena naročnine se upravništvo no ozira.
EDINOST
) slovenskega političnega družtva za Primorsl^ —~ ii # ..
V*i dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25 Vaako pimno mora biti frankovano, ker nofrankovana ne ne sprejemajo. Rokopiai *e ne vraTiijo,
Oglasi in oznanila »e raftnne po 8 nov. Trmi«-* v petitu : za naslove r debelimi črkami «e plačuje proHtor, kolikor bi ga
obnei;lo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnica itd.
ho račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacij in insnrate pre« lemu upravniitvo v ulici Carintia iS. Odprte reklamacije no pr««te poštnine.
■ V •Jnuial I« nioe«.
■S*
nam ostanejo zvesti ter naš Ust širijo tudi mej svojimi znanci. One stare naročnike pa, ki d o s e d a j n e s o še podpolno p oravnal i svoj dol g pri našemu upravništvu, opominjamo, da to čim prej atorć, kajti vzd rž avanj e lista nam samo na sebi prinaša dovolj truda; nikdo pa ne more od nas tir jati, da bi pri temu trpeli še materijalno škodo.
Cena listu je:
za, vse leto . . . gld.	6.—
, za pol leta . . . gld.	ii.—
j za četrt leta . . . gld.	1.50
Program ali kaj?
V življenju nolctiS prepogoatokrat na ljudi, ki danes zagovarjajo to, kar no včeraj pobijali, ki so danes tega, jutri pa zopet druzega „prepričanja", s kratka ki menjajo svoje nazore o enej in istej stvari, kadar koli jim ta premenjava kaj nese. Te prikazni so v nemškem in laškem no* vinarstvu čisto navadne, saj te novine ne služijo idejam, ampak osebam, zato pa z gospodarjem menjavajo tudi program in delovanje. V to novinarsko vrsto spada tudi tukajšna „Trieater Zeitnng". Ta list je nekdaj zagovarjal pruske in nemsko-narodne interese, potem je služil bivšemu namestniku Depretieu, katerega je koval v zvezde ter odobraval vse brez izjeme, kar koli jo ekscelenca ukrenila in storila. Komaj je pa imenovan novi namestnik oglasila se je tudi „Triesterca" ter kritiki podvrgla delovanje g. Depretisa trudeč se ob enem dokazati, da se bode sedanji načelnik deželne vlade ogibal napak svojega prednika. Ta stara tetka, ki se je že to-likrat prelevila in toli k nit prebarvala svojo zastavico je vse svoje slabe sile posvetila novej vladi ter se čuti z njo, sodeč po
Našim naročnikom.
Zopet se nagiblje leto k svojemu koncu. „Edinost" dovrši po mnogih bojih in težavah svoj štirinajsti tečaj in začne petnajstega. Potrebo slovenskega časopisa v Trstu, kateri bi pojasnjeval in branil stališče slovenskega naroda, spoznali so tukajšnji rodoljubi ter ustanovili naš list, ki je do«edaj krepko se potezal za izvršitev narodne ravnopravnosti na Primorskem. Temu svojemu programu ostanemo zvesti i na dalje. Kakor do-sedaj, gledali bodemo tudi bodoče leto, da list napolnimo z raznovrstnim poučnim in zabavnim gradivom; prinašali bodemo dobre uvodne članke obravnavaj oče razmere primorskih in avstrijskih Slovanov sploh. Pred vsem se boileino ozirali na dogodke v Trstu, Istri in na Goriškem, koder živi nas narod še v sponah sovražnega tujca; razni slovenski rodoljubi na deželi obljubili so nam redno dopisovati; skrbeli bodemo i nadalje za točna poročila o deželnih zborih in o mestnem zboru v Trstu. Za podlistek imamo uže napravljenih več dobrih povesti in raznih ukovitih spisov: koj začetkom leta bodemo prinašali lepo povest, vzeto iz domačega živenja. Prinašali bodemo tudi gospodarske, literarne in trgovinske vesti; osobito nam bode skrb za zanesljiva tržna poročila, ki so za male trgovce na deželi posebno važna. Sploh bodemo nastojali da list kolikor možno popol-nimo in učinimo istinito potrebnega našemu občinstvu. Da nam bode pa možno te obljube povoljno izpolniti, treba nanj je tudi gmotne podpore. Radi česar se obračamo do vseh naših dosedanjih naročnikov, da
njenej pisavi, popolnoma eno. Verno in zvesto je poročala o vseh, s« tako nepo-menljivih in inalovažnih dogodkih na na-mestnistvu. a upustila ne je tudi v stra-Ht.cn boj za sedanji vladni sistem na Primorskem.
„Politik" donašala je zadnji ran članke, v katerih je popolnoma nepristransko opisovala primorske razmere, obsojala italijansko nasilstvo in kritikovala deželno vlado, ki to italijansko zlogospodarstvo v deželi nekako podpira, ne brigajoč se za Slovane in njih narodne in narodnogospodarske razmere. Da si je pražki list drznil malo razsvetliti primorsko temo, v katerej so vladni gospodje tako prijetno dremali in Italijani pa tuko lahko in tako „natis gens" delali, to jo tetko razsrdilo in zakadila seje z vso srditostjo proti „Politiki". Pražki list je „Triesterci" povedal, kar jej gre. Ker se pa ves prepir vrti samo okolo primorskih Slovanov in je „Triester Zeitung", kakor se iz pisave vidi v imenu vlade govorila o nas in naših razmerah, moramo se nekoliko z njo pečati.
Odgovor „Triesterce" jo pisan silno nedostojno ter izraža ono napihuenost in oholost, ki daje nizkim dušam zavest oblasti in moči. O nas primorskih Slovanih pravi, da smo na najnižji stopnji omike in duševnega razvoja, da se nam torej niti ne sanja o načelih, katere „Politik" zagovarja. Mej drugim piše o nas takole: „Naše slovansko prebivalstvo mora se v obče boriti za svoj obstanek ter ima jako slabo razvito politično samozavest to (slovansko prebivalstvo) ima poleg tega jako malo potreb in skuša jim zadostiti s tem da sega hoteč si prislužiti denarja, po najpreprostejšem sredstvu: učeč so italijanščini, katero v resnici govore skoro vsi Slovani na Primorskem. Nadalje govori o italijanskej „večini" (?!) v deželi, katero jako vneto zagovarja trdeč, da no ravna z nami nič drugače, kakor ve-
PODLISTEK. Samotama vila.
Pripravljal sem se uže mnogokrat, a prišlo ni nikdar do tega, da pohodim, tudi jaz n ž o iz mladih let znanega mi gospoda. Tedaj pa ustanem rano in ker je kazalo nebo na lep jesenski dan, odločim se, da obišč< m Čislanega moža. Peljem se s pošto v bližnjo vas, tu izstopim ter grem peš na aolnčnat grič kjer biva v idilnem, idealnem kraju — samotami gospod.
Prijazno jo pihal veter po ravani in vedril in jačil mi potovalni duh in radostno veselje do peš hoda, o spominu, da velja sprehod prijateljskemu možu, katerega uže mnogo časa nesem videl.
Bila je deseta ura na vaškem zvoniku, in zdelo so mi je primerno k obisku, a nesem so nadejal tako gostoljubnega sprejema, kakoršnega mi je nekdanji učitelj tako uljudno pripravil kotznanou. Tedaj pa mi ni bilo misliti na vrnitev, no moral sem ostati pri gospodu in nesem pred odrinil, dokler se nesva o vsem dosta pogovorila. Neve-doma minul je čas v tilozofičneni pogovoru, ker v duhovitem, pogovoru z blagim, nevsakdanjim možem hite materijelne ure
in blaži se v njega obližju in pod njegovim uplivom notranji čut ter vzbuja i ona izvirna družbena zadovoljnost, kojo v tako vzvišeni obliki vstvarjati je dano le izbranim glavam.
Ta mirno vplivajoči duh obdajal me je pri slovečem možu iu zdelo so mi je prav domaČe šetati po njegovih prostorih, kojih mir ne kali svetni hrup, ker stanovanje loči od vasi mala dolinica, in stoji visoko v samotnem, prostem kraju, obdano od vinogradov.
V tem občevanju napočil je poludan in tu vstane moj sprejemnik, ter moli v duhu poludansko molitev, kar napravilo je na me globok utis. Na to se zopet v»ede poetični, pobožni mož, med tem, ko sem sedaj le več občudoval osebo v temni obleki.
i
Krepko je šumela burja ter udarjala ob okna okusno zidane samotama vile, in je nadglaševala šumenje temne reke, ko nama je beseda tekla o raznoterih javnih svrhah, o političnem deželnem stanju, o pesništvu, o soeijalnojuridičnih vprašanjih, o nasprotju strankarskega osebju, nadalje o privatnih razmerah in zopet o občanskih stanovskih načrtih — sploh o visečih znanstvenih prašaujih.
Nezvano šla sva čestokrat. k razglednemu oknu, od koder se otvarja čez vipavske
poljane in široko okoli v goriško plan diven slikarski prizor, ki more vzbujati čaroben utis srcu. Harmonično, prijazno so ležate pod nama znane mi vasi, in globoko doli razprostirala se je zeleno-pisana ravan, in daleč pred nami snežne planine.
Tako so mi prijetno minule ure pri plemenitemu gospodu, ker marsikaj občudovati v njega govoru mi je bila dana priložnost, — dokler ni prišel čas, da sem se moral posloviti in vrniti — na dom.
Minulo je uže nekaj dni od tačas, a ostajajo mi še pogosto v spominu besede, govorjene tam gori v samotami vili, ki me duhovito vzbujajo k delavnim mislim, in me prijaznije z visokim znancem. Kako pa naj bi me ne ganile vzvišeno besede, ki neso vsakdanjega duha, in katero ni govoril mi navadni človek, govoril mi jih je — genijalni pesnik. —
E. P~l.
Slovo.
Z Bogom, oj z Bogom, ti, ljubica moja! Prožim k slovesu ti svojo roko, Prošli so dnevi mi sreče, pokoj«, Srce mi poka, rosi mi ok6 . . .
-
čine v drugih deželah in državah z manjšinami. Pravi da vrši italijanska „veČina" v svesti si svoje moči včasih rvojo oblast malo bolj kakor bi bilo bas treba in da jej dajo s tem vidne usprho ; to pa da ni nič tacega, zakaj pa je večina? „Triesterco* nič več no boli klofuta, katero je vlada dobila pred kratkem v isterskem deželnem zboru, ko jej je italijanska večina poslala domov nje kandidata g. viteza Contia. In j da je ista italijanska većina ovrgla volitev poslanca gosp. Mandiča, ki je bil enoglasno izvoljen in proti kateremu ni bilo nobenega priziva in protesta, to jo vladnemu glasilu čisto naravno; vočina kaj taoega lahko stori, zakaj pa je večina?! To so res vidni in čutljivi uspehi njone oblasti. „Triesterca" pravi, da se tako godi po vsem svetu, da ravnajo tako Angleži z Irci, francozki republikanci z Boulangisti, 1 nemška kartclna stranka s svobodomisleci, italjanska in španska večina z republikanci itd. In kaj je zato, zakaj bi si tudi primorski Lahi ne smeli malo poigrati ■ I Slovani ter je potlačiti ,'po angležkem in pa po Biamarkovem vzgledu ? Tako modruje „Triesterca" in to so menda tudi načela naše domače vlade.
Pred vsem moramo .Triesterci" posedati, da Italijani neso na Primorskem v večini ampak v manjini; o tem se lahko prepriča, ako pogleda v statistične podatke o zadnjem ljudskem štetju. Će pa imajo Lahi kljubu temu v istrskem deželnem zboru vender veČino, je to krivica, katero trpimo mi Slovani. Da ta krivica vlado prav nič no boli, to mi le predobro vemo, da prepričani smo, da jej je laška nadvlada silno ljuba, saj si na vso moč prizadeva v Bvojih plačanih glasilih raztrobiti v svet in prepričati merodajno kroge, da je na Primorskem vse v redu, da tu živimo vsi v najlepši slogi in spravi pod varstvom zakonov. To se vse jako lepo ' piše in čuje ; saj je bilo tudi lepo in v
i
KrAtko le bkjala *) sreča je naju Svoje prijazno obličje kažoč, Bila podobna cvetlici je v maju Kojo je slana pobrala čez noč . . .
I
Dekle prekrasno ! le tebi iskreno I Bilo vdano je moje srce, Tebe dobiti kdaj v miljeno ženo, i Moje jedine so bile željć!
' Srečen sem bil, ker odvesti prevrlo j Deklico mislil sem jaz pred oltar; : Iliido gorjč pa na me se je vdrlo:
' Draga, ti moja ne bodeš — nikdarl . . .
I
j Materi tvojej hudo me očrnil Zlobnih klevetnikov besen je trop, Oh! in roko mi je tvojo odvrnil, Sreči pa uaojej izkopal je — grob . , .
Slušaj pa zdaj me, ti, vrla deklina! Svet naj o meni vse pravi hudo: Srce to moje je zgolj le dobrina, čiste namene imel sem s tebo!
Ah! odpovedati tebi se, deva, Žg6 me kot ogenj v globino sred; Mati pa skrbna to tvoja velćva — Iti od tebe čem križem sveta!
•) liajftti => ziiubern.
smislu zakonov, ko nam je lansko leto „Trieaterca" đejala, da nara y Trstu nikdo ne brani slovanski govoriti in pošiljati svoje otroke iz mesta v Rojan, v Skedenj ali pa celo t Bazovico v slovenske Sole, v mestu samem pa, nam slovenske sole ne more nikdo dati. Takih in enakih „zakonitosti" bi „Triesterici* Še lehko več našteli.
Iz gori navedenih besed „Triester Zeitung-ett viditi je, da nam hoće nova deželna vlada pripomoči k sredstvu, da si pridobimo večjo omiko in več premoženja, t. j. osrečiti nas z znanjem italijanščine. Mi se jej na tej dobroti prav lepo zahvaljujemo, k blagostanju si bodemo pomagali drugače, saj vidimo, da celo Italijani kljubu njih zvonkernu in miloglasnemu jeziku, ki je „Triesterci" in nje patronom tako drag, čedalje bolj materjalno propadajo in božajo. Do veče omike se hočemo popeti pa samo na podlagi narodnih Sol. Teh zahtevamo, kolikor nam jih gre primerno našemu številu in krvnim in denarnim davkom, ki je plačujemo državi. Dajte nam to in videli bodete, da se tudi mej našim narodom krualo razvije več politične zavesti nego je je v teh poitali-jančenih Slovanih, katere „Triesterca* imenuje italijansko večino v deželi. Kar smo dosegli do sedaj, dosegli smo i z svoje moči, proti volji vlade in kljubu nasilstvu naših nasprotnikov. Na tej poti, hočemo napredovati in priti mora doba, ko bodemo tudi mi Slovani kljubu vsem „Triestercam* in vsem nasprotnim vladam dosegli našo svrho, ravnopravnost. Rodoljube v Trstu in na deželi pa pozivljemo naj se organizujejo, da se bodemo mogli uspešno braniti, ako bi hotela vlada izvajati načela razvita v tolikokrat omenjenem članku svojega glasila.
je pa takrat gojil znabiti še manje, nego danes. Liberalni ministri smatrali so suvireni parlament svojim idealom; ko je vender v Avstriji — kakor nikjer drugod — poln o moč j « krone in dinastiško mišljenje pravi združujoči element. „Ustavoverna* stranka, klanjajoč se svojim doktrinamim nazorom, upirala se je vojaškej utrdbi države naše kot velesila, dasi je tako zahteval opasni politiski položaj; ni jej bilo mari, česa je treba politiki, dostojnej velesili; hotela je skrčiti moč vojske in zabraniti vsako samostalno akcijo. Je bil-li to star o-a v s t r i j s k i duh?!
V tem pogledu vidimo vender-le vesel preobrat na bolje. Da je danes Avstrija v mirovni zvezi jednakorodna, to je zasluga sedanje vlade in p <■-žrtvovalnosti večine državnega zbor a. Ni res, kar Plener trdi, da bi bila levica vlado strmoglavila, da je glasovala proti vojni poBtavi; da je to storila, strmoglavila bi bila samo sebe.
Staro-avstrijsko čutstvo in nastojanje „združenimi močmi" ni monopol jednega samega naroda, jedne same stranke. To čuvstvovanje je paladij vseh narodov i n v s e h strank. Da danes ni vse tako, kakor bi moralo biti, pač ni smeti dolžiti sedanjega sistema in nazorov večine, na katero se opira ta sistem. Uzrokov iskati je globlje.
„Reichswehru pravi nadalje, da so sporom največ krive historiŠke i n d i« viduvalnosti in zgodovinske r e-miniscence, a priti da mora spoznanje, da se dajo nasprotstva ugladiti le po naravnem ustrojenju narodnih upravnih celot.
Iz tega spoznanja vzcvel bode pravi avstrijski duh in narodi se bodo združili v nastojanju, da bo pospeši sijaj dinastije in moč države.	C—t—6.
J orleških in krških občinarjev. - Dr. Stanich govori daljše ob istem predmetu popisujoč uže znane razmere kvarnerskih otokov. Obžaluje tudi, da je dr. Volarič govoril v nerazumljivem jeziku. Tudi on podpira predlog dr. Sbi^d, da se šumski zakon v kolikor hoče zabraniti izsekavanje gozdov premeni in poostri.
Amoroso podpira predlog in želi, da se razširi na vse druge občine z enakim podnebjem in razmerami kakoršne so na Krku in v Orlecu. Predlog se na to sprejme jednoglasno. V drugi točki dnevnega reda izveščuje dr. Venier o projektovani železnici i« Trsta v Poreč, ter predlaga : a) na j
vrstno spričevalo, izjavljam, da ne morem dalje ostati v tem zboru. Spoštovani moj drug in prijatelj M a n d i ć, s katerim sva enacega mišljenja in jaz bila sva voljena z jednim volilnim činom. Volilni možje bili so voljeni v vsili občinah enoglasno, vsi so se udeležili volitve poslancev in bila sva oba enoglasno izabrana. O veljavnosti take volitve torej ni dvoma. A ker je večina tega zbora vporabila skrajno nasilatvo in uničila volitev Mandičevo, ska-zala je meni nekako milost, da me je potrdila. Jaz neseni navajen sprejemati milosti, najmanje pa od take večine.
Zato izjavljavljain, da položim svoj
bi se pripoznala koristonosnost te železnice mandat. (Manjšina : živio Jenko — pred-in b) naj bi dežela sodelovala pri zgradbi, »ednik: ne dopuščani odobravanja).
Govori Bubuder rekoč, da ga veseli, da se v zboru razpravljajo tudi stvari, ki so v prospeh napredku, gospodarstvu in naobrazbi dežele. Podpira predlog komisije, ter uvideva potrebo prometnih zvez v de-
Dr. D u kič izjavlja, daje Jenko predlagal glasovanje po imenih.
Predsednik: Zdaj je prekasn . Moral je govoriti tako, da bi ga jaz razumel. Galerija: Fora Mandić, fora il prote...
List ,,Reichswehr"
objavil je v svoji zadnji številki zanimiv članek, ki se bavi z govorom g. Plenerja v budgetni debati. Ker trdijo, da je„ Reichs-wehr" glasilo jako uplivnih, visoko stoječih oseb, zdi se nam umestno, da prinesemo odlomek tega članka. „Reichsvveh" pravi: Gosp. P1 e n e r se jako moti, ako dolži sedanjo vlado, češ da je ona kriva, da po-jemlje čut staro-avstrijake skupnosti. Bodi nam dovoljeno, da vprašamo: je-li bilo takrat na boljem, ko je imela sedanja opozicija moč v rokah? V političnem pogledu ni bilo razlike: takrat so grozili Čehi, dočim so Nemci gospodovali, ne ozirajoč se na vso absistenčno politiko. Danes je narobe. Star o-a vstrijski duh se
Deželni zbori.
Istrski.
(12. seja dne 11. novembra.)
Vladini zastopnik odgovarja na interpelacijo dr. Scampicchia glede šole v La-binju, tia interpelacijo Costantinjevo glede šole v Pazinu in Mandičevo glede hrvatske gimnazije v Pazinu. Gledć zadnje skliceval se je na odlok naučuega ministerstva, s katerim »o zaukazuje, da spodnji razredi gimnazije v Pazinu nehajo z letom 1889-90.
Poroča dr. Sbisd o prošnji občinarjev iz Orlice za premembo šumskega zakona. Dr. Volarić govori hrvatski, ter priporoča predlog poročevalca, da se omenjeni zakon premeni s posebnim ozirotu na razmere
Da! zapustil bom primorsko deželo, Kjer so mladostni mi dnevi prešlf; Vender to moje srce neveselo Tebe pomnilo do konca bo dni!
Zvečer ko solnčna bo luč zahajala Tvojega okence šipe žareč : Takrat spominjaj se, deklica zala, Na-1 o da misli tvoj ljubček — solzćć
In kdder zvćzde pod noč zabliščijo, Luna preplane na nebesni svod, Srčni naj glasi tako ti golčijo; „Tebe Bpominja se ljubček povsod!"
Spomni se takrat, kako sva sanjala V sobici tvojej tihotnej sede, Gorke poljubljaje sva si dajala Ter se stiskala na vroče srce . . .
Naju osoda pa je razdvojila, Da-si mi srce je našlo — sreč; Vender se duša ti bo vpokojfla, Zabila bodeš ločitve gorje !
Druzega moža ti bodeš objela, Ki te povede pred sveti altdr, Ž njim v zadovoljnosti bodeš živela, Obraz obsije veselja ti žar . . .
Jaz brezi cilja po svetu bom hodil, Spremljan od Bvojega bodem gorjd,
Deve k altdrju nikdar ne bom vodil, Tebe le nosil na dnu bom sred . . .
I In, kdder enkrat tam v daljni tujfni Zadnja objame me ljubica — smrt, In bodeš zvedela to v domovini, Duh radi tega ti bode potrt:
Prejmi ted&j ti to pesnico v roke, i Žalostne naju ljubezni spomin, Čitaj te vrstice, ki so svedoke, Koli za te sem prebil bolečin!
Solza le ena iz očesa ti kdni, Živo naj stopim ti jaz pred oči, Kader v ljubezni presrčno-uddni S tabo sem živel najkrasneje dni!
Onda moj duh pa se dvigne v višavo ; Mahom do tebe so bode spustil, Gorko poljubil bo v lice te zdrdvo Ter ti iskreno tako govoril :
„Mfljena deva! oj bodi mi srečna, S tdbo naj srečen ti bode soprog, Jdčila sloga naj vaju bi večna, j Radostne dneve naj da vama Bog!" . .
Toda dovolj je! . . . uže ura slovesa Nama, oj deklica, bije sedžij! Solzo si žalno obriši z očesa, Gorek poljub pa k slovesu mi dfij! . .
Tehomil.
| želi. Dežela bi morala tudi v materijalnem | Predsednik : Porabljam g. Mandića, j obziru priti na pomoč projektu, o čemur j da zapusti svoj sedež, se pa sedaj še ne govori. Fragiacomo mlati j	Laginja: Jaz ne morem sma-
(isto slamo, ter pristaje predgovorniku rekoč, trati, daje poal. Mandiću odvzet mandat, da se tudi „patriotično mesto" Pit an strinja kajti zbor nema pravice mu ga odvzeti, s tem predlogom, ker je domač. Dr. Sbiaa po- (Galerija razsaja a predsednik mu no pušča navija zvečine kar je rekel predgovornik, govoriti). Opomniti moram, da nad zborom govori o veliki važnosti komunikacijskih ki na tak načiu, kakor vi tukaj, jemlje Bredstev in priporoča predlog odseka. Po- poslancu mandat obstoji še jedna višja ročevalca veseli, da nema nikdo ugovarjati 0bUst (Sodrga na galeriji ropoče, da se predlogu ter odgovarja Fragiaoomu, da ni govorniku vzame beseda: levarghe la nikdo napadal rodoljublja Pirana. Predlog parola a predsednik kriči: le tolgo la se sprejme.	! parola). Govornik še višjim glasom na-
Tretja točka. Dr. Stanich poroča o daljuje: Gospoda, mi smo vam letos po-izvolitvi dr. Liusa, prebere poročilo in pri- nuc|i|i dosti prilike pomirljivosti, hoteli smo poroča overovljenje izvolitve. — Nikdo se 810£I10 delovati v korist nase dežele, ne oglasi. Večina glasuje za predlog; manj- j Ta vaš čin pa kaže, da z Vami ni sina sedi.	mogoče naprej. Iskali bodemo loka drugje
Četrta točka. Poroča dr. Scaropiechio a za 7jaj zapuščamo to zbornico, ter predlaga, da se odobri izvolitev v Vo- ( Galerija razsaja kakor divja v tem loškem in podgradskem okraju ter potrdi jco manjšina zapušča dvorano. Predsednik Jenka in Mandića. Odpira razpravo. Poslanca pft j^j ^a jo seja končana. | Wasserman in Sbisa predlagata, da se gla-	* #
' Buje za odobrenje vsacega posebej.	' Vršili sti se potem še dve seji, kateri
| Dr. Laginja: Moram zopet opomniti pa nemate posebne važnosti za naše čita-gospoda predsednika, da ne postopa po teljo radi čosar poročila o njimn izpuščamo. pravilniku. Ni mogoče glasovati za vsacega poslanca posebej, kajti volilni Čin je samo jeden. Če je volitev pravilna, oba se morata odobriti, če pa ni zakonita, oba za- j
vreči drugači bi zbor sam prišel v proti- Politični prGQlGCl. slovje s seboj ako bi jednega poslanca'	r v?
odobril druzega pa zavrgel. Predlog odseka.	Notranje dežele,
naj se stavi na glasovanje.	j Češko državno pravo ne daje Nem-
Posl. Jenko: Z razlogi spošt. dra. Cem miru. V državnem zboru so začeli Laginje so jaz popolnoma strinjam. Proti | celo vojsko proti njemu najprej z inter-volitvi v kmetskih občinah Volosko-Podgrad ( pelaoijami g. pl. Plenerja in drugov, kani bilo ugovora. Vender se je ta volitev tero bo potem nadaljevali v proračunski raz-izročila verifikacijonalnemu odboru. Proti pravi. Ker so videli, da se Taaffe ne takemu postopanju ne bi bilo ugovora, da j podviza z odgovorom na Plenerjevo in-sti se imenovanemu odboru izročili tudi j terpelacijo, v katerej Hebske kupčijske j volitvi mesta Lošin ja in velikega posestva,j zbornice poslanec zahteva, naj miuisterski j kakor pravilnik zuliteva.	[predsednik razjasni, na katerem stališču
Da pa predsednik določbe pravilnika stoji vlada nasproti češkemu državnemu samovoljno prezira, proti temu moram pravu, izjavili so, da bodo glasovali proti
1 odločuo ugovarjati.
Volitev poslancev enega volil, okraja je jednoten čin in še toliko bolj v tem slučaju, ko sta dobila oba poalanca po nekoliko glasov, t. j. v s e.
Ako ima večina s posameznim glasovanjem posebne namene, zato nikakor ni opravdano, da se poslužuje tacih sredstev. Ali naj oba potrdi, ali oba zevrže. Stavljam dakle predlog, da se no glasuje posamezno, nego za oba vkupe.
Predsednik (Jenku): Ne razumem kaj govorite. Stavim na glasovanje predlog odseka. Potrdi be izvolitev Jenka. Za Mandića jih je glasovalo Batno 8. Za Jenka je glasovala vsa večina, za Mandića dr. Scampicchio in manjšina.
Ko je prišla ta točka na dnevni red oddaljijo so gg. Amoroso, Babuder, Becich. Gambini. Od večino jih jo ostalo v zboru samo 14.
Predsednik : Opozarjam posl. Mandića, da izvoli oddaljiti so iz zbornice. (Galerija je glasno ropotala: marš farji).
Posl. Jenko: Po ravnokar izvršenem
provizoruemu proračunu. V debati za provizorni proračun spravila je nemška opozicija češko državno vprašanje na dnevni red ter spravila svoje prvako v boj, da bi vlado bolj oplašila. Poslanec Celjski g. Steinwender je izjavil, da je vladno postopanje prisililo Nemce izstopiti iz češkega deželnega zbora ter zagrozil, da bi temu mogel slediti tudi izstop opozicijo iz državnega zbora. Plener je potem v dolgem govoru pritoževal se proti krivicam in „nasihtvom", katere mora trpeti nemška manjšina na Češkem ter se z vso srditostjo zagnal proti češkemu državnemu pravu katero, kakor je videti zahtevati večina in manjina češkega deželnega zbora. Vodja nemške levico je rekel, da cola država, da cela Evropa napoto gleda na rešitev tega vprašanja ter da so škodljivo smeje tem razporom, katero ho Čehi v svojoj objesti provzročili. Izjavil jo ob enem, da so bodo Nemci vedno s vsemi silami upirali takemu trganju in kosanju države in tako silovitej premeni ustave. Na to je vstal sivi vodja češkega naroda
nasiMvu, s katerim si je dala večina iz- dr. Rieger ter v temeljitem in navdušenem
govoru zavrnil Plenerja in njegove trditve. Rekel je, da oo Nemci sami, dokler so bili Čehi v pasivnej opoziciji ter neso pošiljali svojih zastopnikov ni v deželni ni v državni zbor premenili ustavo. Nemci in nikdar Čehi so uzeli češkemu deželnemu zboru pravo iz svoje srede voliti zastopnike za državni zbor. Nemci so po svojej volji in na svojo korist premenili volilni red in sedaj Re temu, kar so sami vstva-rili protivijo ter žele to uničiti. Cehi so neso nikdar odrekli svojemu državnemu pravu in tudi neso nikdar priznali zakona* da se raorajo državni poslanci direktno volitvi. Deželni zbor kraljevine Češke I o imel vedno to pravico iz svoje srude voliti zastopnike v državni zbor, to pravico so mu | vzeli Nemci in to je bila premena ustave. J Nemci sami so vstvarili sedanji volilni red za deželni zbor kateri jim sedaj ne ugaja,1 akoprem so se v onej dobi Čehi proti temu upirali. Čehi bi radi premenili sedaj volilni red, a Nemci, ki nočejo v deželni zbor jim to prečijo. Nemci silno bučijo proti zakonu o uradnem jeziku samoupravnih občin, katerega je sklenil češki deželni zbor — in veiider je sedanji češki deželni zbor sklenil samo to, kar so na-merovuli Nemci, ko so So sami sedeli notri. Nemci Čehom očitajo, da nočejo vedeti o spravi in o pomirjenju obeh na* rodnosti in vender so le Nemci, ki zavračajo in si; protivijo sporazuraljenju. Deželni maršal, knez Lubkovic in dr. Riegur sam sta šla osebno k vodji nemške stranke dr. Schraeykalu, da bi se z njim dogovorila, a ta ni prišel k »jim. Nemci neso hoteli vedeti o pogajanju, oni so vedno le diktirali, spolnite nam to in to potem vstopimo v deželni zbor, drugače ne. Ako se pa dva pogajata mora eden in drugi malo popustiti, da se naposled srečata na pol pota in se sporazumita. Češko državno pravo živi v srcih vseh Čehov, to mini-sterstvo, ni storilo /a nje prav nič. Ple-ner in njegova stranka ne sme misliti, da se to da z grožnjami odpraviti. Za to idejo stoji šest milijonov Čehov, to mora vsakdo pomisliti, ki bi se htel boriti proti tej zahtevi češkega naroda. Koncem svojega govora jo izjavil, da on glasuje za dovo-ljenje provizorija.
Na Dunaju je umrl kardinal Gaugel-bauer. Pokojnik je bil uzoren duhovnik in učenjak ter je užival v krogih visokega duhovstva in diplomacije veliko spoštovanje. Katoliška cerkev je v blagem pokojniku zgubila uzornega in uplivnega moža za katerim žalujejo duhovniki in posvetnjaki.
Hrvatski sabor je sprejel zakon o odkupu regalij, kakor ga je vlada predlagala. Na dnevnem redu bil je tudi tiskovni zakon, katerega je tako premeniti, da pridejo tudi oni, ki so se proti temu pregrešili pred porotnike. Sabor bode pred Božičem pretrgan in se snide zopet 20. januvarija p. 1. Mestne volitve v glavnem mestu Zagrebu so izpalo povoljno za opozicijo. V tretjem razredu, v katerem glasujejo neodvisni ljudje, trgovci in obrtniki prodrli so vsi opozicijonalni kandidatje z ogromno veČino. Vladinovci so dobili le skromno štovilo glasov. Vladinovci so prodrli v drugem razredu, v katerem glasuje cel regiment državnih uradnikov poleg majhnega števila neodvisnih državljanov. V prvem razredu napela jo vlada vse moči in upotrebila vsa sredstva, da bi svojim kandidatom pripomogla do zmage. A tudi v tom razredu, v katerem volijo najbolj inteligentni in najbolj premožni meščani je bila vlada poražena. I-svoljenih jo pet i opozicijonalcev in samo dva madjarona. Te volitve so nam jasno dokazale, da jo prestolnica hrvatska uže sita madjarskega nasilstva in nadjati se je, da se bodo to j rodoljubno gibanje iz glavnega mesta razširilo po vsej deželi, ter da naposled premaga madjarstvo ter narod osvobodi iz madjarskega gospostva.
Vnanje dežele.
O razmerah v ruskoj centralnoj Azi ji pisal jo član angleškega par-
lamenta gosp. Curzon, tajnik Lorda Salis-buryja jako zanimivo razpravo, v katerej govori nepristranski o rusko-angleških odnošajih v Aziji. O. Curzon opisuje velikanske napredke Rusov v sredn jej Aziji ter pravi, da so si z zakaspiško železnico utrdili stališče ter popolnoma spodkopali angleški upliv na političnem in trgovskem polju. Ko so Rusi dogotovili to železnico so Angleže, ki so poprej sami trgovali v Afganistanu, srednji Aziji in v severni Perziji popolnoma izključili tor tudi in-dijskej trgovini silno škodovali. Koliko so Angleži zgubili si lahko mislimo, ako ra-čunimo, da so poprej samo v Bokari skupili po 8 milijonov rubljev, kjer sedaj ne zaslužijo ni groša več. Angleži bi lahko zvezali to rusko železnico z indijskimi, a tega ne bodo storili iz političnih in trgovskih ozirov. Curzon meni, da Rusija vender kljubu temu laho postavi v kratkem času silno vojsko na indijsko mejo. Kakor kaže, pa Rusija ne teži za tem. Kako se je odlični Anglež na svojem potovanju po Rusiji prepričal, ne goje Rusi posebne antipatije do Angležev, neso pa tudi preveč vneti za Francoze, Nemcev pa ne morejo trpeti in to ne samo v višjih ampak tudi v nižjih krogih.
Bolgarska vlada je naročila 60 Manlicharjevih pušk iz tovarne v Stajeru.
Na Španskem je ministerska kriza, Sagasta jo moral odstopiti. Sedaj pridejo bržkone liberalci na krmilo.
DOPISI.
Iz Kontovelja-Proseka 5. dec. (Konec.) Uh, kam naj zbežim, kam naj se skrijem! Proklet torej tudi po svojej materi zapustil bom ta svet l O, ne, ne, tii možno, da bi ona preklela svojega telesa sad! Umolkne starec. Njegov duh splava pred materin grob. In glej, iz groba vstane veličastna podoba, duh lastne mu matere. „Mati, evo vam sina . . . !tt vikne sivec obupno. Veličastna prikazen se zravna po konci. „Ti tukaj? Čemu kališ mi mirP" „Mati . . . !" S povzdignjenim glasom jame mati .* „Sin ... P" Jaz nesem več tvoja mati, ti ne več moj sin ! Kam si zabrel ? Zakaj se nesi vedel po mojih svetih in naukih P Od tedaj, ko si krenil s prave poti, nema pokoja duh tvoje rodne matere. Trdiš, da me ljubiš P Ali kakšna je tvoja ljubezen do mene P Mrzla, kakor kosti tu v grobu; zato ne more ti ogreti matere, in umiriti nje duh. Iztrgal si kal prave ljubezni iz lastnega srca in na njeno mesto, vgnje-zdilo se ti je peklensko sovraštvo. Svojo sprijenost si pokazal uže v tem, da si sramoval se, da si sin mene, revne ženice. Ošabno si so nosil in nas zaničnval. Krstil si vse za berače. Berači so ti bili ljudje tvojega jezika, berači tvoji krvni bratje, beračica sem ti bila jaz, tvo ja rodna mati. Nasprotoval si v vsakej stvari, kjer je šlo za priboljšek tvojemu rodu. Proti-vil si so vsakej prošnji tvojih ljudi in s tem zavrgel tudi prošnje tvoje matere, ki te je v tožavah rodila in ki je živela le zate. Teptal si z nogama, kar je bilo vedno sveto tvoji materi ! Zaman so bili tedaj njeni nauki, zaman vsi njeni opomini. Hvala ti lepa, sinek, na tvojej hvaležnosti ! Zato ti podelim svoj blagoslov iz groba, čuj: Proklet hodi ti, prokleto vsako delo, katerega se lotiš ! Pokazal si hvaležnost do svoje matere s tem, da si pljuval in bil jo v obraz. Zdaj pojdi, ne večaj muk mojemu duhu. Pretrgane so spone, pretrgano vezi mej nama, odkar si me poljubil zadnjič pri slovesu. Poljubil si me s poljubom Judeža, s poljubom izdajalca ! Pojdi! Jaz. nisem več tvoja mati, ti ne več moj sin !a . . . . Strahu stre-peČe Btarec in pade na kolena, ali v tem so vzbudi. „O, prokleti la/.i-prijatelji" ! vikne starec groznim glasom in skoči zopet po koncu. Obupno vije roki. O, sedaj stoprav vidim vaše prijateljstvo ! „Kaj bo tvoj narod*, dejali ste zbadljivo vsako
krat, ko sem s ponosom govoril o njem, „saj še narodom se ne more prištevati ; peščica kmetavzov ka-li da je narod. Mi, mi imamo narod. Z jezikom naoim si skoraj povsodi doma ; in s tvojim P Nekoliko gorskih vasic, kjer prebiva par sto za-robijencev, to ti je vse. Čemu tedaj se poganjaš za svoj rodič" P Tako meso, prijatelji, nataknili ste na trnek in vrgli je
v	vodo in — nedolžna ribica se jo vjela. Hudo mi je delo v početku, a privadil sem se in slednjič obupal nad bodočnostjo svojega naroda. S tem sem se vpropastil. Mrzel sem postal proti narodu svojemu. A moja neutralnost vam ni zadostovala.
Zahtevali ste veče žrtve. Obećali ste mi to in ono, služeb in slave, nazivali me svojega ljubljenčka. Vdal sem se popolnoma ; kjer je bilo le možno, nasprotoval sem narodu svojemu. In sedaj, sedaj bi vas vprašal, sleparji peklenski, se je li res zgodilo, kar sto mi prorokovali, mojemu narodu propast, a meni denar, slavo in čast? Narod moj, po meni izdani narod klije in se razcvita lepši ko kedaj; in jaz? zapravil sera vso svojo imetje in sedaj stradam tu in pričakujem — oh, groza! — zastarani grešnik pričakujem strašne Bmrti! In tam, kaj bo tam P O vi zape-ljivci, vi sleparji ! k je ste sedaj P !
Kje so vaše obljube, kje slava, kje čast P !
Onemogel zvrne so starec na stol. *
* •
Dragi sosedje ! Vsaka stvar ima svoj konec in tudi jaz menim, da se poslovim za nekaj časa.
Dobro si v srce zapišite žalostno ko-nečno stanje sivega starca — renegata. Vi pa, kateri ste na krivej poti in neste še omamljeni popolnem po sladkih besedah grdih lizunov, in vam ne zadostuje obupni stan osivelega odpadnika, spomnite se besedi slavnega našega rojaka, slovenskega pesnika, Franceta Cegnarja, kateri pravi :
„Črna zemlja naj pogrezne Tega, kdor odpada!*
Dobro vidite, kaj nameravajo naši narodni nasprotniki. Kedaj pridejo s svojimi obljubami na dan, vam je dobro znano. Končane volitve, končane tudi obljube, in v duhu uže sezidani gradovi, spremene se v psovke in grde priimke. Obrnite se zopet na pravo pot! Stopite zopet na stran poštenih mož, dobromislečih, slovenskih rodoljubov. Oni vam ne plačujejo litrov, ni frakljev, ne obetajo vam stotakov, ni mastnih služeb, ni gradov, ali njihova vest, njihovo srce, jamči vara za vse. Pri tem pa si zapomnite tudi besede, katere govori sv. Pavel: „T o p a p r a •
vi	m, da vas kdo ne prevara se sladko besedo44. Pavol ap. kol. 2. v. 4.
O popolnem zgubljenih ne bodem govoril. Za vas pa, dragi mi pošteni rodoljubi, za vas imam še par besedi.
Vi — da no rečem nekateri, temveč vsi — se izgovarjate, da vam ni možno, da dosežete pravice, katere pripadajo edino vam, pravice občinske, izgovarjate se, da je brezvspešen, brezploden ves trud, vsaka prošnja, vsaka protivnost proti nasilstvu slavnih gospodov na rotovžu. Vi se izgovarjate in uverjeni ste, da je to popolnem istinito. Ali, če dobro premislite, uverili se bodete, da temu ni tako. Recimo, vi se pritožite in odjenjate, dokler se vam ne dostaja v tem oziru. Vstre-žejo vašej želji, ali kako P Odstrani vam sedanje capivillo in postavijo vam može, kateri so uprav v istem ali še većem na-sprotstvu z vami, nego so bili prejšnji.
Možno, Trst je izjema. Vi niste zadovoljni z ravnokar nastavljenimi možmi, recimo, vam ne ugajajo. Dobro. Kdo izmej vas ima kako potrebo v občinskih, ali pa zasebnih zadevah. Sedaj vas vprašam: Je li treba, je li dotični prisiljen, da se obrne na vaškega capovilla? Čemu bi se ne obrnil naravnost na okrajnega glavarja, vulgo: komisarja P (Capo distrettuale). Sa j dotični capovilla — v«nj sedanji — ne opravi
čisto nič brez komisarja. Tako bodete popolnem prezirali tolmača — rapovilla. 8 tem pokažete, dri no priznate ni njega slavne osebe, ni n jega slavnega glavarstva, reete županstva. Mej tem pa morate vedno vstrajno delati, da dosežete svoj smoter, da vam dovoli, kar zahtevate, da vam do-vole pravico, edino vam p r i p a d n o pravico, da volite, kakor nekdaj, župana in poljskega Čuvaja sami iz svoje srede. Delajte, kakor vam svetujem, in kakor bi vam svetoval vsakdo, kateri dobro pozna razmere našega kraja. Delajte, pravim, in ne ustrašite se vsake malenkosti in vsake besede slavnih gospodov. Kar ne gre v prvo, pojde v drugo, tretje. Kljubujte pogumno vsakej oviri in pomislitP, da neso tudi oni gospodje vsemogočni. Sicer pa, kdo vam more kaj ! Stopite na noge in pokažite, da Še tli v vas moštva zavest! Stopite na noge. pravim, in pokažite v besedi in dejanju, da teče še kri, narodna kri po vaših krepkih žilah.
Zahtevajte vaše, edino vam pripadne pravico! Krepko se postavite in povprašajte našo nasprotnike in preganjalce, kako dolgo še menijo zasmehovati nas in prezirati. Nastopite tudi vi z resno besedo Cicerona :
Quousquc tandem abutemini patien-tia nostra? quam diu etiam furor iste ve-ster nos eludet P
Domače vesti.
Presv. cesar pride jutre s svojo družino v Miramar, kjer bodo sproveli božične praznike.
Imenovanje. Namostniški sovetnik vitez Franjo pl. Reya jo imenovan dvornim Bovetnikom pri tukajšnjem namestništvu.
C. kr. del. namestnik vitez Rinaldini je predvčeranjem prisegel pred presv. cesarjem. Prisegi je prisustvoval ministerski predsednik grof Taaffe.
Državni zbor zaključi jutri svoje predbožično zasedanje ter se zopet skliče proti sredi jnnuarija prihodnjega leta. Mej tem časom se bode neki zopet sešel češki deželni zbor v kratko zasedanje.
Za tržaško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabralo se jo 10. t. m. pri „Brzojavu" 20 novč. 14. t. m. pri „Jour fixu" v čitalnici 13 gold. 5 kr.; nekdo je plačal 20 novč. globe za izgovorjeno nemško besedo.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval neimenovan Sokolaš pri veselici v redutnej dvorani „Puliteama Rossetti" 2 gold. — Srčna hvala!
Božićnici. Božič je tu. Praznik miru, sprave in domače sreče. Noben cerkveni praznik ne segu pač človeku tako globoko v srce kakor — Božič. Vsakdo se veseli tega večera, ko v družbi z drago družino, obkoljen od lastnih otročič ali skupno se Hvojimi roditelji praznuje veselo rojstvo Edinorojenca Kristusa. Spominja na« ono trde zime, hudega mraza, ko je nebeška Bogorodica v revnem hlevčku porodila Odrešeni k a sveta. Vsakdo čeprav odraščen in zamišljen v sedanjost in prihodnjost, v skrbeh za preživjanje spominja se rad o tej priliki nekdanjih let nežne mladosti. Tudi hvalevredna družba sv. Cirila in Metoda spomina se o tej priliki posebej svojih nožnih gojencev — slovenskih otro-čičev učečih se na njenih šolskih vrtovih. Tržaški Slovenci bodemo imeli letos dve božićnici. Prihodnjo soboto priredi se božićnica v otroškem vrtu v Rojanu, sledečo nedeljo pa v tržaški Čitalnici. Mila slovenska deca, kojo je družbi skrb ohraniti zvesto svojej veri in narodnosti bode ta dan presrečna, videča toliko lepih darov, katero so jiui nabrali blagodarni dobrotniki in dobrotnice. Veselje bodo tudi nam gledati ubožne otročiče in radovati se nad njih srečo. Na svidanjo torej pri božićnici!
Veselica kojo je priredil vrli naš „Sokol" minolo nedeljo v redutnej dvorani gledališča
„Rossetti* obnesla »e je prav dobro. Živo je *icer žvižgala burja in pometala po mestnih ulicah in bril je rezek sever; pri vsem tem se pa ljudstvo ni ustrašilo grdega vremena ter je počastilo veselico prav obilno. Videli smo gospode iz vseh krogov, nižjih in višjih, bližnjih in daljnih. In res, nikomur ni bilo žal, da je došel v tako hudem vremenu v gledišče. Vsakdo je odšel zadovoljen. S to veselico je vrli naš „Sokol" vnovič pokazal svoj napredek in skrb. da občinstvo istinito zabava ter je vabi na slovenske veselice odvajajoč je od laških. Sokol ustvaril si je svojo pristno slovansko godbo — izučil in izvežbal „tamburaški zbor", ki je tudi v nedeljo pokazal svojo zmožnost. Občinstvo je z veliko pazljivostjo poslušalo ubrane strunine glasove, ter živo odobrovalo izvršitev vsporeda. Najbolj je pa občinstvo mikala smešna burka „Italijanski ne znajo*, kojo je za tržaške razmere preuredil g. Borovščakov. Videli smo tu tipe, kakoršnih se še nahaja mej tržaškimi okoličani. G. Ivanov nam je prav dobro predstavljal modrega slovenskega župana
—	narodnjaka, ki ve spoštovati druge jezike, nad vse čisla pa svojega materinega v ljubezni do čigar noče nič slišati o tuj-ščini — nepotrebni laščini. Kaj mila in naravna okoličanka, ponosna na svoj rod in jezik, preprosta a razumna je županova hči Rezika, kojo je izvrstno igrala gospo« dičiua T. Nadlišek, ter se zopet pokazala spretno igralko. Robat, kojega je predstavljal g. Zirak je pravi okoličauski ma-gistratni „fante" — pismonoša. Dve besedi ti ne izusti, da bi v nje ne vplel blažene laščine, prav vreden sin svojih lahonskih gospodarjev. Tudi Jože Košutov, Tone Ferlugov in Miče Skrlov bo še okoličani nekdanjega tipa, kojim je največ mari
—	bokal. Prav v dobrih rokah so bile tudi ostale uloge : Grilec (g. Zelen) Poročnik (Zelečan) in Občinski pot (g. A. Muha). Dosti neprisiljenega smeha vzbudil je pogovor mej okoličanskimi vaščani in Korenom, vaškim županom. Obžalovati je le, da so za poskušnje imeli prekratek čas in se neso mogli v vlogah popolnoma izu< riti. Po igri je bil ples in mladi svet se je veselo vrtel do pozne ure poteui pa smo odšli na dom se željo, da nam vrli „Sokol" kmalu priredi enako zabavo.
Novi mestni zbor je imel predsinoč-njim svojo sejo. Odločilo se je razdeliti o priliki božičnih praznikov obresti iz ustanove nadvojvode Maksimiljana revnim družinam. Napravilo se je 10 daril po 15 f., 50 daril po 10 for., 112 po 1 for., in jedno po 8 gld, 82 kr. Na to so se izvolili razni odseki. Mestna delegacija je sestavljena iz sledečih udov; dr. Biasoletto, dr. Brunner, dr. Dompieri, dr. M. Luzzatto, R. Luzzatto, dr. Pervanoglu, dr. Pitteri, A. Rascovich. Ventura in Vierthaler; kot namestniki: Burgstaller, dr. d' Angeli, Mau-roner, dr. Mestron in dr. Righetti. Finančni odsek: Artelli, Bernardi dr. Brunner, dr. Consolo, Liebmann, dr. Pe-rugia, Strudthoff, Ventura in Vianello. N a u č n i odsek: dr. Biasoletto, Burgstaller, dr. G'ambon, dr. Consolo, dr. d'Angeli, dr. Janovitz, dr. M. Luzzatto, R. Luzzatto, Nordio. dr. Pervanoglu, dr. Pitteri, dr. Righetti. dr. H. Vidacovich, Vierthaler in Wieselberger. Pravni odsek: dr. Cambon, dr. Consolo, Mrach, dr. Sancin in dr. Vidacovich. Stavbinski odsek: baron Alber, Boccardi, Mauroner, Nadli-achek, Nordio, Panfili, A. Rascovich, dr. Righotti, Turek, Vianello in Zanzola. Zdraviški odsek: baron Alber, dr. M. Luzzatto, dr. Mazzorana, dr. Morpurgo, E. Rascovich, Rossetti-Scander in Vierthaler. Tržni odsek: dr. Biasoletto, Borghi, Combi, Hermet, Panfili, Rossetti-Scander in Tolusso. Trgovinski in obrtniški odsek: Artelli, Boccardi, Combi, Diem, Fontana, Liebmann, R. Luzzatto, Martelanz, Mauroner, Nabergoj, Pahor, dr. Perugia, Porenta, E. Rascovich in Riedmiller. Slovenske okoličanske po-
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
slance so potisnili gospoda Lahoni kakor navadno v odseke manjše važnosti. V na-učnem odseku še nema slovenski občinar besede !
Veselični odsek okoličanskih pevskih dru ž te v „Adrija", „Velesila" in „Zarja" ima svojo sejo prih. nedeljo ob 10. uri predp. v prostorih g. Vodopivca, Via Ca-serma št. 10. II. nadstropje.
Domačo veselico s petjem, igro in deklamacijo priredi kakor slišimo pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu drugo nedeljo prih. Januvarja. Natančnejši program prinesemo o priliki. Za sedaj opozarjamo slavno občinstvo na to p r v o veselico tega mladega a krepkega družtva.
Izvenredni občni zbor je imelo pevsko družtvo „Adrija" minolo nedeljo v gostilni „Pri Družtvu". Spremenila so se pravila v soglasju z zahtevami domačih razmer.
Dr. Mahniča — slavnega goriškega doktorja in liberalco-žrca — jako p^če, da se „Edinost" nad vse repenči ter kliče b Koseskijem : udri, udri, mah na mah. Nam obeča, da pridemo uŽe na vrsto ter pravi, da bi molčali, še bi bili pametni! Dr. Mahnič je čudne naravi ; trd je in neranljiv kakor Siegfried v znani nemški pravljici, kateri se je baje kopal v zmajevi krvi. Čira bolj ga drugi nabijajo, tembolj on odbiva in če je bil prej železen, postane jeklen. V boju mu raste pogum. Korajža velja. Se nikdar v življenju ni bil tako korajžen kakor zdaj .... ko od povsod lete naj opravičena krivičenja, ko se mu temeljito dokazuje (SI. Svet, Parlamentiir itd), da je zagazil na krivo pot; ko je uže vrabcem na strehi znano, da smo Slovenci rimokatoličani, udani sv. katoliški veri, in smo tudi mi „od Edinosti" ponosni na svojo podedovano vero ter smo jo vsikdar očitno kazali itd. Ni Čuda, daje sedaj goriški filozof tako „korajžen", da maha liki Sancho Panca po mlinih na veter mesto po junaoih. V podlago svojega mahanja postavil si je krivo načelo : vse kar obstoji je ničevo, gnjilo, črvivo ; vse diši po liberalstvu, krivoverstvu, od-padništvu od katoliško cerkve, framason* stvu ; napraviti treba velikansk ogenj ter vanj pometati vse dosedanje slovenske literarne proizvode (— pisali so je liberalci —); vsi ki so kedaj pisali slovenski — nekateri celo duhovnih pisateljev
—	širili so liberalna in framazotiska načela ; v s i ki sedaj pišejo v časnike ali knjige, ako istih prej ne pošljejo v cenzuro novemu „katoliku" v Gorici, razupiti so koj za krivoverce ter se devajo na indeks „Rimskega katolika". Res, prav srčen je dr. Mahnič v — obsojanju in pokončeva-nju; uzor je črnogleda, a uzor tudi — t r d n o v r a t n o ž a, ki vidi pred seboj le ped od nosa na svoje evangelje „Rimskega katolika". Sami dobro vemo, da priroma prihodnji „Rimski katolik" mej svet b kakim zijalastim člankom v katerem nas bode opisoval dr. Mahnič kot brezverce in framazone ter vporabil v to morda vso svojo učenost in temeljitost. Kričal bode: proč z njimi, pobijajmo je! z liberalci nikake zveze ter slednjič — prepričal .... morda samega sebe. „Hudič, — rekajo Mahničevi dobri prijatelji Lah — ni tako črn kakor ga opisuje duhovnik na leci". I mi še čutimo nedolžna razširjevanja krive vere in pobijanja ka-tulištva. Kjer pa gre za pogubna Mahni-čeva načela, po katerih bi morali ždeti in molčati ako nas Lahi in Nemci napadajo ter hočejo nam odvzeti in pokončati narodnost ter živeti v miru s temi bo-sedi mirno gledajoč kako nara sramotč svetinje ; ako nas hoče Mahnič v to napeljati, da bi ž njimi sramotili naše vele-zaslužne može ter so sploh strinjali z njegovim pesimizmom : — tedaj, dr. Mahnič, smo na razpotju. Kjer treba pobijati prave sovražnike sv. cerkve tedaj smo tudi mi na braniku in pripravljeni na boj. Će pa hoče, dr. Mahnič, da z njim podi-ramo kar so druci zasnovali ter odrekamo vsako zaslugo dosedaj delujočim možem ;
—	prepuščamo mu nekristijansko in hu-
dobno delo in voščimo mu : dobrega uspeha --da bode res „korajžen"! Će
ima dr. Mahnič res tako trdno voljo upirati se razvoju slovenske narodnosti — ni pomočka : r a t i o d a t a e s t v o 1 u n-tati nt i n s t r u a t illam, non destruat!
„Matica Slovenska" opozarja vse one družtvenike, ki so ji letos na novo pristopili in imajo tedaj le II. del „Erjavčevih izbranih spisov", da dobe tudi lahko še vedno prvega in sicer proti založni ceni 70 kr.
C. in kr. mornarica prišla je v nedeljo v našo luko, ter se zasidrala v milskem zalivu. Sestoji iz fregate „Laudon", korvete „Frundsberg", topnjač „Albatros" in „Nau-tilus" in škoner „Move".
V tržaškej mestnej ubožnici je bilo minoli mesec preskrbljenih 657 oseb. Vsak dan SH razda 29.400 deležev juhe; pri vsem tem pa pravih ubožcev v Trstu mrgoli.
i Hrlpa ali influenca širi se tudi v Ljub ljnni kjer je na njej zbolol g. prof. Va-lenta. Tudi nas menda kmalu obišče ta nepoklican gost. Neznansko hitro 8e širi na Dunaju in na Laškem.
Vse za mir. Ruska ima 3320 topov, Nemška S884, Francoska 2880, Avstro-Ogerska 1776, Italija 1620.
List, nioa uredništva
G. I. Val. v Kil. - Vaš dopis ali prav za prav „zahvalo" tiskamo lehko moj oglasi, ali — za plavilo. --
Gospodom slov. matičnjakom iz Trsta in okolice.
Ker so se baje nakateri g. člani slov. Matice pritožili, da ne dobe o pravem času družtvenih knjig, in da je poštnina za-nje previsoka, vsoja si podpisani objaviti to-le :
Družtvene knjige prejel je povorjenik 13. t. m. Eno tretjino doposial jih je posameznim g. udom na dom, kojih stanovanje mu je bilo znano. Dve tretjini knjig izročil je v prvih treh dneh slugi „delal-skega podpornega družtva", kamor naj blagovole poslati po-nje oni g. članovi, ki jih še niso dobili.
Glede poštnine bodi omenjeno, da znaša ista letos za vsakega uda prav toliko, kolikor prejšnja leta t. j. 20. n o v č i č e v.
S tem plača se poštnina in pokrijejo stroški za pobiranje udnine in razpošilja-vanje knjig. Kadar obračuni podpisani zadnje stroške, dati hoče ves prebitek od plačane „poštnine" družbi sv. Cirila in Metoda.
Vsi dosedanji g. družabniki so ob jednem najuljudneje naprošeni, da ostanejo zvesti „Matici Slovenski' in da ji pridobi če le mogoče, vsak vsaj po jednega souda.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Straus,
poverjenik „Malice Slovenske".
Vabilo.
Podpi sani odbor s tem vabi vse rodoljube in darovalce posebno odbora tržaške žensko in možke podružnice na Božičnico, kater« se bode vršila v soboto dne 21. t. m. ob 4. popoludne v prostorih otroškega vrta v Rojanu.
Greta 18. decembra 1889. Načelničtro podružnice sv. Cirila in Metoda.
LEOPOLD MOEODER
kipar
od 8V. Ulricha, Groden na Tirolskem
se priporoča v izdelovanje
jaslic, kipov, svetnikov, križnih potov, Christus-Cor-
PUSO V s križem ali brez njega.
C h r i s t ti s v grobu
tudi z jamico iv druzimi podobami, LurdSka .Mati Božja tudi z deklico. Bernnrdotte in jnma večornico (Marija z mrtvim Jezusom v naročju). Vse to v vsakej velikosti in slogi, fino izdelano gravirano po skromnih cenah.
Altarji, lece spovedniee, stoli za al t a rje, stojala za na steno ali za prenašati.
Cenik ali fotografije se pošiljajo brezplačno. Jamči se za dobro delo. Priznnlnt pisma pošiljam rad na ogled
-Muro v n.35
Varčljive peči
prenosljive /\ HUMOV NiHtcm
DOBRE ZA VSAKOVRSTNO KURJAVO
Te peci cilindrične zunaj narejeno odjeklenih ploSč, s pokrivalom, vraticami in podlago od kovanega železa, znotraj se pa nahaja v njih cilinder visok kakor peč sama, masiven, narejen iz trdne tvnrine v debelosti, 55 milimetrov; ako se jih vgrojo z zažganim kurjavo, razširjajo po sobi od 1B—20 stopinj toplote. Za peč št. 1. ako so rabi kako oglje ali drva, upotrebi se od 12—15 Holdov za vsacih 10 ur noprenohalnega ognja. Za peč štev. 2. trošek je od St0 tf5 sol. zu enakod obo.
5—4	Cene tem počem t
1 peč po pril. podobi s posebnim podnožjem št. 1 f. 12.50 t peč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanj« večjih sob f. 17.— Za v Kak moter linearne cevi f. —.80 Za vsak komolec potreben f. 40. Z. ključ f. —.40. Za robča-sto i ripravo pri podnožlu f. —.fiO.
Vse blngo se pošilja v notranjo dežele prosto daca Z domačo boleta. Tvornica in zaloga v delalnici podpisanoga
IVAN-A ARTUSA
kljućarskrga mojstri
TRST — ulica Corso St. 43. (Monte verde)
- TRST.
I

Stalne cene
Čolnine prosto
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne
Ignacij Kron
TItST, ulica al Teatro Stev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in ledila- sobe, lantni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah.
pristoja tudi/ 1 pohištvo za spalnico, staro-nem. slogu iz svitle orehonine gl. 255| bogato za odlifne ! ] „	„ baroko	*	n	n	n v naroz-
d r užine ( ] „ za jed. sobo. „	„	"	»	« 380 J ljano
V zalogi se dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanoga in po jako nizkej ceni.
Kadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva ho je izdatno skrčila m rto novo razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah.
Ceniki se na zahtovanje pošiljajo po deželi frunko in brezplačno.
Izdajatelj in odgovorni uradnik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu