TRST, sreda 13. aprila 1955 Leto XI. - Št. 86 (3015) PRIMORSKI DMEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93*808, 37-338 UL. MONTECCHI št. 6, III. nad. — TELEFON 93-«0* IN 94-63$ — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2» “Pravni8loo" °GLASI: od 8.-12.30 in »d 15-18. ~ Telefon 37-338 — CENE osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoalavija: Izvod^^ Trst OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna j- °ve rste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založmš.vo trzasaega tisna u. Razgovori med Naserjem in Nehrujem tol priprava na honferenco v Bandungu ^ Rangunu se bosta Nehru in Naser razgovarjaia s Čuenlajem U Nujem - Kitajska vlada izjavlja, da je nesreča z indijskim ^a/oiij posledica „ zarote ameriških in Čangkajškovih agentov itgl DELHI, 12. - Pred-let ji ®pPtovske vlade Nalom Jlan“s. prišel z leta-Ka i„. ,?.račija v Novi Delhi. ■Hahscu (!W«ednVv:U ■ g?- je sprejel Nehru riv indijske vlade %>vari l pribodu je Naser •ia n ■ na razna vprašanje “v>narjev. Na vpraša-tpei .b° Egipt pristal na %>vn,.;i koeksistence«, je listniT'- *Mi -imamo naža Volucij- • 'a- načela naše re-ftje.), 111 mnogo damo na- t k!*-.Naser izjavil, da lunanj niso govorili o ia J p®Etičnih zadevah in "azgovorn 1 namen njegovih v°diteii- i s pakistanskimi toed ni1 °^rePiti prijateljstvo N“ “eMa državama. njen V;pfaaanJe. ali je naklo-Haser lslaMskemu bloku islamsirj oag°Y°ul: «Kaj je oa državama. »sanje, a Naser slamskemu bloku, je islamsH tSg?v°ril: «Kaj je s'’i držo °E’ Obstajajo islam-1 .o nrfVe *.n Med njimi vla-Slil blni/ateljski odnosi. Islam-Na Zak ne obstaja.« P%^f*anje, ali bi bil Egipt brsmbnien Potopiti v o-?°v°rii. v!?kte, Je Naser od- *° Porini 2 verjamemo v na' vPrašaj' .neodvisnost.)) Na °°st ali je ta neodvis- Palttii) .°zena po obrambnih balni ‘nJu.. odgovoril; «Regio-ski var« kakršen je arab- aio neoHS^ni pakt’ ne 0gr0‘ Jas dvjsnosti nikogar. Za nase področje važno. •'5U gos^°. trpeli zaradi tu- v°diti r,„?'S,.Va *n odločeni smo ^°0olri+ za utrditev in Hi,# ev naše neodvisno- , Naser . z tudi izjavil, da se ti2nih "rujem razgovarjal o ZVezi 7 Vprašanjih, ki so v nVa tterl Trefltvii° prijatelj-svn;- ndlJ° in Egiptom, tridnevnim biva-"aser Novem Delhiju bo Ae r^?iVPredsednika indij-Zasek1 e Erasada. Imel Njem : Pe razgovore z Neh-l°variai Peu.radno se bo raz-?®nta o?udi s člani parla-Nta ' ~*upno z Nehrujem det . '“PPotovala v Rangun, t Ipini«t?<(sta 15- t. m. sestala strškimi predsedniki Ki-. in Afganistana, A t; Jab se bodo o zade-V* ionf na dnevnem re-STr«*e v Bandungu, lij, bodo skupno odpoto-V iC"«ie7Š,0riezii0 že prihajajo M vlaa? deiegacije. Izrael-pa je poslala in-X „emu zunanjemu mi-^..spomenico, v kateri ,Jv»bin a’ ker niso Izraela > * vlaana konferenco. Izrael- azi1skaPOadarja' da Je 1Z' PIe Vaki. ržava> ter obto-,°a6atj telje diskriminacije. t,aV Izrael d‘’ da Je ‘^kljuci-fw®*otin s konference v ti-, in , 2 ' duhom listine 1 konto nap°vedanimi smo-Via rence. lo^^tenco nekaj dni pred iit>dno. VseaudUngU jeuf . vse kaZe na ubia. tnid*k P1°i0zaja. na zmanjšanje Nn! na duha 4Ltako0;,kU-SOV' da bi še sti- la bi, 7aom.edseb°jni kakor seveda"11 ’n 2amotali-v tudi razveseljiv po-. aadunii, razveseljiv uvod , Iz Si„ iko konferenco. ltc> da snPUr? juvljajo med-ti a «Čon°. ?nke indijskegz tanPogrešan llat'°n>), ki so v k .v bližin včeraj, danes kttj taiskem * otoka Natoena »i)„.°d Šink, rJu kakih 400 Vil škega iPura- Predstavnik Wš da fe u al,stVa je iz-ja kt vod^e Jetalo 1 So % Trii 12 metrov se reVn? člani posad' • Sltt in so samo V j^bjeni. bilo 7 članov po- $.eie„.ie bilo rrk0v’ od ka' Cl3e ^Janov kitajsk" b^bbgu, i^nferenco ■ bil ' je a S0 e°v°-Ctjjtudj k;,med temi člani bilt adpik A Jski Ministrski isvi,angieške7,ae?lai- Predstav 'Hi upat1CHalstva i« iz- hh ,se druei 1 da so se re 2,1 k.°do na! i potnlki in da ske delegacije, ki jo vodi predsednik vlade Cuenlaj, in da bi sabotirale afriško-azij-sko konferenco.« Izjava kitajskega zunanjega ministrstva pravi tudi, da imajo britanske oblasti v Hongkongu in britanska vlada veliko odgovornost za ta incident, ter poziva britansko vlado in oblasti v Hongkongu, naj uvedejo strogo preiskavo, da aretirajo in ka-snujejo »tajne agente, ki so sodelovali pri zaroti)). Predstavnik hongkonške vlade je danes izjavil, da je britanski odpravnik poslov v Pekingu svoj čas opozoril britanske oblasti v Ilong Kongu o sumu kitajske vlade glede zarote za sabotiranje letala. Predstavnik je dodal, da so na podlagi tega «odredili v Hong Kongu bolj kot normalne previdnostne ukrepe«, ter je dodal: «Takoj ko je prišla vest o nesreči z letalom, smo začeli preiskavo, ki še vedno traja, toda do sedaj se ni opazilo nič nenormalnega« Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je o-značil kitajske trditve, da so ZDA in Cangkajškovi agenti »ljudske revolucionarne voj- odgovorni za nesrečo, kot «ža. ljivo namigovanje«. Pred novimi boji v Sajgonu? SAJGON, 12. — Položaj v Sajgonu je danes zopet zelo napet. Enotna fronta narodnih sil je objavila poročilo, v katerem poziva prebivalstvo sajgonskega predmestja Cho-lon, naj nemudoma zapusti mesto, ker je predsednik Diem sklenil začeti prihodnjo noč širokopotezen napad proti silam enotne fronte. V poročilu je tudi rečeno, da enotna fronta zvrača odgovornost za morebitne incidente na predsednika Diema. Poročilo obtožuje Diema, da «hoče vojno«, in pravi; ((Fronta je prisiljena odgovoriti. Tem slabše za Sajgon, ko bo gctovo utrpel usodo starega Rima, ki ga je uničil ogromen požar, zato da je bilo zadoščeno besni blaznosti Nerona«. Fronta javlja nato, da ie bil ustanovljen vodilni odbor ske za področje Sajgon-Cho-lon«, ki bo imel nalogo zbirati in voditi gverilce 111 prebivalce mesta med samoobrambnimi boji. Na koncu poudarja poročilo spoštovanje do cesarja Baodaja, ki je zahteval premirje za 15 dni. Pripadniki Binh Xuyen so glavnino svojih čet zbrali o-koli svojega glavnega štaba onstran Kitajske reke. Francoske vojaške oblasti pa se pripravljajo, da preprečijo nove boje. Vrhovno poveljstvo je sklenilo poslati oo najmanjšem alarmu napadalne oddelke tujske legije in oddelke padalcev na kritične položaje, zato da postavijo zid med dvema nasprotnikoma. Cesar Baodaj pa je danes poslal brzojavke predsedniku vlade Diemu, enotni fronti, tudi predsedniku enotne demokratične fronte in narodnemu posredovalnemu odboru, v katerih jih poziva, naj se držijo premirja vsaj do 20. aprila. Cesar dodaja, da bo ((zadovoljiva rešitev za vse stranke pripravljena pred koncem meseca«. Začetek razgovorov v Moskvi o avstrijski državni pogodbi Včerajšnji razgovori so trajali poldrugo uro in se bodo danes nadaljevali Prisrčno vzdušje med razgovori in na sprejemu, ki ga je priredil Molotov MOSKVA, 12. — Avstrijski kancler Raab, ki je prišel včeraj v Moskvo, je danes skupno s člani svoje delegacije prišel v stik z raznimi sovjetskimi voditelji. Zjutraj je napravil vljudnostni obisk predsedniku vlade Bulganinu in zunanjemu ministru Molotovu. Napovedan je bil tudi obisk pri Vorošilovu, toda ta je sporočil, da je začasno zadržan in da bo goste sprejel jutri. Popoldne je imel kancler Raab svoj prvi delovni sestanek z zunanjim ministrom Molotovom. Riaaba spremljata zunanji minister Figi in podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da so razgovori bili prisrčni. Prvi sestanek je trajal poldrago uro in pogajanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj v prostorih zunanjega ministrstva. V sovjetski delegaciji so zunanji minister Molotov-, prvi minister podpredsednik Miko-jan in številni izvedenci. Sovjetski zunanji minister Molotov je danes priredil velik sprejem na čast avstrijski delegaciji. Sprejema so se u-deležili tudi predsednik vlade Bulganin, prvi ministrski pod. Težaven začetek razgovorov za „razčiščenje “ v Scelbovž vladi Ministrski predsednik je včeraj govoril s Fanfanijem, medtem ko je Saragat za tri dni odpotoval v Turin - Še nobenih resnih znakov o kandidaturah za predsednika republike predsednik Mikojan in drugi sovjetski voditelji. Navzoči so bili tudi voditelji diplomatskih predstavništev v Moskvi. Sprejem je potekal v prisrčnem ozračju. V zdravicah so Bulganin, Molotov, Kaga-novič in Mikojan izrazili željo «za ploden izid sedanjih pogajanj«, «za sporazum med vsemi narodi«, in «za dobro medsebojno razumevanje«. A-meriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen pa je želel, naj bi «moskovski razgovori bili velik korak naprej za sklenitev pogodbe, ki bi o-mogočila Avstriji, da zopet postane neodvisna, demokratična in svobodna država«. Zvečer je bil sprejem v avstrijskem poslaništvu. Navzoči so bili predsednik sovjetske vlade Bulganin ter štirje prvi ministrski podpredsedniki Molotov, Kaganovič, Mikojan in Pervuhin ter druge o-sebnosti. (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Seelba se je danes vrnil na Viminal. Po povratku iz Amerike si je privoščil nekaj dni počitka čez velikonočne piaznike. po kratkih razgovorih z najbližjimi sodelavci je Bcelba sprejel političnega tajnika demo-kristjanske stranke Fanfani-ja. Razgovor, ki se je zavlekel tja do 13. ure, je obsegal, kot poroča predsedstvo vlade, vsa aktualna politična vprašanja, zlasti v zvezi z razgovori, ki jih bo imel predsednik vlade z ostalimi strankami vladne koalicije. Uradno poročilo ve še povedati, da je bil razgovor «zelo prijateljski« in da sta Scelba in Fanfani ugotovila ((popolno enakost stališč o osnovnih vprašanjih«. V računih političnih opazovalcev se ta ((popolna enakost stališč« kaže v nekoliko drugačni luči. Fanfani je mod Scelbovo odsotnostjo marsikaj ukrenil na svojo roko; med taka dejanja spada predvsem sicilski volilni zakon (kolikor se ne sprejme mnenje nekaterih, da je bil sicilski udar že vnaprej dogovorjen). Poleg tega je bil v tem času kongres PSl in Fanfani je nanj reagiral na način, ki ga je Nenni pozitivno ocemi. Fanfani si je za to svoje ravnanje prislužil posreden ukor Vatikana. Vsekakor se z nakazovanjem možnosti sodelovanja med demokristjani in socialisti odpirajo • kombinacije, ki izključujejo Scelbovo osebo. Najvažnejši razgovor v tej prvi (po Scelbovi želji pa tudi s svojim člankom, ki ga je to-i ostalo sporazumevanje v vlad' krat celo podpisal. Bistvo te ni koaliciji. razlage je, da ima PSDI nekatera demokristjanska stališča za nevarna demokraciji (mednje spada tudi možnost zbližanja z Nennijem) in zato Z3 nesprejemljiva; opustitev teh stališč je pogoj za ohranitev vladne koalicije. Drugi pogoj je bolj poudarjena socialna usmerjenost vlade in njene- L \ pu DVCIUU* I fUlJI p« ' 1 • C* dokončni) fazi »razčiščeva-1 ga programa, s čimer zeli Sa- nja« bi moral biti med pred sednikom vlade in njenim podpredsednikom Saragatom. Razgovor je bil napovedan že za danes, saj bi tudi moral biti po vsej logiki prvi v seriji »razčiščevanja«, ker je Saragat začel sedanjo fazo bodisi z resolucijo vodstva svoje stranke, bodisi s člankom v «Giustizii», pa tudi zato, ker je Saragat med odsotnostjo nado-mestoval Scelbo v predsedstvu vlade. Neki vladni list je danes. zjutraj zapisal, da želi Scelba dobiti od Saragata »avtentično razlago nedavne resolucije vodstva PSDI«. Očitno v vladnih krogih trdno upajo, da se bo Scelbi posrečilo pripraviti _ Saragata do popuščanja. Končno ne bi bilo prvič... »Avtentično« razlago je namreč Saragat že dal Dulles o predlogih Adlaja Stevensona Vlada ZDA že proučuje podobne pobude, kakršne je predlagal Stevenson - Mnenje londonskih krogov WASHINGTON, 12. — Na ti- prenehanje sovražnosti v °hri- «T k?, v Mori(.V vle,talu. Ei je hJtaJske k'1* trije čla->> v kon- potp‘Eov ukn,gda V sr ,‘a6 , aSenciia’ g )e ol> f 1 ku letMinšw;» Je ,tudi Kn *j*Eih nA e*e8ac>je, 151 in n°vinarjev, en e“ avstnjski 'novi- 'JtuD,iajavlVezi'“z'J--ministr^vo ■ta H O* A kant'sre«° obja-' '- .XE'pO' .,en. > Med ki SarV4erai** “Iheident r haLdvVak • 8°dil ob >tL0t«ann0raa Dr*l0ein- ki so aXa«.zacij p;>prav,l(. taj- rJ' bi£ 'Dav?* ln Cang-^ rečeno, ip- AE,t,narneniena Xa ?ka» Dr*gen?'Ja ((No- šo ^»'urad6: Pekingu ». «Vče-prav> dalje feikAi. <t>0; «kb » Padel ! n‘b' še e vliiri Lalo od- *1,“jkl‘ta3Sk skovni konferenci je državni tajnik Foster Dulles izjavil, da ameriška vlada «aktivno proučuje« priporočila, ki jih je demekratski voditelj Stevenson dal glede rešitve formo-škega vprašanja. «Ko je Stevenson stavil svoje predloge, je dejal Dulles, je pravzaprav prikazal kot originalne ideje piav tiste pobude, ki jih je vlada skrbno proučevala in jih se vedno skrbno proučuje.« Državni tajnik je zatem pojasnil, da otoki ob kitajski obali, ki so v rokah kuomintanških sil niso za ZDA nujno potrebni ali pa del ((svobodnega« sveta, ki so jih ZDA in druge države dolžne braniti. ((Neumno bi bilo za ZDA, je dodal, vezati si roke in izjaviti, kaj bi napravile ali ne bi napravile v zvezi s temi otoki, ker bi se ti manjši otoki lahko tudi vključili v obrambo večjega otoka.« Neki novinar je Dullesa vprašal, ali nameravajo ZDA sedaj zahtevati od OZN, naj išče stalno rešitev za ^ prihodnost Formoze. Dulles je odgovoril, da so ZDA ze izrazile svojo naklonjenost morebitni resoluciji OZN o FormoZi ali pa če bi OZN pokazala zeljo po rešitvi tega vprašanja z mirnimi sredstvi. V zvezi s predlogi Stevensona je Dulles izrazil mnenje, da ne bi bilo umestno javno vprašati za mnenje Sovjetsko zvedel ZDa a. da uničil e le- lju OZN. Iskali bomo tudi večjo oporo svobodnega sveta za obrambo Formoze.« Z druge strani pa se Dulles n* hotel izjaviti o Stevenso-novem predlogu, naj bi ZDA pozvale glavno skupščino OZN, da išče stalno rešitev na kak drug način. Glede izjave sovjetske vlade ob priliki obiska avstrijskega kanclerja Raaba v Moskvi je Dulles izjavil, da te izjave opravičujejo do neke mere optimizem glede sklenitve avstrijske državne pogodbe. ((Pretekle izkušnje, je dodal Dulles narekujejo določeno skepso toda na podlagi omenjenih izjav se lahko upa da bo mogoče podpisati avstrijsko dravno pogodbo.« O konferenci v Bandungu je Dulles izjavil, da je ameriško stališče s tem v zvezi pojasnjeno v resoluciji k. je bila sprejeta na konferenci v Bandungu služila stvari miru, spoštovanju človeških pravic in izboljšanju življenjskih pogojev narodov Afrike in Azi- 3eV začetku svoje konference ie Dulles omenil desetletnico smrti predsednika Roosevelta. Poudaril jo da mora vsak A-meričan priznati, da je bil Roosevelt velik predsednik ter da je imel veliko vlogo v ameriški politiki in v ,svatP- Pfl ie Dulles omenil tudi, da •* n«7.rniiolt HnlnAil ragat očitno purirati «Nenni-jevo operacijo«. Fanfani je na Saragatov članek kaj nediplo-matično odgovoril, da gre očitno za «pomoto» in s tem mimogrede tudi ni pokazal prevelikega spoštovanja do podpredsednika vlade. Scelba je našel bolj diplomatsko formulacijo ((avtentične razlage«, ki se zdi kar dobro prikrojena Saragatovi elastični politični preteklosti. Toda trenutno Saragat ni v Rimu. Odpeljal se je v Turin, kjer si je njegova mati zlomila nogo, in pri njej meni ostati dva dni. Pred četrtkom torej ne bo razgovora med njim in Scelbo, za toliko pa se bo verjetno zavleklo tudi »razčiščevanje«. Zavleklo se bo tudi delo vlade, kajti vladna seja, ki bi imela biti že danes, je bila preložena na četrtek ali petek. Kljub vsemu spoštovanju do njegovih sinovskih čustev sodijo v Rimu, da Saragatu nekajdnevna odsotnost v sedanjih razmerah ni nevšečna. Politična delavnost, ki je obetala biti dokaj živahna, še vedno stagnira. Ce ni novic s področja ((razčiščevanja«, jih tudi ni glede novega predsednika republike. Zaenkrat je gotovo samo to, da se bo parlament sestal na skupni seji 28. aprila in da bo verjetno potrebno precejšnje število glasovanj, preden bo Italija imela novega državnega poglavarja. V prvih treh glasovanjih je po ustavi potrebna dvetretjinska večina, nato pa zadostuje navadna večina. Ce Einaudi ne bo ponovno sprejel kandidature — in vse bolj se širijo glasovi, da je ne bo — bodo prva tri glasovanja brezuspešna, kajti drugega primernega imena, ki bi smelo računati na plebiscitarno izvolitev, ni na razpolago. Z navadno večino razpolaga samo sedanja vladna koalicija, v njej pa doslej ni bilo niti še resnejših stikov za določitev skupnega kandidata Zdi se, da bo vsaka vladna stranka (razen republikancev) postavila svojega kandidata ki bi po današnjih prognozah utegnili biti Zoli za KD. Martino za liberalce in Paolo Rossi za PSDI, in nato pazila, koliko glasov izven svojega ožjega kroga utegne zbrati zase. Sele po tretjem glasovanju bi se vladne stranke dogovorile o skupnem kandidatu. Med ostalimi strankami se neo-f asist: in monarhisti zavze- majo za Pello (ki pa noče kandidirati), medtem ko je Nenni predlagal Parrija. Republikansko glasilo «La Voce Repubblikana« je zapisalo včeraj, da mora biti dogovor o skupni kandidaturi za Jutri se bo sestal CK KPI. Na dnevnem redu je sicer diskusija o partijskem tisku in o sicilskih volitvah, gotovo pa bodo govorili tudi o določitvi kandidata za predsednika republike. Da bo KPI podprla Parrija. se zdi prav tako verjetno, kot da bo določila lastnega kandidata. Med ostalimi strankami bodo o kandidaturah za predsedniške volitve najprej govorili demokristjani. katerih vodstvo se bo sestalo v četrtek. Do konca tedna pa bodo verjetno tudi ostale stranke določile svoje stališče. A. P. V FLRJ ie socialen zavaiovaaili 46 odst. vsega prebivalstva BEOGRAD, 12. — Po podatkih Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo lani v Jugoslaviji socialno zavarovanih 7 milijonov 463 000 oseb oziroma 46 odst. celotnega prebivalstva. Za zdravstveno zaščito je bilo porabljenih okrog 22 milijard din. za otroške doklade pa je bilo izplačanih 40 milijard din. 25-odstotno povečanje izvoza iz IR Slovenije LJUBLJANA, 12. — Po podatkih državnega tajništva za gospodarstvo Slovenije je bil januarja in februarja letos izvoz iz Slovenije za 25 odst. večji od izvoza v istem času lani. Posebno je porastel izvoz izdelkov lesne industrije, prehrambene industrije ter pisane in črne metalurgije. Sirski socialist o napredku Jugoslavije DAMASK, 12. — Šalah Bit-tar, ugledni član socialistične stranke Sirije, ki se je zaradi odhoda na konferenco v Bandung predčasno vrnil z obiska v Jugoslaviji, je izjavil novinarjem, da se je prepričal, da uživajo jugoslovanski državljani nič manj svobode kot državljani najbolj demokratičnih držav. Socialistični prvak je nadalje poudaril napredek. ki ga je dosegla jugoslovanska industrija z delavskim samoupravljanjem. Bittar je nadalje poudaril, da jugoslovanski voditelji in ljudstvo poznajo arabske in ostale svetovne probleme, da je Jugoslavija proti politiki blokov in da skuša skupno z Indijo. Burmo in drugimi deželami vzpostaviti sistem, ki bi zagotovil pravi mir. sodišče zaslišalo predstavnike prizadetih držav, črncev, zagovornikov rasne enakosti in njenih nasprotnikov'. Leta 1896 je isto sodišče razsodilo, da so »enake, toda ločene« šole za belce in črne ustavne in da ne kršijo pravic državljanov. Predsednikov sklep iz lanskega maja je povzročil zelo vročo polemiko. V desetih južnih državah, kjer je rasna diskriminacija najhujša, dokazujejo. da povzroča predsednikov sklep »nevaren psihološki šok«. Predstavniki združenj za odpravo rasne diskriminacije pa zahtevajo takojšnjo ukinitev vseh vrst diskriminacije in pravijo, da je trditev o «psihološkem šoku« navadna bajka. Vlada, ki je pred letom dni izdala odlok, je zdaj naklonjena kompromisu med obema tezama in je pozvala vrhovno sodišče,, naj ne zanemarja dejstva, da je nekaterih državah rasna ločitev' stara že stoletja. DUNAJ, 12. — Budapeštan-ski radio javlja, da so madžarske varnostne oblasti odkrile organizacijo, ki je delovala na račun ZDA, zato da bi zrušila sedanji režim na Madžarskem. V organizaciji je bilo 11 oseb, od katerih so 5 obsodili na smrt in jih usmrtili, drugih 6 pa so obsodili na zapor od 9 do 14 let. V torek napoved volitev v Angliji? LONDON, 12. — Britanski ministrski predsednik Eden je danes prisegel pred kraljico Elizabeto kot novi lord zaklada. Prisegli so tudi novi ministri Edenove vlade in tisti ki so menjali ministrstvo pri zadnji preosnovi vlade. Eden m novi zunanji minister Ha-rold Mac Millan sta danes v Doivning Streetu prevzela vsak svojo funkcijo . Zvečer je bila prva seja nove vlade pod Edenovim predsedstvom. V političnih Krogih so mnenja, da so ra seji vlade verjetno govorih tudi o dnevu prihodnjih voh tev. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bodo dan prihodnjih volitev javili čez nekaj dni, morda še pred torkom Proračun za leto 1955-56 bo v spodnji zbornici predložen v tcrek 19. aprila. To bo začasen proračun, ki mu bo sledi’ drugi, ki ga bodo verjetno predložili jeseni. Novi zunanji minister Mar Millan je izjavil, da si bo prizadeval rešiti vsa morebit; na nasprotja med Veliko Britanijo in ZDA. V pismu, ki ga je poslal Dullesu, piše Mac Millan. d. «so temeljni interesi in ideali naših dveh držav enaki«. Ce bo prišlo do nasprotij, «bo naša naloga uglaniti jih«. BEOGRAD. 12. — Danes so odpotovali v Grčijo na razgovore z zastopniki grškega vojaškega geografskega inštituta zastopniki geografskega inštituta JLA pod vodstvom generalnega majorja Voje Rističa. Med bivanjem v Grčiji bodo 'ugoslovanski zastopniki obiskali tudi enote in posamezne službe grškega vojno-geeografskega inštituta. Njihova dolžnost Tito v Beogradu BEOGRAD. 12. — Po enomesečnem bivanju na Brionih in v Sloveniji se je vrnil danes v Beograd predsednik le-publike maršal Tito. Popoldne je predsednik republike sprejel člane sirske parlamentarne delegacije in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. BEOGRAD, 12. — Francoski veleposlanik Francois Coulet je sinoči po predstavi v Narodnem gledslišču priredil sprejem v čast članov »Francoskega ljudskega gledališča«, ki gostuje v Beogradu. Sprejema so se med drugim udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in Rodoljub Co-lakovič. zastopniki kulturnega življenja Beograda in člani diplomatskega zbora. Danes popoldne so člani »Francoskega ljudskega gledališča« obiskali predsednika mestnega ljudskega odbora Miloša Minica. Sinočnje javno opravičilo prvaka Italijanske republikanske stranke in občinskega svetovalca Geppija občinskemu svetovalcu dr. Jožetu Deklevi je vsekakor vredno, da se ga posebej zabeleži. Kot poročamo na drugi strani našega dnevnika, se je Gepvi opravičil zaradi psovke. «in-foibatore«, kt jo je vrgel na javni seji občinskega sveta v mesecu oktobru 1953. Zeta in je tov. Dekleva zato Geppija tožil ter zaradi sinočnje izjave, ki jo je prečital župan Bartoli, tožbo umaknil. Predvsem se pridružujemo poudarku, ki ga je dal župan Bartoli ob priliki čita-nja Geppijeve izjave, ko je izrazil svoje zadovoljstvo, da Se na takšen častno pomirjevalni način poravna tako neljuba zadeva. S svoje strani obžalujemo le, da je splph do nje prišlo. Se večjega obžalovanja pa je vreden vsak, podoben primer enakih in podobnih javnih žaljivih izpadov proti tržaškim antifašistom in še posebej Slovencem. Naravnost obsojanje pa zaslužijo primeri, ko prihajajo podobne psovke iz ust uglednih javnih funkcionarjev. Naj omenimo le najnovejši primer žaljivega javnega izpada državnega tožilca Pascolija, ki je poleg psovke »infoibatori« izrekel tudi psovko «pendagli da forca« Tržaški župan je s svojim poudarkom sinoči pokazal pc našem mnenju — pravo pot: javno izrečena psovka st mora tudi javno preklicati in obžalovali. Pričaka jemo torej, da bo tudi glede omenjenega najnovejšega primera do tega prišlo. To je eno. Drugo pa je — in to je najvažnejše! — dejstvo, da je prišel končno čas, ko bi bilo potrebno, nujno potreb no, da se s takimi in podobnimi psovkami enkrat za vselej preneha. Ce se to ne zgodi in če se bodo javni žaljivi izpadi z zgoraj omenjenimi in podobnimi izrazi nadaljevali, če se bo nadaljevalo z diskriminacijo, i upravnim in sodnim pregonom antifašistov zaradi njihovih dejanj in aktivnosti sploh v borbi za rešitev trža- škega vprašanja, če se bodo nadaljevala zasliševanja oseb zaradi njihove udeležbe v na‘ rodnoosvobodilni borbi, zasliševanja, ki so zaradi določb v mirovni pogodbi in v londonskem Memorandumu dvakrat protizakonita, če bo fašistični tisk od «11 Piccolo» pa do «Messaggero Venetos, «Difesa Adriatica« in «Arena di Pola» nadaljeval z zmerjanjem antifašistov in z netenjem nacionalne mržnje, Č0 se bo torej vse to nadaljevalo, potem prav gotovo ne bo moglo priti do zaželene pomiritve, do onega ozračja, po katerem bi bil vsaj kolikor toliko razumen razgovor možen. Možen pa bo le tedaj, ko bomo videli, da se je začelo z izvajanjem določb Memoranduma, ko ne bomo več poslušali političnih protijugoslovanskih izpadov škofa Santina v raznih velikonočnih pridigah s prižnice pri Sv. Justu, ko ne bomo več čitali v demokristjanskem glasilu žalitev na račun našega osvobodilnega gibanja, kakršnega smo imeli priliko citati v komentarju o zadnjem zasedanju glavnega odbora Osvobodilne fronte, ko ne bomo več v istem listu čitali napačnih poročil o osvoboditvi Trsta, ko bodo dosedanje kršitve Memoranduma in Posebnega statuta preklicane, ko bodo preklicani zlasti odloki o raznarodovalnem razlaščanju naš« zemlje bodisi v Nabrežini bodisi na Proseku in pri Dom-ju, in končno ko bodo po krivici zaprli škedenjski antifašisti izpuščeni na svobodo. Radi bi torej verjeli, da bo sinočnji primer preklica Žaljivega izpada na javni seji občinskega sveta pomenil preokretnica v dosedanji politiki italijanskih oblasti v Trstu. To, česar si želimo, ni mnogo in tisti, ki so dolžni izpolniti to željo, ki je želja vseh tržaških demokratov, bodo z drobcem dobre volje to kaj lahko storili — kot smo sinoči lahko prvič opazili. Ponavljamo pa, da so to dolžni storiti, saj so se z mednarodnim aktom svečano obvezali. NOVA POMEMBNA ZMAGA ZNANOSTI V KORIST ČLOVEŠTVA Končno učinkovit proti otroški o zdra para vifo lizi Vrhovno sodišče ZDA in rasna diskriminacija WASHINGTON, 12. - Včeraj se je pred vrhovnim sodiščem ZDA začela razprava o tem, kako naj se izvaja znani Eisenhowerjev sklep iz lanskega maja, ki je predvideval ukinitev ločenih šol za belce in črnce v vseh državah ZDA. Razprava bo trajala tri dni in na njej bo Obsežni poskusi s cepivom ameriškega znanstvenika dr. Jonasa Salka so pokazali učinkovitost in zanesljivost novega zdravila, ki ga bo mogoče še izpopolniti - Tudi v Franciji so po Salko-vih načelih izdelali cepivo, prilagojeno evropskim razmeram Slovesna otvoritev mi 1 a n s k ega velesej ma Otvoritvi j« prisostvoval tudi predsednik italijanske republike Luigi ICinaudi ga” j«T urav Roosevelt določil žvežo in zahtevati od nje, naj I za člana ameriške delegacije predsednika republike prvi pojasn svoje stališče do for- U konferenci v San Franci- korak k obnovitvi stinstran- pojasni svoje s kakor je ' kcu lske vladne koalicije. Na drugi .._„j— strani se zdi gotovo, da bo Scelba povabil Pacciardija, naj vstopi v vlado. Republikanci torej postavljajo pogoj šk” ožinh Ugotavljajo, da je v za povratek v vladno lcoalici-zadniih mesecih britanska zu- jo, morda pa tudi za vstop v nania politika na pobudo Ede- vlado, dogovor o takšnem kan-na šla prav po enaki poti. V didatu za predsednika, ki bi diplomatskih krogih izjavlja- ga lahko tudi oni podprli. Isto jo da bi morala pekinška Via-| zahtevo bodo verjetno posta- da izkoristiti konferenco v J - Bandungu in pozitivno odgovoriti na Stevensonove predloge. to predlagal Stevenson. i V Londonu so ugodno spre- «ZDA, je nato dejal Dulles, jei Stevensonove predloge o k- ie imel že napisano izjavo I mednarodni izjavi, Ki m oo-kot odgovor' na Stevensonov ! sodila uporabo sile v Formo-govor, so vezane z nacionalistično Kitajsko s pogodbo o medsebojni varnosti, ki so jo odobrili tudi demokratski parlamentarci. Kljub temu pa se zdi, da je za Stevensona gotovo, da se ta zaveznik lahko ignorira in da se z. njim lahko ravna brezobzirno. Iskali bomo mir in ne vojno. Želimo vili tudi socialni demokrati in liberalci. Dogovor med njimi in demokristjani pa bo verjetno prav. tako težak kot yse MILANO, 12. — Predsednik republike Einaudi je danes otvoril milanski velesejem. V Milano je Einaudi prispel z vlakom ob 9. uri; po sprejemu na postaji se je takoj odpeljal na raztavišče. kjer ga je pozdravil predsednik velesejma Galaratti Scotti. Otvoritvi velesejma so prisostvovali diplomatski predstavniki vseh 35 udeleženih držav in ozemelj, konzularni zbor, predstavniki številnih evropskih velesejmov, razna trgovinska odposlanstva in številne italijanske osebnosti. Ob otvoritvi je imel krajši nagovor minister za industrijo Villabruna. ki je poudaril, da je gospodarsko sodelovanje med državami in narodi posrednik do političnega sodelovanja, ki naj zagotovi mir v svetu. Churchill na Siciliji S1RACU.SA. 12, ~ Bivši angleški ministrski predsednik Churchill je danes popoldne s soprogo prispel v Siracu-so. Na Siciliji namerava Churchill preživeti dva tedna na odihu. Ze danes si je Churchill ogledal nekatere zgodovinske znamenitosti mesta. Čeprav je Churchill prišel na Sicilijo na oddih, ne manjkajo govorice o posebnih političnih namenih, ki da so zvezani z njegovim potovanjem. Tako vedo nekateri list: povedati, da so na sporedu tajni razgovori z veleposlanico Luce, drugi pa. da je bila vzpostavljena direktna telefonska zveza med hotelom in angleškim veleposlaništvom v Rimu. RIO DE JANEIRO, 12. — Danes so javili, da je brazilski pravosodni minister odstopil. To je že tretji brazilski minister, ki je v enem tednu odstopil. Pretekli teden sta namreč odstopila minister za komunikacije in finančni minister. ANN ARBOR (Michigan), 12. — Danes so objavili težko pričakovano poročilo o rezultatih poskusnega cepljenja l.BOO.OuO otrok z novim cepivom proti otroški paralizi, ki ga je izdelal dr. Jonas Salk. Poročilo, ki ga je pripravil dr Thomas Francis, ki je vodil poskusno akcijo, zatrjuje, da je bilo cepivo učinkovito v 80 do 90 odst. primerov. Pokazalo se je, da je učinkovito, močno in nikakor škodljivo. Poročilo, ki obsega 113 strani predstavlja posnetek popolnega poročila zdravniškega sveta, ki je proučeval rezultate poskusnega cepljenja, pravi da predstavlja Salkovo cepivo »sijajno zmago v borbi človeštva proti bolezni«. Po zelo široko izvedeni poskusni akciji ni vec dvomov, pravi po-iočilo, da je mogoče zdravilo uspešno uporabiti proti otroški paralizi in da ima človeštvo danes novo orožje, ki ga varuje pred zahrbtnimi napadi ultramikroskopskih klic. sr podrobnem opisovanju rezultatov poskusnega cepljenja pravi poročilo, da je prišlo do enega samega smrtnega jirime-ra med otroki, ki so bili cepljeni lansko pomlad. Žrtev je bil otrok, ki so mu izrezali mandeljne dva dni potem, ko so mu vcepili drugi obrok cepiva (popolnoma serija cepljenja obsega tri injekcije). Poskus so izvedli v 33 državah ZDA; v 11 državah so samo nekatere otroke cepili s Salkovim cepivom, ostalim pa so vcepili neko neučinkovito snov «Placebo». Med temi so bili štirje smrtni primeri. V vseh 33 državah, kjer so izvajali poskuse, je bilo v tem letu 11 smrtnih primerov zaradi otroške paralize; žrtve so bile samo otroci, ki niso bili cepljeni, medtem ko med cepljenimi ni bilo smrtnih žrtev razen že omenjene, kjer pa so posegle vmes druge komplikacije. Vse okoliščine dokazujejo, da je bila eDidemija otroške paralize že v inkubacijski dobi, ko so izvedli cepljenje. Skupno so ugotovili 1013 primerov otroške paralize med 1.829.916 otroki, ki so bili cep- ljeni, ali ki so jim vbrizgali «Placebo» ali ki so jih samo nadzorovali. Med 749.236 otroki, ki so jim- vbrizgali cepivo ali «Placebo», je bilo 428 primerov otroške paralize. Med 1.080.680 nadzorovanimi otroki je bilo 585 primerov bolezni. Izmed 460.000 cepljenih o-trok je bilo 33 ohromljenih, med necepljenimi pa 115. Dr. Francis je nadalje poudaril, da tako rekoč ni bilo hudih reakcij na cepivo in da je imunizacija dobra, čeprav ne stoodstotna. Po petem mesecu od tretjega cepljenja se začenja stopnja imunosti »zmerno« manjšati. Dr. Francis pa je mnenja, da bo mogoče cepivo še izpopolniti in da bo tudi imunost praktično trajna, če bo od prvega do tretjega cepljenja poteklo sedem mesecev. Tudi izumitelj cepiva dr. Salk je izjavil, da je prepričan, da bo njegovo cepivo sčasom postalo stoodstotno zanesljivo. Tudi on je priporočil, naj bi pri letošnjih poskusih podaljšali dobo med posameznimi cepljenji, tako da bi od prvega do drugega poteklo 15 dni do en mesec, tretje cepljenje pa bi bilo sedem mesecev kasneje. Pri lanskih poskusih je od prvega do tretjega cepljenja poteklo samo pet tednov. Tehnični del Francisovega poročila zatrjuje, da cepivo ni v enaki meri učinkovito na vse tri znane viruse (Brunhil-de, Lansing in Leo) otroške paralize; učinkovitost znaša 68 odst. pri prvem virusu, 100 odst. pri drugem in 92 pri tretjem. Danes zvečer ob 22. uri je državni zdravstveni zavod ZDA izdal uradno dovoljenje za proizvodnjo in radeljevanje Salkovega cepiva. Industrijska proizvodnja cepiva se bo s tem takoj začela; računajo, da ga bodo letos izdelali dovolj za cepljenje 30 milijonov otrok. Na Danskem bodo 25. aprila začeli s poskusnim cepljenjem 400.000 otrok s cepivom, izdelanim po Salkovih načelih. Tudi Švedska bo letos izvedla obširno akcijo cepljenja. Cepili bodo 300 do 500 tisoč otrok od 7 do 15 let. Cepljenje s« bo začelo 28. aprila, pred začetkom letne epidemične dobe. Danes je tudi v Parizu* Pasteurjev zavod sporočil, da j« v zadnjem letu preizkusil cepivo proti otroški paralizi, zelo podobno Salkovemu in izdelano v tesnem sodelovanju z ameriškim znanstvenikom. Francosko cepivo se od Salkovega razlikuje toliko, kolikor so pogoji za razširjanje otroške paralize v Evropi nekoliko drugačni in jim je bilo treba prilagoditi zdravilo. V Evropi je otroška paraliza tudi . mnogo manj razširjena kot v ZDA. Leta 1953 je bilo v ZDA 58.000 primerov obolenj na 150 milijonov prebivalcev. medtem ko jih je bilo v Franciji v istem letu 1834 primerov na 42 milijonov prebivalcev. Francosko cepivo je izdelal dr. Lepine, predstojnik virusnega oddelka v Pasteurjevem zavodu. Ves popoldanski pariški tisk objavlja z velikim poudarkom zmago dr. Salka in Lepina in omenja pomembnost dejstva, da je bila ta zmaga objavljena prav danes. 12. aprila, deset let po smrti predsednika Roosevelta, žrtve te zahrbtne boleznt. Pripravljanje cepiva je precej zapleteno. Virus otroške paralize, ki ga odvzamejo bolnikom, gojijo na posebnem preparatu iz opičjih ledvci, kjer raste in se množi. Opičje ledvice razrežejo in zmeljejo ter jih podvržejo posebnemu obravnavaju (triosinizaciji), s katerim odstranijo vse nezaželene snovi, tako da ostanejo samo stanice. Te namočijo v razstopino 68 kemičnih snovi, nato pa jih cepijo z virusom in kmalu se razvije zelo virulentno gojišče. Tako pridobljeni izredno virulentni virusi so osnova za Salkovo cepivo. Predno ga vbrizgajo, ga sedem dni obravnavajo s formaldehidom, tako da ni več nalezljiv. V trenutku vbrizganja je virus praktično «mrtev». vendar lako vzbudi v človeškem organizmu nastanek protiteles, ki ga imunizirajo proti bolezni, MM>>H\»,KI »SEVI Na današnji dan je bil leta 1785 rojen v Poljanah nad Škofjo Loko Jurij Šubic, slovenski slikar. Danes, SREDA 13. apr«4 Hermenegild, „h Sonce vzide ob 5.25 In z»t 18.47. Dolžina dneva 13.24 vzide ob 0.08 in zatone ob ■ Jutri, ČETRTEK 14. aPr,IJ Justin, Jelača _ MOZASLLil^I UKREPI RAVNATELJSTVA OBRATOV CBDA Delavce hočejo oropati sindikalnih pravic in jih podvreči še večjemn izkoriščanju! delavci prisiljeni uh istih mezdah povečati storilnost dela - Ume j it ev odborov • Prepoved izobešanja delavskih zastav ub slovesnostih Po novih ukrepih bodo delovanja tovarniških V Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA) je prišlo včeraj do nezaslišanega dogodka, ki bo prav gotovo imel zelo resne posledice. Na ravnateljstvo podjetja so včeraj poklicali vse člane tovarniških odborov v Trstu in Tržiču ter jim dali uradno sporočilo, ki pomeni hud udarec za gospodarski položaj ter sindikalne svoboščine in pridobitve delavcev. V navzočnosti ravnateljev inž. Morettija in Cosulicha je glavni ravnatelj CRDA inž. Crovetti sporočil članom tovarniških odborov, da je podjetju uspelo dobiti vrsto naročil, ki lahko zagotovijo trajno delo vsem obratom. Toda ta naročila so si CRDA zagotovile z velikimi finančnimi žrtvami, ki naj bi jih ne zmoglo samo podjetje. Po mnenju ravnateljstva morajo tudi delavci na kak način prispevati in se žrtvovati spričo novega položaja. Zato je treba uvesti v vseh obratih CRDA nove delovne odnose. . 1. Uveljavljenje poenotenja mezd mora spremljati ukrep, po katerem se mora skrčiti čas, določen za izdelavo raznih predmetov, in sicer v raznih oddelkih, tako da se bo zvišala storilnost posameznih delavcev, kar pomeni konec koncev močno zvišanje norm. 2. Treba je revidirati razpredelnice tarif akordnih dodatkov, tako da ne bo podjetje preveč obremenjeno. 3. V določenih delavnicah bodo namestili posebne ure, ki bodo merile čas, ki ga bodo delavci uporabili pri izdelavi raznih proizvodov. 4. Normalizacija se mora u-veljaviti tudi na sindikalnem področju. Tako bo podjetje preklicalo oprostitev od dela sindikalnim zaupnikom, članom tovarniških odborov, zaupnikom menz itd. 5. Z novo ureditvijo bodo zaprli tudi vse prodajalne v podjetju, tako da si delavci me bodo mogli več nabavljati raznih potrebščin na obroke z odtrgovanjem od mezd. Razen tega ne bodo več dovoljena razna sindikalna zborovanja in ceremonije ob splovitvah ladij ter bo ob teh prilikah prepovedano izobešanje rdečih zastav. Izvajanje raznih sindikalnih pravic pomeni namreč za ravnateljstvo CRDA «mote-nje rednega dela in neredu. Novi ukrepi v CRDA pomenijo povečanje izkoriščanja delavcev. S skrčenjem časa za izdelovanje raznih proizvodov, z revizijo tarif za akordno delo, s strogim nadzorstvom bodo prisilili delavce, da ob isti mezdi zvišajo proizvodnjo. Ti ukrepi pa bodo tudi zavrli delo tovarniških odborov, ker ne bo noben njihov član oproščen dela. kar pomeni da odbori med delovnim časom sploh ne bodo mogli delovati. Višek izzivanja pa pomeni prepoved izobešenja rdečih zastav ob splovitvah, saj gre za staro tradicijo, ki je bila ukinjena samo za časa fašizma. Delavce so seveda vsi ti ukrepi silno ogorčili. Delodajalci jih hočejo oronati pridobitev dolgoletne borbe in večine sindikalnih svoboščin, ki so jih stale toliko žrtev. Pri tem je očitno, da gre za novo ofenzivo delodajalcev proti delavcem, ki nima primere v vseh povojnih letih. Industrilce Je Pač ooogumil uspeh, ki so ga dosegli gospodarji FIAT v Turinu in ubiralo sedaj svoje stopinje za njimi. Računajo pač, da Je prišel cas, da prisilijo delavce k popolnemu molku, kar pa se jim ne sme nikakor posrečiti. saj bi bilo to konec vseb delavskih pravic. Sindikalne organizacije doslej še niso reagirale na napovedane ukrene ravnateljstva CRDA. Le Delavska zveza je sklicala za jutri ob 18. uri skupščino vseh sindikalnih zaupnikov in članov tovarniških odborov CRDA, na kateri bodo razpravljali o nastalem položaju Za znižanje cen skodelicam kave Mnogo se govori o ceni skodelice kave, ker so cene kave na veliko v zadnjem času močno padle. Z raznih strani se tako slišijo zahteve, da bi bilo treba ponovno znižati ceno skodelici kave s 40 na 35. če že ne na 30 lir. Te zahteve so upravičene, vendar se ba-risti izgovarjajo, da so sicer padle cene na veliko pri izvoru, medtem ko so cene na veliko na tržaškem trgu še vedno precej visoke, kar pa zagovarjajo uvozniki z visokimi zalogami kave kupljene po starih cenah. Ti izgovori niso preveč utemeljeni, saj so ob zadnjem dvigu cen na veliko dvignili takoj tudi cene na drobno in istočasno tudi ceno skodelice kave s 35 na 40 lir, kljub temu, da so tudi' takrat imeli grosisti obsežnejše za- jeznorila prisluškovalka ložileljica Angela Švaba Komaj se je v Križu nekoliko poleglo razburjenje zaradi nenadne aretacije šestih razbremenilnih prič Angela Švaba, je Savijeva s svojim nepoboljšljivim vedenjem povzročila nov incident, ki je Križane še bolj razburil. Dogodek se je pripetil bratu nekega mladeniča, katerega je Savijeva obtožila skupno • Švabom in J3ogatcem sra- motenja zastave; 28-letni mladenič D.K. se je pred dnevi pogovarjal v dvema znancema o razpravi proti Švabu in prav tedaj je prišla mimo Savijeva, katere pa nihče od mladeničev zaradi teme ni videl. Fantje so nato odšli na osmico, kamor so kasneje prišli , karabinjerji, ki so D.K. povabili na postajo. Tu je mladenič presenečen izvedel, da ga je Savijeva obtožila sramotitve države. Mladenič je seveda obtožbo odločno zanikal in trenutek zatem je Savijeva stopila v sobo. Njena prisotnost je še bolj razburila mladeniča, ki ji je pred prisotnimi karabinjerji zakričal, da je lažnjivka. Savijeva je tedaj skočila proti 284etnemu mladeniču in ga dvakrat ali trikrat udarila po glavi, dokler se niso vmešali karabinjerji, ki so žensko ločili od fanta. V četrtek zasedanje koordinacijskega odbora V četrtek ob 20,30 bo ponovno zasedanje razširjenega koordinacijskega odbora, ki zastopa 13.000 tržaških malih in srednjih podjetij. To zasedanje bi moralo biti že 28. marca, a so ga preložili po vsej verjetnosti zato, da ne bi z odločnimi sklepi zavrli normalno povečanih prodaj pred velikonočnimi prazniki. Na zadnjem zasedanju koordinacijskega odbora, ki je bilo 16. marca so sklenili pod- vzeti odločno akcijo, vključno tudi splošno in trajno zaporo trgovin, če oblasti ne bodo upoštevale resnih pritožb teh gospodarskih kategorij in ne bodo podvzele odgovarjajočih ukrepov v korist tržaškega gospodarstva. Po tem zasedanju koordinacijskega odbora so bili še razni sestanki združenj, ki so včlanjena v omenjenem odboru in ki so izglasovala koordinacijskemu odboru vsa pooblastila, tako da ta lahko proglasi splošno zaporo brez predhodnih ponovnih glasovanj. Predvideva se, da bo sestanek v četrtek zelo buren, saj oblasti v mesecu dni od zadnjega sestanka odbora niso dejansko izpolnile niti ene zahteve in se je gospodarski položaj vnovič poslabšal. KIJUB SVEČANIM OBLJUBAM IN IZJAVAM ODGOVORNIH FUNKCIONARJEV «AquiIeia» bo za vedno odplula iz tržaškega pristanišča Zadela jo je usoda 94.000 ton ladjevja, ki so ga po vojni zgradili v tržaških ladjedelnicah - Kmalu bo na vrsti «Piave» Proti koncu tedna bo z nabrežja št. 39 odplula na otvoritveno vožnjo motorna ladja «Aquileia». katero so ladjedelnice CRDA pred dnevi po srečno končanih poizkusnih vožnjah izročile «Tržaškemu Lloydu». «Aquileia» bo odplula iz tržaškega pristanišča polno naložena, saj je pritegnil njen odhod obsežen tovor proti pristaniščem Belgijskega Konga. Tudi to torej ponovno potrjuje pravilnost tržaških zahtev, da bi ta ladja morala voziti iz Trsta na redni progi proti Belgijskemu Kongu, namesto da bi po konvencijah Finmare vozila iz Genove. Vendar so bili vsi protesti zaman hi bo «Aquileia» za vedno zapustila tržaško pristanišče ter bo odslej vozila iz Genove. Zahteve Trsta po tej ladji pa so toliko bolj utemeljene, NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Tržaška občinska uprava vztraja pri diskriminaciji slovenskega šolstva Prof. Sciolis odbil zahtevo po ustanovitvi slovenskih šolskih vrtcev v mestu in zabavišč za slovenske otroke, no ostale zahteve dr, Dekleve pa sploh ni odgovoril Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so govorili v proračunski razpravi odborniki dr. Zacchi (za zdravstvo in higieno), prof. Sciolis (za šolstvo, vzgojo, kulturne in socialne ustanove) in prof. Venier (za anagraf in statistiko). Odbornik Zacchi je podal poročilo o delovanju njegovih resorov in poudaril, da je namen občinske uprave stalno izboljševati šolsko zdravstvo, zdravstveno pomoč revežem in vse delovanje raznih drugih občinskih zdravstvenih in higienskih služb. Odborniku Zacchiju moramo priznati, da je občinska služba na teh področjih dobro napredovala in da je predvsem na področju šolskega zdravstva dosegla tako visoko raven, ki je za zgled vsem italijanskim občinskim upravam. Zanimivo je bilo izvajanje odbornika prof. Sciolisa ki je posvetil velik del svojega govora slovenskemu šolstvu, ki naj bi bilo po njegovem mnenju favorizirano pred italijanskim, češ da imajo slovenske šole skupno vej učilnic kot italijanske. Njegova izvajanja so bila predvsem nekak odgovor na zahteve tov. dr. Jožeta Dekleve, da mora občinska uprava prenehati z zapostavljanjem slovenskih šol in slovenskih kulturnih ustanov. Dr. Dekleva je v svojem govoru o letošnjem proračunu predvsem ugotovil, da kljub velikim denarnim nakazilom za gradnjo novih šolskih poslopij. «ni nikjer -razvidno, da bi bili določeni tli vsaj predvideni krediti za *lc#ejiska srednje šole, ki potrebujejo primernejše »poslopje kot tisto, ki je trenutno delfio njim) na razpolago v Ul. Lazzarette Vecchio«. Dalje fc dr. Dekleva ugotovil, da tržaatr« občinska uprava upravlja in vzdržuje 60 italijanskih otrčških vrtcev in samo dva slovenska, 10 italijanskih otroških zabavišč in nobenega slovenskega. Nato je zahteval: «Občinski odbor bo moral v prihodnje prilagoditi svojo politiko na tem področju novemu položaju, ki je nastal po podpisu londonskega sporazuma in uresničiti zahteve Slovencev, ki so bile že večkrat izražene tudi v tem občinskem svetu, kar se tiče otvoritve otroških vrtcev, na primer v Ul. sv. Frančiška ali v Ul. Donadoni ter na Kolonkovcu in otvoritve otroških zabavišč v okrajih, kjer je največ slovenskih delavcev. Takšna politika (diskriminacijska politika, op. ur.) se bo morala prenehati tudi glede slov. kulturnih potreb, ker ne sloni na enakopravnosti med someščani slovenske in italijanske narodnosti in ker je predvsem v nasprotju z določili čl. 4 odstavka b) posebnega statuta, ki določa, da bodo vzgojne, kulturne, družbene in športne organizacije obeh narodnostnih skupin uživale enako ravnanje, kot ga uživajo druge odgovarjajoče organizacije na enem in drugem področju, kar se tiče uporabe javnih zgradb in podpore iz javnih sredstev. Slovensko narodno gledališče ima na primer vso pravico do uporabe dvoran javnih poslopij za svoje predstave, kot tudi do podpore iz javnih sredstev, enako kot — čeprav v primernem sorazmerju — Stalno dramsko gledališče, gledališče G- Verdi ali kakršna koli druga italijanska kulturna organizacija.« Nato je dr. Dekleva ugotovil, da je gledališče «Verdi» dobilo lani 134 milijonov lir dotacij iz javnih denarnih sredstev kljub temu pa odrekajo Slovenskemu narodnemu gledališču in drugim slovenskim umetniškim skupinam pravico do uporabe tega gledališča. Na vse gornje zahteve je, prof. Sciolis odgovoril, da imajo Slovenci v tržaški občini sorazmerno več otroških vrtcev kot Italijani, da ne bodo dali otroških vrtcev v središču mesta, da občinska uprava ni dolžna vzdrževati otroških zabavišč. Poudaril je, da tudi če bi občina morala vzdrževati otroška zabavišča, ne more ustanoviti slovenskega otroškega zabavišča, dokler ni še vzpostavila vseh italijanskih zabavišč, ki so bila pred vojno v tržaški občini. Po tej logiki bodo torej morali slovenski otroci čakati, da bodo vzpostavili italijanska zabavišča tudi v okoliških slovenskih vaseh, kjer jih je postavil fašizem, da je raznarodoval slovensko mladino, šele potem bodo prišli na vrsto — če se bo občini to zljubilo — slovenske potrebe na tem področju. Prof. Sciolis se ni niti upal omeniti stanja šolskih prostorov slovenske višje srednje šole v Ul. Lazzaretto Vecchio in je zato to vprašanje popolnoma zamolčal, kot je zamolčal tudi vprašanje Slovenskega narodnega gledališča in drugih slovenskih kulturnih ustanov, ki so popolnoma za-postavljane in ne uživajo nobenih podpor iz javnih sredstev. V začetku svojega govora pa je prof. Sciolis pohvalil dr. Agneletta in dejal, da je bil Agnelettov govor zmeren in da so bila njegova priporočila takšna, da se da o njih razpravljati. Kljub temu pa je prav na zahtevo po ustanovitvi otroških vrtcev v središču mesta in slovenskega otroškega zabavišča odgovoril negativno. Ti dve vprašanji je dr. Agneletto vključil v svoje priporočilo občinski upravi, potem ko je pohvalil njeno delovanje in nato izjavil, da bo glasoval za proračun. Naj bodo odgovori prof. Sciolisa dr. Agnelettu v pouk, da je zaman vsako poniževanje pred ljudmi, ki nočejo priznati potreb našega prebivalstva. Zato se je treba proti takšnim upraviteljem boriti za Spoštovanje svojih pravic. Odbornik dr. Venier pa je govoril o delovanju in o stanju občinskega anagrafskega urada in statističnega oddelka. V začetku seje so bila na dnevnem redu razna vprašanja posameznih svetovalcev Svetovalci NOvelli (KD). Ra-dich (KP) in Geppi (PRI) so ponovno pogreli vprašanje tržaškega pomorstva in pomorskih prog. Protestirali so proti odhodu iz Trsta nove Lloy-dove ladje «AqUileia»», ki je bila dodeljena genovskemu pristanišču, namesto da bi ostala v Trstu, kot je bilo prvotno rečeno. Hkrati pa so zahtevali od rimske vlade, naj pove, kaj misli za bodoče. Ce vlada ne bo sprejela zahtev, ki so bile postavljene, so predlagali takojšnjo odločno akcijo. V ta namen so predlagali ustanovitev odbora za obrambo tržaškega pristanišča. Zupan Bartoli se je popolnoma strinjal z zahtevami svetovalcev. Svetovalec Radich pa je zahteval od odbornika Carra, ki odgovarja za občinska industrijska podjetja, pojasnilo, pod kakšnimi pogoji so v delavnicah ACEGAT izdelali velik železen križ. ki so ga italijanske katoliške organizacije postavile na Obelisku za velikonočno procesijo. Dejal je, da so za ta križ porabili mnogo materiala in da je bilo pri delu zaposlenih več de- PISM0 KMEČKE ZVEZE RAVNATELJU URADA ZA DELO Za zastopstvo KZ v pokrajinski komisiji Hmatovalce na Tržaškem naj zastopa organizacija, v kateri je včlanjena velika večina kmetovalcev Kmečka zveza je poslala včeraj ravnatelju urada za delo sledeče pismo: Z dekretom št. 89 vladnega komisarja z dne 10. marca 1955 je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje zakon št. 264 z dne 29. aprila 1949. Podpisana Kmečka zveza prosi zaradi tega, da bi upoštevali njeno mnenje za določitev zastopnika neposrednih obdelovalcev v pokrajinsko komisijo v smislu čl. 25 omenjenega zakona. Podpisana KZ meni, da ima pravico do zastopstva v omenjeni komisiji, ker ima vse pogoje, ki so v tem pogledu predvideni v okrožnici ministrstva za delo z dne 15. septembra 1949 bodisi glede šteuila svojih članov bodisi v pogledu celotnosti interesov, ki jih zastopa. Pripominjamo, da je podpisani Kmečki zvezi, ki vključuje samo neposredne obdelovalce, predsednik cone pri znal juridično osebnost s svojim dekretom z dne IT- junija št. 3183-7516. V pričakovanju ugodne m hitre rešitve zadeve, smo Vam na razpolago za vsako nadaljnje pojasnilo. Sprejmite, gospod ravnatelj, izraze našega spoštovanja. Zakon, ki je bil z dekretom vladnega komisarja raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje, predvideva ustanovitev posebne komisije pri uradu za delo, katero bodo sestavljali predstavniki sindikatov industrijcev in poleg drugih predstavnikov gospodarstva tudi zastopniki kmetovalcev. V tej zvezi omenjamo podobno vlogo Kmečke zveze, ko je bil z odlokom št. 80^Media je 20-letna Elvira Moži-generalnega vladnega komi- na jz jstrske ulice po nesreči sarja raztegnjen italijanski zajja s prS(j mecj kolesje stro-zakon št. 315, ki ureja delova-(ja j j je odtrgalo noht in nje trgovinskih zbornic in ki j, zmečkalo kazalec leve roke. predvideva, da je v upravnem Dekle je sama odšla v bol-odboru zbornice tudi zastop-1 nišnieo, od koder pa so jo po zveze, da zastopa kmetovalce na Tržaškem organizacija, v kateri je včlanjena velika večina kmetov in ne strokovna organizacija, v kateri je včlanjenih nekaj veleposestnikov. To vprašanje bi na osnovi točnih določil obeh omenjenih zakonov moralo biti rešeno tako, da bi zastopnika kmetov v obeh omenjenih odborih v resnici ščitila koristi vseh tržaških kmetovalcev in ne interese peščice veleposestnikov. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so kmetovalci na Tržaškem »koro 100-odstotno slovenške narodnosti in da prav to dejstvo ne gre odgo-vornjm krogom v račun. Tako tržaški kmetje do sedaj v . praksi niso zastopani nikjer j niti v trgovinski, industrijski in kmetijski zbornici, da že ne govorimo o Kmetijskem nadzorništvu in ostalih oblastvenih orgRnih, Upamo, da sr bo v izpremenjenih razmerah vprašanje zastopstva kmetovalcev reševalo pravično in brez vsake narodnostne diskriminacije. Neroden padec Pri padcu na stopnicah v hiši. kjer stanuje, si je 73-letna Irene Plisco s Trga Liberta včeraj proti večeru zlomila podlahtnico desne roke, zaradi česar se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 30 ali 60 dneh. lavcev za več dni. Vprašal je tudi, če so vse to delo javne ustanove za zasebne organizacije plačali in koliko so plačali. Odbornik Carra je odgovoril, da so organizacije, ki so naročile križ, plačale za delo okrog 350.000 lir in da je priporočil ravnatelju ACEGAT, da ne sme več sprejeti del za zasebne organizacije. Svetovalec Radich je opozoril, da ie omenjeno delo stalo ACEGAT najmanj trikrat toliko, kolikor je bilo zaračunano. Nato je svetovalec Geppi vprašal župana Bartolija, če ima njegovo izjavo o obžalovanju, da je na seji občinskega sveta 13. oktobra 1953 razžalil svetovalca dr. Deklevo. Zupan je izjavo prečital pred občinskim svetom, v kateri svetovalec Geppi preklicuje svoje žaljive besede proti dr. Deklevi in izjavlja, da ni nikoli dvomil o poštenosti dr. Dekleve. V izjavi je tudi rečeno, da mora svetovalec Geppi poravnati vse sodne stroške. Dr. Dekleva je svetovalca prijavil sodišču zaradi obrekovanja, nakar so se pogodili, da bo Geppi podal gornjo izjavo. Zupan je izjavil svoje zadovoljstvo, da je prišlo med svetovalcema do pobotanja. Poskusa samomora Zaradi zaužitja jodove tinkture v samomorilne namene so morali včeraj navsezgodaj zjutraj sprejeti na opazovalnem oddelku 39-letno Agato Pappa-lardo iz Ul. del Rivo, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom. Zadeva pa ne bo huda in bo ženska okrevala v 2 dneh. 67-letni upokojenec Anton Križaj iz Ul. Picardi pa si je izbral kaj čudno pot, ki naj bi ga pripeljala v grob: mož si je namreč včeraj vtaknil v usta plinsko cev in leže čakal smrt. Toda namesto smrti je prišel njegov posinovljenec, ki ga je odvignil in nato zaradi šoka spremil v bolnišnico. Povedal pa je, da plin ni mogel uhajati, ker je on pred odhodom z doma zaprl glavno pipo in je bila tudi pipa na steni zaprta. Zdravniki so Križaja, kateremu so ugotovili tudi precejšnjo vinjenost, pridržali s prognozo okrevanja v 2 dneh na opazovalnem oddelku. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 15 dneh so morali sprejeti na II. kirurškem oddelku Antonija Laplja iz Ul. Zanetti, ki je ob prihodu v bolnišnico izjavil, da se je ponesrečil med delom v mizarski delavnici centra za strokovno usposobitev na Istrski cesti. Zravmki so morali Laplja pridržati, ker so mu ugotovili hudo poškodbo na prsnem košu z zlomom reber in z verjetnimi notranjimi poškodbami ter rano na levi nogi. ker je ob pričetku njene gradnje visoki viadni funkcionar, direktor za finance in gospodarstvo v Trstu dr. Sartori večkrat jasno izjavil, da bo tako «Aquileia» kot tudi podobna ladja «Piave», namenjena prav tako za progo proti Belgijskemu Kongu, vpisana v tržaški pomorski register in da bo vozila iz Trsta. Dr. Sartori je to izjavil prvič na tiskovni konferenci o proračunu dne 28. januarja 1953, ponovil svojo izjavo na tiskovni konferenci 5. avgusta 1953 in končno 13. aprila 1954 ponovno poudaril, da bosta obe ladji registrirani v Trstu in da bosta vozili na redni progi proti Belgijskemu Kongu iz tržaškega pristanišča. Po tolikih svečanih zagotovilih pa bo «Aquileio» zadela usoda 94.000 ton ladjevja zgrajenega po vojni v Trstu s pomočjo tržaških fondov _ ERP in s pomočjo sredstev tržaškega proračuna in bo kot vse te ladje za vedno odplula v Genovo. V kratkem ji bo sledila še podobna ladja «Piave», katero sedaj dokončujejo v ladjedelnici Sv. Marka, in kasneje še tretja podobna ladja. «Aquileia» je bila splovljena 22. avgusta 1954, ima 6-440 bruto registrskih ton, je dolga 121, široka 18,10 in visoka 11 metrov. Ladja je opremljena z motorjem tipa Diesel CRDA Sulzer 6 - RDS - 76 z močjo 5.400 konjskih sil ter je na poizkusnih vožnjah presegla pogodbeno določeno hitrost 15,3 milj na uro. Zadnja pol učiteljice Irme Čok Z vespo je S prsti v kolesje stroja Med delom v tiskarni v Ul. Zaradi slabe ceste je 28-letni kovač Anton Suklan iz Ulice Cancellieri med vožnjo z vespo po Ul. D. Chiesa nerodno padel in se ranil po glavi, čelu, nosu, ličnicah, ustnicah, rokah in nogah. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom, so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo v 10 ali 15 dneh. nik kmetovalcev, V obeh primerih gre za upravičeno zahtevo Kmečke nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 20 do 30-dnevnega zdravljenja. Kolesar podrl otroka Medtem ko je 11-letni Franco Bravin iz Ul. Rigutti hotel prekoračiti cesto v bližini stanovanja, je vanj priletel s kolesom 18-letni Giuseppe Pigna-telli iz Ul. del Friuli, ki je tedaj vozil v smeri D'Annunzio-vega drevoreda. Otrok je padel na tla in so ga zaradi rane na ustnicah in zloma zoba odpeljali z rešilnim vtom v bolnišnico, kjer pa so mu samo nudili potrebno zdravniško pomoč in ga nato s prognozo okrevanja v 2 ali 3 dneh odslovili. Pokojno učiteljico Irmo Cok je na Katinari v ponedeljek p opoldne spremilo na zadnji poti veliko število vaščanov in ljudi iz sosednih vasi ter iz mesta, lepo število njenih stanovskih tovarišev in šolska dec a katinarske šole. Tako velika udeležba na pogrebu, šopi cvetja in številni venci so pričali, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana med ljudstvom. Domači zbor je pel žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču; v cerkvi pa se je od pokojnice poslovil in se ji zahvalil za vse njeno delo domač župnik g. Piščanec. Pokojna učiteljica Irma Cok je bila rojena na Proseku, kjer sta njena mati in oče učiteljevala. dne 21.11.1887. Njena družina je prava rodbina učiteljev, saj je pokojnica imela kar tri sestre učiteljice, od katerih živita še dve. Učiteljišče je dovršila v Gorici, kjer je maturirala leta 1908. Istega leta je nastopila prvo službeno mesto na Proseku, kjer je službovala 7 let, kasneje pa je učiteljevala na Katinari do leta 1927, ko je bila po ukinitvi slovenskih šol upokojena. Po padcu fašizma je takoj začela poučevati na svojem domu v ilegalni slovenski šoli. Leta 1945 je bila reakti-virana in je še. naprej poučevala na Katinari, zadnje mesece službovanja pa pri Sv. Ivanu v Trstu do upokojitve leta 1949. Po svoji naravi je bila veselega značaja in segava, rada je prepevala in učila o-t roke petja tudi izven šole. V vseh krajih svojega službovanja je kazala posebno veselje in zanimanje za roč- no delo in je svoje boga to znanje in spretnost v tem pogledu posredovala mladini in ienam. Bila je požrtvovalna vzgojiteljica ter zavedna Slovenka in je imela zelo razvit socialni čut. Vsestransko je po svojih močeh gmotno in z naspeti pomagala potrebnim, neštetokrat je bila botra raznim družinam, tako da so jo mnogi imenovali «šantla». Naj ji bo lahka domača gruda, sorodnikom pa izrekamo naše najgloblje sožalje. PRED POROTNIM SODISCEM Jutri pričetek razprave ouboju[mancarjaBuonqiorna Jutri se bosta morala pred porotnim sodiščem zagovarjati Mario Kri.mančič, ki zaradi obtožbe očetomora že sedi v koronejskih zaporih in Anton Brajnik, ki ju obtožujejo sodelovanja pri uboju agenta finančne straže Marija Buon-giorna. Dogodek se je pripetil 1946. leta in Križmanciča so morali med sodno preiskavo izpustiti, ker je oblast prišla do zaključka, da so umor izvršili »neznanci«. Zadevo pa so potegnili ponovno iz arhivov za časa razprave zaradi očetomora. Brajnika bodo sodili v odsotnosti. (itRITIKKIN POROČILA) «Pm človeku v Verdi Dramska skupina Riccj - Ma-gni je sinoči debutira-la v gledališču Verdi z dramo irskega dramatika 0'Neilla: «PrvT člo- vek«. Drama sama na sebi je preprosta življenska zgodba o geologu, kateremu sta v zakonu umrla dva otroka in ki je svojo bol utapljal v dol-gih študijskih potovanjih v Azijo, iščoč sledi o prvem človeku. Z ženo, ki je postala njegova najboljša sodelavka in spremljevalka, sta sklenha, da ne bosta imela več otrok. Toda v ženi je zmagal še enkraL materinski čut. Zanosila je v tretjič, kar je možu izpovedala ravno na dan, ko mu je uspelo dobiti dovoljenje, da ga lahko tudi žena spremlja na dolgem potovanju v Azijo. Geologa Curtisa Jajsona ženino sporočilo razdvoji. V njem se bojujeta ljubezen do njegovega znanstvenega dela in ljubezen do žene. Cortisovi sorodniki, ki so njegovo ženo že od vsega začetka sovražili so začeli v zvezi z njeno nosečnostjo spletkariti in imsinuirati. Toda pri porodu žena umre in zapusti lepega fantka. Curtis je strt. Sovraži otroka, ker mu je »umoril« ženo, toda ob spoznanju nizkotnosti njegovih sorodnikov otroka vzljubi in najde od njem moči za nadaljnje življenje Skupina Ricci . Magni je delo odlično podala. Renzo Ricci v vlogi geologa Curtisa je bil najmočnejši v trenutku razdvojenosti. Višek je dosegel v scenah, ko je s skromno mimiko dosegel neprisiljen in prepričljiv u-činek. Eva Magmi je bila vseskozi zelo diskretna. V ostalih vlogah so izstopali Gianmi Gala-votti kot Curtisov prijatelj Bi-gelovv, Giulio Oppi kot oče, Gianmi Bentivegna kot advokat Mark Sceffield in drugi. Režija tekoča, scena preprosta in okusna. Precej številno občinstvo je igralce nagradilo z obilnim ploskanjem. Predstave skupine za «Moralno oborožitev)) Na povabilo tržaškega župana bo v teh dne gostovala v Trstu mednarodna skupina za »Moralno oborožitev«. V tej skupini je zastopanih 12 držav. Predstave skupine bodo v Teatro Nuovo. kjer bo gleda-liškg skupina uprizorila tri komedije. Predstav se bodo udeležile znane mednarodne osebnosti. KIXO V KBIŽP Danes, 13. t. m. ob 19. uri Tržaška dekleta Carla del Poggioo J. Pierre Aumont V nedeljo, 17. t. m. ob 15 ZLATA VRATA Charles Boyer, O. čTe Ha-villand, Paulette Godard PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi svoje članstvo v petek, 15. t. m. ob 20.30 v društvene prostore na predavanje o vprašanju MEMORANDUMA Govoril bo dr. Ferluga V četrtek 14. aprila 1955 ob 17. uri bo nastopil v Ul. Roma 15-11 LUTKOVNI ODER Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. ZA TRZASK.O OZEMLJE V četrtek 14. t. ra. ob 20.30 na KONTOVELU Shakespearova komedija V soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH komedija Jan de Hartoga «Sopofnika» V nedeljo 17. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU «LADJATENACITY» Igra v treh dejanjih Spisal: CHARLES VIL-DRAC Prevedel: MILAN SKRBINŠEK Režiser: NADA GABRI-JELCICEVA Scenograf: JOŽE CESAR V ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU » Komedija v petih dejanjih (dvanajstih slikah) Spisal: WILLIAM SHAKESPEARE Prevedel: ANTON ŽU- PANČIČ Režiser in scenograf: ing. arh. VIKTOR MOLKA k. g. Asistent režije: SOCA HAFNER Kostumi : ALENKA BARTL-SERSA k. g. Razna obvestila GLASBENA MATICA Obveščamo vse interesente, da smo pričeli s poukom solo-pe;ja. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se zglasi v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29. telefon 29779. Ker bomo poučevali tudi ob nedeljah dopoldne, je tečaj primeren zlasti za tiste, ki ne bi med tednom utegnili prihajati. Poučuje priznan solo-pevski strokovnjak. Ravnateljstvo on mi do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10., 11. in 12. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 25 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: delavec Alberto Transi m in gospodinja Elvira Rojac, uradnik Sergio Bruno Gulil in uradnica Soma Nal-li, delavec Nino Vuooko in frizerka Emilia Pippan. UMRLI SO: 37-letna Cloconda Luglio por. žago, 63-letni Bruno Chiaruttinl, 55-letni Anton Novak, 69-letni Luigi Michelaz-zi, 50-lebni Arrigo Riva, 56-letm Francesco Verde, 79-letna ^ Aual-gisa Debenc vd. Rehar, 64-letni Peter Kos, 84-ietni Martino Za-nini, 84-letna Giuseppina Saifrtd vd. Col Lini, 68-letui VRtorio Sa-latel, 47-1 etni Raimondo Nicolau-sich, 40-lelpi Arduino Milli. 50-let-na Argia Voltolina nor. Tosonl-Piltoni, 30—let n i Vittorio Fortuna, 60-letna Geralda Furlan por. Gašperini, 57-letna A p. n a Angelin por. Dugan, 67-letna Brigida Sterga vd. Mask, 69-letna Mar-gherita Guastalla por. Viczzoli, 86-lttna Karla Krainer, 56-letna Luigia Umek por. Mtllerl, HJ-let-ni Domenico Zetto, 74-!etni Gio-vsnni Valenti, 80-letna Matilda Božič vd, Alessandrino, 56-letna Frančiška’ SušeIj por. Oblak. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.6, najnižja 11.3, ob 17. uri 16.9, zračni tlak 1017.9 narašča, veter 22 km na uro severovzhodnik, vlaga 24 odst., nebo 5 desetin pooblačer.o, morje valovito, temperatura morja 10.8. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 16. t. m. ob 20.30 VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV Izvaja folklorna skupina iz Brega in pevski zbor iz Doline. Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar« obvešča člane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22 ure v društvenih prostorih na razpolago namizni tenis, šah m dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo in prijetno zabavati. Prosvetno društvo v Barkov-ljah naproša vse pevce, da se z gotovostjo udeleže pevske vaje v petek, ker bo zbor nastopil 17. t. m. zjutraj pri Sv. Ani in popoldne v radiu Trst postaja A. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 15. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul, Roma 15-11. llossetti. 16.00: «Divizija Folgo- te», S. Manni, F Tozzi. Excelsior. 16.00: «Neznan ljubimec«, Van Heflin, G. Rogers. Mladoletnim prepovedano. Feuice. 16.00: «Elegantni Ju- piter«, C. Dapporto, Della Scala. Mladoletnim prepovedano. Nazionale. 16.00: «Lahko noč... odvetnik!« A. Sordi, G. Mašina. Filodrammatico. 16.00 »Boonenje bobnov«, A. Ladd. Supercinema. 16.00: «Cudovite dogodivščine Pluta, Pippa m Paperina«, Walt Disnevev film. Arcobaleno. 16.00: »Desirče«, J. Stmmons, M. Oberon. Astra Rojan. ie.OO: «Tujec v domovini«, G. Montgomery. Capitol. 15.15: «Rdeča planjava«, G. Peck. Crlstatlo. 15.30- «Vitezi okrogle mize« R. Taylor, A. Gardner. Gratlacielo. 15.00: «Dčsirče», M. Oberon, J. Simmons. Alabarda. 15.30: »Sabrina«, A. Hepburn, Ariston. 16.00: »Zadnji rop«, VV. Pidgeon. Armonia. 15.00: «Tiranov konec«. Aurora, 16.00: «Sulica, ki ubije«, S Tracv. Garibaldi. 15.30: »Mogambo«, C. Gable. Ideale. 16.00: »Obleganje sedmih strehe«, VV. Holden. Impero. 16.00: #Med dvema ljubeznima«, G. Garsou. Italia. 15.30: »Sabrina«, H. Bo-gart, A. Hepburn. S Marco. 16.00: «Lutsianski kralj«, B. Hope. Kino ob morju. 16.00: »Rdeče sence«, J. Ford, Moderno. 16.00: »Moutecristov zaklad«, L. Amanda. Savona, 15.30: »Pristaniška fron- .ta», M Brando. Visle. 16.00: »Ljubezenske pe- smi«, M Fiore Viltorio Veneto ' 15.15: »Rdeča planjava«, G. Peck. Azzurro. 16.00: «Ne streljaj, poljubi me!». D. Day. Belvedere. 16.00: «2ensko hrepenenje«, B. Stanwyck. Marconi. 16 00: »Caffe Chantant«, N. Taranto. Massimo. 16.00: «Saaskatcl'evan ski rdeči jopiči«, A. LadJ. Novo Cine. 16.00: «Mala svetni, ca«, M. Lisi. Odeon. 16.00: «Dinastlja sovraštva«, b. Hale. Radio. 16.00: «Don Lorenze«, I,. Tajali. Secolo. 16,30: «KJe je svobo- da«, Toth. Venezia. 15.30: »Divja drhal«, W Elliot. Skedenj. 18.00: «Nedeljski ju- naki«. Kino na Opčinah. 18.00: «Zrlve sovraštva in ljubezni«. SREDA 13. 4. »55 Tit ST FUSTAJA A ^ 11.30 Lahki orkestri; l}- ^ kraljestva prirode; 1J-1U eIJi kogar nekaj; 13'SLriJkinO"' glasba; 13.30 Duo Harr!^M gio-igra lahke melodije: »*• . fb. venski motivi: 14-15 Ku zorni-k; 14.25 Ameriški 17.30 Plesna ,[.}) Haydn: Koncert v D-fiSici ' Z začarane pohce: «f| mor ški vedež; 19.15 Indije; 20.00 Šport: 20j) vokalni tercet «Metul)ce ^ Aktualnosti: Med d vem gp voma v Indokini; . -n 10 mann: Španske peshk jLjjke beniz: Katalonija; 21.k> nost: Vinko Beličič: Ucw ^ ge »Izgubljena vera«, - ■ j £j„ sini: «Pepelka», opera 23.00 Večerni ples. T It IS s' I. ^ 17.50 Melodije 18.30 Priljubljene PeaS#' V valčkovem tempu; n t8, 21.05 Giacomo Puccini-heme«, opera v 4 dej. KOFEH «19 Slovenska poročila: 1>■. ’ 13.30. 14.30, 19.30 in Hrvaška poročila: vsak 20.00. »is U-3"' Italijanska poročila. »•» 17.00, 19.00 in 23.00. . vš?f Iz naših listov v 51"L,e bč^ Modni kotiček; orkfAz Koncert za klavir _ colisdL, št. 2 v B-duru; 18-30 skladbe Schuberta, jO.OO ‘ < Chopina in Debussyia, 0peP. celi: «Dido in Aeneas«^, „r»' 3 dejanjih; Ravel: «PP opera v 1 dejanju. TELEV1*,J \V 11.00 Film «Svav|hica |j! Spored za otroke. nairavo!. s* 18.00 Spoznavajmo Vesti; 20.50 FiM končuje pri reki«; nosti. TRST Ul. sv. Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnice od 8. do 12.30 i« 18. ure. (jruS" r* *do 0^1 PRI MOTO GUZZI T** G-^p IZROCITVE! Airone *0 0,jt. to Zigoli 98. Gard«** £j, V« & torni tricikel.:. Upi Ljiesldi-fi** Mondial bati. ■ v;, si. Avtomoto Die-J; jgcOD' za popravila. CREM rf. Na' za popravila. Fabio Severo 18 ADRIA E r h s? Ul. Citerone kpbess Adria EkPre?s prii*0^* znanje spored njih izletov y )955 28. - 29. - 30. - ’ dn» d TURIN Ital'1 gometna .tek . Jugoslavija) Vpisovanje do^ 17. - 22.5.1955 j DUNAJ 30 P* vpisovanje t.«-*5 muenchen, CARLO_________ odhodi 1., 8- **" in 29. maja PARIZ dnevni na SICILIJO pusti jO (specialni Ppgj ^ skupine P° oseb) »Adria - E^P^eih priskrbi v najine ‘V trgovske. ,lBanzitn stične m zume. Predprodaj?, ro ^ Sesl.ian. Trz grad°oWe Redipugh«- . Sk ^ liano. Udine znanc^, ,i»š Vsem sorodnikom, prijateljem m rern>° ročamo žalostno vest, da je nenadoma P dragi mož, brat, svak in stric CA11 FRANC PE upokojeni železničar ^ Pogreb dragega pokojnika bo dane* hiše žalosti v Lonjerju. jctvO cof00 žalujoča žena in ostalo Trst, 13.4.1955 uf’ St' U VOLITVAH Požrešna razlaga «ispid4T*lne y“!‘tve v ,ovar-mpmk so bile preveč po-22iat d°fiodek, da ne hi C * -n°Pla'-e komentarji,,! ,vred noten j. ki se vsa ji jjj ^razlikujejo v več- tov»-manP' weri. Tako ime-. 1; «dobronamorni» tisk ucno izrazil svoje zado-?da- -'-‘o.aRcjja razreaa, za- ii*tVo, nad lem «spregleda-delavskega razreda. ttih pa,.Je — s površnostjo l^vnsnjenostio. ki sta mu !, - najvažnejša politič-f lasanja, ki jih vprav Hm ’zidi postavljajo ( . demokratične vodil-roge naše dežele. Nen-JjTj. socialisti — z bela u m ki ''ll Je na kongre-. tUrinu izrekel Lizzadri Boj* Pu.sazali svojo užalošče-jtoit’ zaSudenje in zaskrblje-:M.j UriznaU So, da «pritisk j. “"rijcen,, ne more zado- ‘o »osk, P?.jasnil° dogodka in It 5 skusili s samokritiko, ki Mi'tuSIndikalnefia prešla na Idi t o. torišče. Volilni eden tovarn> FIAT 1Z- so zanje hoče' „Vazen . sicer kolikor se a vendarle eden izmed -ft° drugih številnih ele-iz j,zhajali v kritičnem pre- »tilS!:,katerih so sociali- *948Ud kateremu u> Politik” nes Podvrgli svojo so od leta lišče 'i'vo Pa ostaja stali s.° Sa uradno zavze- tikah ™Umsti (o tajnih kri-•odith ma'°. da bi mogli jtnj. _ namreč njihovo vztra-Peraz -- d*tvi, da so ta hud '|lstičnir,°CIalistiunl1' in komu- 1, C.nin Sinriikutn.T li V,l“,‘.n„ sindikatov povzroči-jucno le terorizem, ki vzpostavili v toafcKT1\ Pr!tisk tujega in do-IjevanL Irperializma in izsi-kotjo ¥ io grozilo z la-Hsš n, brezposelnostjo. Ni ‘račje ’? zanikati, da je o-1» voiitV katerem so se vršilo in riVe' bito izredno nape-iile v a so se te volitve vr-kar ozr.ačju «božje sodbe«, vsaltrt„Znaduie že nekaj let tildi £ v°litve v Italiji (in 'o er« . Se moramo vprašati ■ sre tu indu; za izključno krivdo Ustri- Sledu Kev): toda v tem po-tia (j. ae.. zdi povsem pravilom ter *Va Pripomba, da že trebuj„ T2em industrijcev pomor« določene pogoje, da se . -Oojpra2doi1°titi. Zanikati te le, nai’,zanikati namreč osta- ke ^isloblje in resnične vzro- da bi jZp po.men> odklanjati, loža;., dali točno sodbo o po-'z katere bi edino 'oi 'zaju .10Ela j8 do iziti učinkovita revizi- *°d.MRsadai uporabljanih me-'eiii tea°r sm° že dejali preda en. je resnica v tem, ■ le v vnašala politika 8vskp borbo, da so se 'duirn t&znje podrejale poli- : 111 . i . t.' r*T de- M. v, c'ljem vodstva KPI j> . ani‘ Politiki KPI. in »dti? ti. —. , ■W4,n« lu predpostavke komu- ,t*tah n* Pofaza v delavskih , £»’ ie iedro vprašanja, ‘š., °Sv°bodimo takratnih b okoliščin. ■( Je še presenetljivejše. %jn da komunisti raz-Jl slui-raz ag°, ki ne le da de 7i-resnici (in to nas ni-JJe dnnT.C. ' Preveč, ker se to « Služ-Ja .brvid). ampak da ■‘dnin,* ,ni*'l njihovim nepo-koristim. Ce bi de- sprejeli njihovo razla- S fna? damreč zadoščal pri-?tnialu Ustr*jcev za to, da je v deU,S70j Klas tradicional-"antIardVarka. elita Severa, a- •* trebane fete revolucije — 8Vj Priznati, da so te > dtgarn lznati, d g. zrele za »‘»keto' da h?d°šča?nk° Pravijo, da bi trditi dokazati zobe, na* t?5'zma d*3raz, kot za časa 1 lina’ u b' 'Zginila dobra re5 .komunistov. Ce bi bi-¥«ti tauar pravi «I)nttii». bi « in t., 0 edinstveno notrdilo več; treba je - m nstveno potrdilo l(udist0v vPrav od strani ko i:.°v, ki « .za teorijo faši ‘in « . Pravijo, d tlf^stah1^110’ da bl -v Ha ptti komunisti le To-na j'h m« *?legov aparat, ki lj^°ra, k; n!’ blPJ: ljudskega se temu postav- kIisdOo r'h,)U' .I"'rno poslati nn dn-hi Začeli* tiste"a dne' Idi; 'avw t«. -sev oi pretepanjem Ui 5niml : s svojimi ^ da jej,, trditvam, knmuni- i komuni ti«“' v r Peprecenljiv argu-N najra’50- ~ faai- mi sm-it,Z cneiših odtenkov da rešitev ko-ls a-P,l, liberntP-rapania V "ti mi8a tlačenbdeK-in reakcionar-(dvaj0 Pro?i Ko tako dekla-hdsn skoro Pn'tlsku industrij-ddtfr°tnike a,poZi|rjajo svoie hi>K, za lin!8-s° na pravi ma vidtranje komu- lel^hatti, ki ld>„ Polemil osebno pose-C. o «^iku- da bi potrdil se retorično vprašati, og je bil to uspeh koga drugega kakor «sovražnikov svobode«. Tako je; pohod na * Rim je bi! stimo uspeh «sovražnikov svobode«; toda dogodil se je. in deželo so podvrgli dvajsetletni nesrečni tiraniji in jo končno potegnili v pogubno vejno. Ali Togliatti želi morda opogumiti ((sovražnike svobode«, da bi ponovili svoje podvige? To je nekaj več kot samo presenetljivo; to je redek dokaz politične neodgovornosti, da je mala skupina ljudi pripravljena izgubiti dušo, da bi se rešila iz zagate. Odkrito rečeno, take politike ni mogoče opravičiti in pojasniti niti s Togliattijevim marksizmom-leninizmom. (Iz «11 Mondo«) RlTANIOA DANSKO ,a5K0£3r> r«ANCUA>»- [ L O MOWGOl'OA AiMmV. j fr uuCvoa VUGALSKOVtS1 LsJLrp* o s k o - ■ ' **. t -;: ^ - • &PCOA 1A POK O TUNIZIJA r T AlŽEPIJA POBMOZA 4 A PA "* Ml • '* PILI Pl NI PR Z A M. AFRIKA 8UDAH B* SOmalkAA S KAlrt OCfcVLOH BOONfcO -F.ON k ; L [^1 ///• jBEBUA f■» Z LATA OBALA K"'?. , JAVA *• K. TANGAH.lK* piAbA&ASHAB šui*N02AWODMA!i Področje konference azijsko-afrikih dežel v Bandungu: čr'katte držele so bile na konferenco povabljene in se je bodo udeležile, črno označene dežele nanjo iz načelnih (Koreja in Južnoafriška unija) ter taktičnih (Izrael) razlogov niso bile povabljene. Pikčasto označenih dežel niso povabili, ker so v kolonialni ali polki lonialni odvisnosti od zahodnih dežsl Srečko Kosovel in socializem Piši ? dr. B ratko Kreft 2. Srečko Kosovel, ki .i* prvotno pripadal prvi tskupini, je bil nato nekako v* sredi med obema, boreč se za svoj nazor in neutrudno iskajoč sintezo nasprotujočih si misli in trenj v sebi in v okolici, dokler se ni v zadnjem triče-trtlčtju svojega življenja odločit za socializem. Njegovfe odločitev je bila svobodna in nedogmatična, toda prav zaradi tega nič manj dragocena in globoka. To so bili med drugim tudi odmevi Rollan-dovega Manifesta svobodnim duhom, ki ga je Kosovel priredil že za uvodnik k drugi številki mesečnika »Mladine«. Revijo je izdajala sprva de- V NEDELJO SE BO V BANDUNGU ZAČEL SESTANEK DVEH CELIN Predstavniki milijarde bodo razpravljali o pro Zakaj niso bile na konferenco povabljene Koreja, Izrael, Čang-kajškova Kitajska ter Južnoafriška unija * Danes je v svetu še vedno 150 milijonov ljudi, ki živijo v kolonialnem suženjstvu Konferenca azijsko-afriških držav, ki bo 18. aprila v Bandungu na Javi (Indonezija), je bila zamišljena že pred letom dni na sestanku predsednikov vlad Indije, Indonezije. Burme, Ceylona in Pakistana, ki je bil od 29. aprila do 2. maja lani v glavnem mestu Cey-lona Colombu. Vprav v tem času je bila v Ženevi konferenca o Indokini in Koreji. Soglasje najvišjih predstavnikov omenjenih držav na konferenci Colombo o teh in drugih problemih, je navedla te ljudi tudi na misel, da bi bilo zelo koristno sklicati sestanek, na katerem bi predstavniki držav Afrike in Azije prikazali svoje najvažnejše probleme in poizkušali vzpostaviti boljše sodelovanje za njihovo reševanje. Na drugem sestanku sodelavcev konference Colombo, ki je bil 28. in 29. decembra lani v Bogoru blizu Djakarte je bil sprejet dokončen sklep o sklicanju konference. V tem sklepu je bilo predvideno, o kathrih vprašanjih se bo razpravljalo na konferenci in katerim državam bodo poslana vabila za konfefrenco. Sutliiloiiiilf) Im 2!l dr/a v Na konferenco v Bandungu je bilo povabljenih 25 držav, tako da so predvidevali, da bo iz Azije in Afrike zastopanih skupno 30 držav. Proti vsakemu pričakovanju je bil odziv na konferenco velik. Edino ena država — Centralno afriška zveza (britanska kolonija) — je vabilo odklonila. Tako bo ta konferenca eha največjih, kar pomnijo v zgodovini svetovne diplomacije. Predstavniki 29 držav bodo govorili in odločali v imenu okoli milijarde 250 milijonov ljudi, kar je več kot polovico prebivalstva vsega sveta. Države, ki bodo zastopane v Bandungu, imajo najrazličnejše notranje ureditve ter zelo različne tendence v zunanji politiki. Indija, Indonezija, Burma, in Egipt so države z izrazitimi tendencami po neodvisnosti v zunanji politiki in težijo za tem, da bi ostale ob strani sedanjih blokov. To je obeležje tudi zunanje politike Ceylona. Indija, Burma in Ceylon so bile do konca druge svetovne vojne britanske kolonije, Indonezija pa je bila holandska kolonija. Indija in Ceylon sta danes članici britanskega Commonvvealtba, Egipt je bil med dvema vojnama pod britanskim protektoratom in z njenega ozemlja se britanske čete še niso u-maknile (področje Sueškega prekopa). Sirija, Saudova Arabija, Jemen, Libanon in Jordanija so arabske države, ki želijo ostati izven bldkoy. Te države se s pomočjo Arabske zveze skušajo upreti pritisku velikih sil, ki bi jih hotele, uvrstiti v skupno vojaško organizacijo Srednjega vzhoda. Sirija in Libanon sta bili do druge svetovne vojne pod francoskim protektoratom, Jordanija pa je bila do 1946. leta pod britanskim protektoratom. Libija, ki je prav tako a-rabska država, je postala neodvisna potem, ko so zavezniki izgnali iz Severne Afrike Mussolinijeve in nemške čete. Japonska je edina država na tej konferenci, ki je bila nekoč kolonialna država. Pred prvo svetovno vojno je Japonska imela pod svojo oblastjo še Korejo, Mandžurijo in For-mojo, v času druge svetovne vojne pa je zasedla ^ še Filipine, Tajlandijo in Singapur. Zmaga Hatojame na zadnjih volitvah se smatra kot težnja Japoncev po neodvisni politiki. V zadnjem času kaže Fr. Čeme - Klemen Umrl je V Ljubljani eden izmed najpriljubljenejših slovenskih revolucionarjev ne UP‘>- Se tpl(i n gl1,n<‘ntOV- Ne C &ohod‘ klicati v spo- azat* km ^*a in Ea Primer zmag, in V nedeljo zvečer je v Ljub-liani umrl v 57. letu starosti Franc Černe — Klemen, član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, član Predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, ljudski poslanec, član plovnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva in člun glavnega odbora ((Svobod«. Franc Černe — Klemen se je x-odil leta 1898 v Dobrunjah kot sin zelo številne delavske družine. Ze kot otrok si je moral služiti kruh, da bi razbremenil družino. H^tel se je zaposliti v trboveljskem rudniku, kjer ga pa zaradi mlado-letnosti niso sprejeli. Zaposlil se je nato v Zagorju, pozneje v litijski predilnici in končno v Polakovi tovarni usnja v Ljubljani. Ob izbruhu a*kai, *“ vrstili v trat y'Pkasto Peco. Sliko je posnel lastnik, fotor Obl'"" so krsti- n° v .i v Ameriki to ljubko matico, praz- «r J _>”as,o V l'vvu* OlIKU JC ■"“eriskem mestu Eureka. prve svetovne vojne je bil mobiliziran in se ob koncu vojne navzel od ujetnikov, ki so se vračali iz ruskega bojišča, revolucionarnih idej, ki so odločilno vplivale na njegovo nadaljnje življenje. Ko je bil 1919. leta poklican v jugoslovansko vojsko, je takoj spoznal reakcionarnost takratnih jugoslovanskih režimov. Zaradi svojega delovanja v voj-ski je dii kaznovan in odpuščen iz vojske. Ponovno se je zaposlil v Polakovi tovarni nato pa v vevški papirnici kjer se je včlanil v strokovne sindikalne organizacije. 2e leta 1920 je z vso vnemo agitiral v konstituanto za komunistične poslance. To svojo vnemo je krepil s čitanjem marksistične literature, ki jo je širil tudi med delavstvom. Naslednjega leta se je zaposlil v tobačni tovarni, kjer je ostal do leta 1941, ko je stopil v ilegalo. V partijo je bil sprejet že leta 1927 in ves čas predano deloval v mnogih naprednih organizacijah. Organiziral je številne protire-žimske demonstracije. Zaradi revolucionarnega delovanja so ga oblasti stalno preganjale. Leta 1941 je organiziral v tobačni tovarni odbor Osvobodilne fronte. Do decembra istega leta je bil sekretar rajonskega komiteja v Dobrunjah. V maju 1942 je stopil v partizanske enote; v juliju istega leta je prevzel posle sekretarja v podokrožju Trebnje-Križ, ob koncu avgusta pa je postal član okrožnega komiteja v Novem mestu. Pozneje je bil imenovan zh sekretarji okrožnega odbo* ra OF. 3 oktobra 1943, je bil izvoljen v SNOS Kot prvoborec je bil nosilec spomenic« 1941 in bil za svoje zasluge in junaštva odlikovan z redom za zasluge za narod II. stopnje, redom bratstva in enotnosti II. stopnje in z redom za hrabrost. Bil je zelo priljubljen med množicami in zares dosleden revolucionar. Japonska posebno zanimanje za gospodarske in druge zveze z ostalimi državami Azije. Afganistan si je pridobil neodvisnost leta 1919. Etiopija je že drugič postala neodvisna država po porazu italijanske vojske. Nepal je bil do leta 1923 britanska kolonija. Liberija pa je neodvisna že več kot sto let. Tudi Iri članici: SHATU pakla na ltunterunci Filipini, Tajlandija in Pakistan so članice Seato, to je pakta za jugovzhodno Azijo, ki je bil sklenjen po anglo-ameriški zamisli. Pakistan je bil do druge svetovne vojne britanska kolonija, Filipini pa do 1946, pod ameriško upravo. Pakistan je član Common-weaitha, Filipini pa so vezani z ZDA s posebnim sporazumom. Po Mosadekovem intervalu se v Iranu poleg angleškega vpliva čuti sedaj tudi ameriški vpliv. Turčija je člani ga .atlantskega pakta. Njej je fin tej konferenci najbližji Irak. s katerim ima vojaško zvezo, h kateri je pred kiutkim “pVtstu-pila tudi Velika Britanija-Irak je bil do leta 1930 pod britanskim mandatom. Južni Vietnam, Laos in Kambodža so članice Francoske zveze, polkoiomalne države, kjer se čuti tudi ameriški vpliv. Posebno skupino na konferenci predstavlja LR Kitajska, ki je vezana s paktom s Sovjetsko zvezo in Hočimin-hov Vietnam. Sudan je britanski kondominium. Zlata obala pa britanska kolonija in protektorat. Kot iz tega sledi, se je težilo za tem, da bi na konferenci bile zastopane vse neodvisne države Azije in Afrike. Vendar so pri tem tudi napravili posebne izjeme in so bile zato povabljene tudi nekatere polkoiomalne države. Pri tem je bilo rečeno, da so bile to države povabljene zato, da bi bila bolje zastopana regionalna področja. Nekatere države pa vendarle niso bile povabljene, pa čeprav so neodvisne in čeprav bi imele vse zemljepisne pogoje. Tako ni bila na pr. povabljena Mongolija iri ob tem ni bilo nikakega komentarja. Vabilo Cangkajšku sploh ni prišlo v poštev. Večina sodelavcev na konferenci sploh ignorira obstoj njegove vlade. Povabljen ni bil niti Izrael in o tem se je zatrjevalo, da vabilo ni bilo poslano zaradi soglasja na konferenci glede na arabsko-izraelsko napetost. Tudi Južnoafriški zvezi niso poslali vabila. Ta država, ki je članica britanskega Com-monwealtha. ni prišla v poštev zaradi znanega rasističnega stališča njene vlade do nebelih prebivalcev. Niti Severni Koreji niti Južni Koreji niso poslali vabila. Zato se postavlja vprašanje, zakaj so povabili Severni in Južni Vietnam. Nehru je pojasnil, da organizatorji konference čutijo osebno odgovornost za vprašanje Indokine, medtem ko ni korejski problem identičen z njim. Iz Avstralije so prihajale izjave nezadovoljstva, češ zakaj niso pozvali tudi nje na to konferenco. Odgovorjeno jim je bilo, da tega niso storili iz povsem geografskih razlogov. v Afriki Nigerijo s 24 milijoni prebivalcev, Ugando s 5 milijoni, Kenijo s 5 milijoni 700 tisoč, Tanganiko s 7 milijoni 100 tisoč, Centralno afriško zvezo s 3 milijoni 700 tisoč, Siero Leone z 2 milijonoma, Sudan z 8 milijoni. Kamerun z 1 milijonom in še kakih ddset ozemelj in otočij s poldrugim milijonom prebivalcev. To je skupaj več kot 62 milijonov 400 tisoč prebivalcev. Sama Velika Britanija pa šteje komaj 50 milijonov prebivalcev. Francija ima v raznih oblikah v Afriki Maroko z 8 milijoni 700 tisoč, Alžir s 3 milijoni in pol, Francosko ekvatorialno Afriko s 4 milijoni 400 tisoč. Francosko Zahodno Afriko s 16 milijoni 700 tisoč, Kamerun s 3 milijoni, Madagaskar 4 milijoni 400 tisoč, Togo z milijonom ter še druga tri ozemlja s skupno 4 milijoni 300 tisoč prebivalcev, kar pomeni skupno malo manj kot 50 milijonov prebivalcev. Sama Francija pa šteje komaj 42 milijpnov prebivalcev- Portugalska ima v Afriki Mozambik s 6 milijoni 300 tisoč. Angolo s 4.400.000, Gvinejo s 500 tisoč in tri druge kolonije s 700.000 prebivalcev, kar je skupno 12 milijonov ljudi pod kolonialno oblastjo. Sama Portugalska pa šteje 8 milijonov 600 tisoč prebivalcev. Belgija ima v Afriki kolonijo Kongo z 10 milijoni 300 tisoč, in Ruanda v Urundi s 3 milijoni 800 tisoč prebivalcev, kar je skupno 13 milijonov, dočim šteje sama komaj 8 milijonov 700 tisoč prebivalcev. Španija ima v Afriki Maroko in že 3 kolonije s skup-! no 2 milijonoma 270 tisoč prebivalcev. Italija ima v Afriki v nekakem skrbništvu Somalijo z milijonom prebival--cev. Po drugi svetovni vojni imata v Aziji kolonialne posesti, le Velika Britanija in Portugalska. Velika Britanija ima Malajo s 5 milijoni. Singapur z milijonom, Hong Kong in. Aden s po 800 tisoč ter severni del Bornea s skupno okoli 8 milijonov prebivalcev. Por-1 tugalska ima 3 kolonialne posesti s skupno 48 tisoč pre-i bivalcev. V Južni Ameriki ima Velika Britanija. Holandska in Francija del Guijane s skupno 640 tisoč prebivalcev. Tu niso vzeta v po|tev številna otočja v Tihem oceanu,i tudo :tudi brez njih že omenjene številke kažeio. da živi danes na svetu okoli 150 milijonov ljucdi pod tuio oblastjo. Na bandunžki konferenci bo torej dovolj šhovi za razpravljanje. N. I,. mokratična skupina agrarcev, ki so politično pripadali Samostojni kmečki stranki ter skušali po vzoru Radičeve se-ljačke stranke ustanoviti podobno gibanje tudi v Sloveniji. Imeli so nekaj denarja, toda premalo mladih ustvarjajočih ljudi, ki bi mogli v revijo pisati. Boj z liberalističnim nacionalizmom, ki je v svojih skrajnostih dobival že pred spopadom 1. junija 1924. leta v Trbovljah izrazito fašistično obliko in vsebino. na drugi strani pa s klerikalno reakcijo, je povzročil, da smo se z ljudmi okrog agrarne »Mladine« tako zbližali, da je konzorcij dal drugi letnik v uredništvo našemu, po pravici smem danes reči, Kosovelovemu krožku. Socializem je bil za Kosovela takrat nujen izhod in rešitev, ob kateri se je njegovo pesniško delo obogatilo, čeprav zaradi prenagle smrti še ni mogel najti zanj povsod in v vseh odtenkih tiste idejne dognanosti, umetniške oblike in ustrezajočega izraza, kakor bi bil rad. Zato je tudi večino svojih socialno revolucionarnih pesmi obdržal zase in jih celo skrival pred nami, kakor tudi ni vsem članom do kraja zaupal svojega usmerjanja v socializem, vsaj ne v tisti meri, kakor se je v njem že izvršilo, saj so bili zaradi njegove preorientacije na levo v skrbeh tudi nekateri v klubu, še bolj pa v njegovi ožji okolici izven kluba. Orientacija na levo, v socializem in komunizem, ni bila takrat v času Obznane, ko se je tudi večina Cankarjeve generacije ali razkropila, potuhnila in posalonila, kakor bi rekel Kosovel, niti najmanj popularna. Ni pretirano, če rečem, da je Kosovel padel na barikadi lastnega , in splošnega boja s takratnimi razmerami, kajti zdravje je ’ izgubil v boju, v težkih gmotnih razmerah, v stradanju in pomanjkanju, kljub pomoči nekaterih ljudi. Ce bi ne bil. puntar, če bi se znal klanjati na levo in na desno, bi dobil podporo in štipendijo in vse bi bilo v najlepšem redu. Tako pa se je nekega dne. ko ni mogel več plačati stanarine v Akademskem kolegiju, znašel na cesti. Moral bi se vrniti domov, da ga ni vzela pod streho mačeha Cirila Debevca, s katerim sta odtlej delila mračno in ne preveč zdravo sobo v Križevniški ulici, kjer so bili tudi krožkovi sestanki, ki jih je bolna gospa Debevčeva dobrohotno in samozata-jevalno prenašala. Kakor se je pozneje izpričalo, je bilo žal prepozno. Kosovelo.va te- lesna moč je bila spodkopn- Razvoj italijanske politike; Un po’ di Lauro e un po’ di lauree. (Nekaj Laura in nekaj doktorskih diplom). Tako označuje neodvisno liberalno glasilo »II Mondo« vlogo, ki jo ima za Američane Scelba na že takrat, kajti sicer bi ne mogel tako naglo shirati, kakor je. čeprav je bil šibkega telesa in rahlega zdravja zmeraj. V zadnjih mesecih svojega življenja je naravnost gorel v vročičnem ognju preusmeritve, snovanj, iskanj in ustvarjanj, kakor da sluti svojo smrt. Zato je hotel spoznati in povedati čim več. Ogromno je takrat študiral, zlasti socialistično literaturo in leposlovje, ki je ob socializmu oplajalo in se vanj usmerjalo. Poleg francoske in nemške moderne literature (Tol-ler) je pozorno prebiral »Plamen« in »Književno republiko«. ki sta ju izdajala v Zagrebu Miroslav Krleža in Avgust Cesarec. Zanimala ga je zlasti Krleževa lirika, nič manj j kot z idejnimi problemi pa se ni ukvarjal z umetniško-obli-kovalnimi. na katere so opozarjale razne modernistične struje od futurizma do dadaizma in konstruktivizma. Sledove iskanja novih oblik in izrazov je mogoče dovolj ‘jasno opaziti v njegovih kon- KLJUB TEMU, DA SE FILMSKA TEHNIKA NAGLO RAZVIJA m i I1 se ni zado ljubiteljev flti®llSil@®liIl)(3SSllli)IBSl(i)0al!ll)SIHlillllll®)Bj Zvočnost je do skrajnosti izpopolnjena, pač pa je zelo šibka vizualna plat ,nove izpopolnitve filmske tehnike IVajlmjši Im lemi ali/c m i in .i in n v Afriki Po vseh napovedih bo anti-kolonializem eno od najvažnejših vprašanj te konference. V uradnem poročilu konference v Bogoru je bilo to vprašanje formulirano v posebni točki, v kateri je rečeno: »Proučiti probleme ki so posebno važni za azijsko-afriške narode na pr. vprašanja v zvezi z nacionalno suverenostjo, rasizmom in antikolonializ-mom». Potemtakem je pričakovati, da bodo na konferenci v Bandungu razpravljali o usodi in bodočih možnostih razvoja mnogih narodov, ki še niso svobodni, ker so že vedno pod tujo kolonialno oblastjo. Gre tu predvsem za narode, ki žive v A friki. V raznih oblikah (kolonija, protektorat, ozemlje pod skrb ništvomj ima Velika Britanija Od Lumierevega nemega filma in dalje preko zvočnega in barvnega filma ter tridimenzionalnega cinemascope smo prišli do tako imenovanega cinerama, ki se je' pred dvema letoma pojavil prvič v Ameriki in ki ima namen filmsko tehniko izpopolniti tako, da bi občinstvo postalo tako rekoč sodelavec ali vsaj soudeleženec v predstavi, ki se razvija na platnu. Cinerama, kot smo že re- rični razgled človekovega očesa, to se pravi da naj bi človek ne gledal samo predmet oziroma razvoj v njegovem dosedanjem normalnem obsegu, apipak naj bi |bile žive, in s\mtle konture tudi ■ pri tistem obrobnem dogajanju, ki go človek pri normalnem gledanju opaža le bolj megleno. Pri cinerama objame film s svojim obsegom vse naše naravna vidno polje in po- kli, se je pojavil v ZDA m j vzroča pri opazovalcu vtis tri-podobne poizkuse so napra- j dimenzionalnosti, hkrati pa vili tudi v Londonu in na | povzroča pri opazovalcu pre- to nastajajo ob robih, kjer bi se naj filmi spajali čudne mešanice. ki silijo človeka, naj si na platnu »izbira tisti kpri-'zor, ki si ga i. kar Jvsft kakor vpliva negativno na občinstvo. Res je sicer, kar dR je gotovo, da bodo to pomanjkljivost odstranili, vendar je tudi res. da je ;to vprašanje kliub temu, da se cinerama razvija že dve leti, ostalo glede tega povsem na istem in doslej še niso našli nikake praktične rešitve, ki bi to pomankljivost odstranila. Posebno vlogo pri cinerama Janez Grahor, rojak in najboljši prijatelj Srečka Kosovela, kateremu je posojal marksistično literaturo. Umrl Je T marcu leta 1944 v Dachauu struktivističnih pesmih. Ena izmed še danes vidnih vnanjih konstruktivističnih manifestacij je tudi Spinčičeva naslovna stran drugega letnika »Mladine«, ko je prešlo uredništvo v roke Kosovelovega krožka. Kosovel je študiral italijanski futurizem. Na razne manifestacije kubizma in konstruktivizma sta ga opozarjala slikar Avgust Černigoj in Ferdo Delak, ki je bil tudi član kluba jn je politično pripadal levici, prav tako pa v umetnosti, saj sta bila skupaj s Černigojem zastopnika konstruktivizma in kubizma. B politično, predvsem z marksistično literaturo, je Kosovela zalagal najbolj Janez Grahor. To vam je bil čudovit fant in nič se ne čudim, da sta si bila s Srečkom tako dobra prijatelja. Spoznal sem ga pri Dušanu Kermav-narju, kjer je bilo glavno shajališče študentov-marksistov. Dušan je bil najstarejši med nami po letih in po svoji politični dejavnosti. 7, l.iuhljan-skimi marksisti-komunisti me je pp prihodu z Dunaja, kjer sem eno leto študiral na dunajski univerzi zgodovino in slavistiko, povezal Ferdo Delak, s katerim sva se poznala že iz mariborske gimnazije. Se preden sem se spoznal z Grahorjem, sem slišal o njem samo lepoj.Bjl je ves predan komunizmu, čeprav se nam je zdel včasih zaradi svoje kon-spirat Urnosti, ki pa je pri nim nasmeškom rekel, da bi mi dokazal, da študira komunistično literaturo. Odprl j« svoj predal in mi z veliko skrivnostjo pokazal — moj izvod »ABZ des Kommuni-smusi. Ni vedel, da je knjiga moja. Spoznal sem jo po znamenju, ki sem si ga napravil v njo, ker sem jo od hipa do hipa vendarle hotel dobiti nazaj. Knjigo mu je posodil Janez, Se sedaj vidim Srečka, s kakšnim naravnost otroškim veseljem mi je pripovedoval, kako jo študira, čeprav je v svoji kritičnosti pripomnil tu in tam, da je marsikaj površno, jaz pa sem jo zagovarjal, češ začetnica je in ne more biti drugačna. Nič mu nisem rekel, da je knjiga moja, ker bi se s tem pregrešil zoper Janezovo kon-spirativnost. Knjiga z znanstvenega stališča res ni bila neoporečna, saj je bila tipična učna knjiga, vendar si mogel kot mlad človek marsikaj najti v njej, kar te ji napeljevalo na nadaljnji študij marksizma. Sicer nam »literatom« nikoli ni šlo zgolj za politično literaturo, še bolj smo se gnali za filozofsko in sociološko, čeprav smo povečini težko prebavljali Mar-xov »Kapital«, ki smo ga brali predvsem v Borchardtovi izdaji. Kaj vse je takrat Srečko bral iz marksistične literature, seveda danes ne vem' več. Vem pa, da mu je med drugim prišel tudi Bu-harinov »Historični materia- vsakem resnem ilegalnem de-, ližem« v roke. V njem smo Japonskem, pred nekaj dnevi | velik napor, ki človeško oko i ima še zvok, ki je. kot smo pa so imeli prvo predstavo na evropski celini v Milanu. Cinerama nima tako rekoč nikake zveze s cinemascope, kmalu utrudi, saj mora oko opazovati osrednje dogajanje in perilerične slike z enako intenzivnostjo, na kar člo- kajti sloni na tehničnem si-jveško oko ni navajeno stemu, ki je popolnoma dru- V Ameriki so rekli, da nudi gačen od sistema cinemascope. j cinerama enako sliko, kot bi Tu je platno še mnogo bolj ■ jo ime! ptič, ki bi imel tri konkavno kot pri etnema- | očesa, in sicer dve ob strani scopu, mnogo bolj obsežno in eno nad kljunom. Ta po-20 metrov dolgo in 9 metrov izkus je za Američane baje visoko in zvočni trakovi, ka- zelo zanimiv, vendar sami ugo-terih je sedem, so povezani tavljajo. da je zelo naporno l mnogimi zvočniki, ki so ; in neprijetno biti dolgo časa razmeščeni po vsej prednji »ptič s tremi očesi«, strani dvorane ter celo ob j Druga če večjo pomanjklji-samih straneh in prihaja zvok ‘ vost cinerama je v slede-vprav od predmeta ali osebe, čem; Ze prej smo rekli, da ki v filmu nastopajo. Po- v pri takem predvajanju vr-leg tega se film predvaja tijo kar trije filmski trakovi, hkrati iz treh trakov in to li, vprav. v t - m je šibkost ci-iz treh različnih kabin. Ves j nerame v sedanjem stadiumu razvoja, kajti pogosto se doga- sistem sloni na zelo enostavnem načelu, ki hoče izkoristiti tako imenovani perife- k. ja. da se slike treh filmov na platnu ne ujemajo in za- že omenili, poverjen kar sedmim zvočnim trakovom in kar 38 zvočnikom. Ti zvočniki so razvrščeni tako, da dajejo občinstvu vtis, kot bi bilo prav zares sredi vsega dogajanja, saj slišijo posamezne zvoke od vseh strani in prav od tam. kjer bi posamezni zvoki v resnici morali nastati. Iz vsega tega se da zaključiti, da je cinerama velik korak naprej v kinematografski tehniki, vendar pa ima še zelo velike pomanjkljivosti, ki jih bo moral kaj kmalu odstraniti. da ga ne bo v tem prehitela še kaka druga novost na tem področju, posebno zato, ker poskušajo filmski tehnični strokovnjaki posvetiti filmu vse. kar jim je mogoče, da bi film ohranili pred veliko konkurenco, ki preti od strani televizije. lu nujno potrebna, nekoliko »mističen«, kakor smo mu rekli. Bil je redkobeseden in resen. Ce je bilo treba opraviti kakšno težje ilegalno delo, s katerim je bilo povezanega tudi kaj nevarnega in »romantičnega«, ga je po navadi prevzel požrtvovalni Janez Grahor. Spominjam se, kako je ob neki obletnici zaloških žrtev prevaral policijske agente. Z nekim tovarišem sta dobila nalogo, da položita v imenu komunistične partije in mladine na grob revolucionarnih žrtev dva venca z rdečimi trakovi in napisi. Policija je hotela to že večkratno ilegalno demonstracijo preprečiti. Zato so menda dva ali trije agenti tisto noč stražili pokopališče pri Sv. Križu. Janez pa se ni dal ugnati. S tovarišem sta v tisti noči tako dolgo prežala v razorih na sosednjih njivah, da sta pričakala trenutek, ko ni bilo nikogar v bližini grobov. Janez je preplezal pokopališki zid in drugi dan so svojci in obiskovalci našli oba venca z rdečimi trakovi in napisi: KPJ. Demonstracija se je po Janezovi zaslugi posrečila. Na veliko veselje nas vseh je spretno prevaral policijo. Isti Janez je bil kot rojak, književnik, vseučiliški sošolec in komunist povezan s Srečkom. Bil je Srečku tankočuten prijatelj, ki je imel veliko razumevanja za njegove težave in stiske. Srečko Kosovel je bil nežen, a hkrati borben, nič manj strasten iskatelj resnic in spoznanj. Vsako stvar je dobro pretuh-tal in pretehtal, preden jo je sprejel. Zato je Janez Grahor skrbno izbiral zanj politično in filozofsko svetovnonazorsko literaturo, zlasti pa ilegalne publikacije. Literature ni bilo veliko na razpolago, ker jo je policija sproti plenila, kjer je mogla, zato pa smo se tem bolj lovili 'zanjo. Pri policijskih preiskavah. če so prišle iznenada, je marsikaj šlo v zgubo. Posojali smo jo tudi simpatizerjem, ki pa so včasih uničili tudi kaj iz strahu, če so izvedeli za kakšne preteče preiskave. Najdragocenejši knjigi sta nam takrat bili »ABZ des Kommunismus« od Buharina in Preobražen-skega in Buharinov »Der hi-storische Materialismus«. Ti dve knjigi sta nam bili naš »katekizem« in »biblija«. Obe sem srečno pretihotapil z Dunaja. Krožili sta kot' redkost med nami. saj smo imeli v tistem času poleg mojih le še od vsake po en izvod. Zato je bilo povpraševanje po njih veliko. Stalno sta krožili od rok do rok in jaz sem živel v večnem strahu zanju, saj sta bili v tistih časih' zame velik zaklad. Nekega dne sva se vračala s Srečkom v romanskem seminarju, kjer je tudi imel predal s ključem. Romanski seminar je Veljal za bolj kon-spirativnega, ker tam še ni bilo »leglo komunizma«, kakor so nekateri očitali slovanskemu seminarju. Povabil me je s seboj v seminar, v katerem ob tisti uri m bilo žive duše. Hotel mi je nekaj pokazati, kakor je s pomemb- vsi predvsem prebirali poglavje o umetnosti, čeprav nas ni moglo docela zadovoljiti. ker nismo našli v njem vsega, kar bi hoteli zase in kar bi tudi nujno potrebovali v boju z nasprotniki, zlasti pa z larpulartisti in klerikalci. Med knjigami, ki sem jih jaz posodil Kosovelu, je bila tudi antologija revolucionarne lirike »Tovariši človeštva« (Kameraden der Menschheit. Dichtungen zur Weltrevolution), ki jo je 1919. leta izdal pri Kiepenheueru Ludvvig Ruhiner. v njej je bila zastopana nemška in francoska revolucionarna lirika od Becherja do Tollerja in Francoza Marcela Martinota :n drugih. V njej so večinoma politične prigodnice, ki pa še niti danes niso čisto zbledele. Dragocene pa so, če se spominjaš takratnih naših številnih. včasih zelo burnih razgovorov in prizadevanj, naših hrepenenj in vere v socializem, v mednarodno revolucionarno solidarnost proletariata, v svetovno revolucijo, o kateri smo še leta 1925 pa tudi 1926. leta mislili, d* je pred durmi in da bo zato tudi kmalu prišla. V knjigi »Tovariši človeštva« je v pogovoru urednik poudaril predvsem revolucio-narno-etični in humanistični moment, kar je zlasti privlačevalo Srečka Kosovela. Mi vsi smo hoteli biti takrat »tovariši človeštva«, v čemer ni bila poudarjena le revolucio-narno-politična plat. marveč prav tako nova, revolucionarna, socialistična etika in humanizem. Ker nismo našli dovolj v dogmatičnem materialističnem marksizmu, smo se pod vplivom Rollanda, Bar-bussa. Gorkega in Tolstoja zatekali k nekaterim utopi-stičnim socialistom, na drugi strani pa k materialistom 18, stoletja. (Holbach, Helvetius). nadalje k Cerni.ševskemu in Plehanovu. kolikor so nam bili dosegljivi. V Srečku je takrat vrelo tudi politično. Ko je izšla prva številka mladine »letnika 1925-26. ki je zaradi konstruktivističnega ovitka in zaradi Kosovelovih prispevkov vzbujala splošna pozornost, me je zalotil v slovanskem seminarju pri branju njegovega uvodnika. 7,aradi nekaterih pretemperamentnih nastopov v diskusijah sem veljal pri zmernih za »ekstremista« in »pravovernika«, kar sem kljub nekaterim dvomom in ugovo-vorom tudi bil. Srečko je hotel vedeti, kako mi je njegov uvodnik všeč, Kliub nekoliko idealistični stilizaciji, ki je bila nujna tudi zaradi cenzure, je tisti uvodnik v bistvu še danes živ, živ in ob spominu nanj pretresljiv, takrat pa je pomenil še veliko več. Čeprav sem mu v njegovo veselje uvodnik pohvalil, me je hotel o svojem komunizmu še bolj prepričati. Nemara se mu moje priznanje ni zdelo dovolj prepričljivo. V uvodniku govori tudi o politiki in gospodarstvu. Tu pravi med drugim; «... Tudi (Konec na 4, »tronij FRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED PRIČETKOM GRADNJE GlAVNEGA NAMAKALNEGA KANALA Bližnji pričetek melioracije je zmaga furlanskega prebivalstva Načrt naj bi izvedli v petih letih - Gradbeni stroški bodo znašali dve in pol milijardi lir V zvezi z gradnjo namakalnih. naprav med Krminom in Gradiško smo izvedeli, da bo 16. aprila dražba za pričetek glavnega namakalnega kanala dolgega 3,603 m. Za delo bodo potrošili 140.125.684 lir. Kanal bo zgrajen od kraja Monte Fortin proti zahodu; v polovici prihodnjega leta bo verjetno druga dražba za dograditev kanala. Za drugi del bodo predvidoma potrošili 80 milijonov lir. Celotni načrt naj bi izvedli v petih letih. Všteta je tudi gradnja električne centrale v kraju Monte Fortin. Gradbeni stroški bodo znašali 2 milijardi in pol. Svoj čas je bil ustanovljen namakalni konzorcij, katerega je država priznala in ga uvrstila v drugo kategorijp ter mu s tem priznala državni prispevek v višini 87.5o odst. celotnih stroškov. Pod melioracijo spada okoli 8.000 ha, in sicer 618 ha zemljišča go-riike občine, 1.000 ha občine Koprive in Krmina, 840 ha Mariana, 1810 hektarov. Ro-mansa, 950 hektarov Gradiške in 890 ha Fare. Na tem področju je v glavnem mala zemljiška posest. Izračunali so, da ima do vključno 5 ha zemlje 97 odst. vseh kmetij, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo namakalna dela v glavnem koristila malim kmetom. Kmetijsko nadzorništvo je v zadnjem desetletju ugotovilo, da je bilo dve leti dovolj dežja, dve leti je bila suša, v ostalih šestih letih pa je bila bolj ali manj občutna suša. Tako je bilo v letih 1947 in 1948 zelo malo pridelka in so kmetje od celotnega svojega pridelka prodali komaj 31 odstotkov. Okoli melioracije Krminsko-Gradiškega polja se je že dosti pisalo; včasih so na to «pozabili», pa so se zopet tega spomnili, če je tako kazalo. Toda tamkajšnji kmetje nanj niso nikoli pozabili. Zanje je bila melioracija vedno aktualno vprašanje, ki je bilo v neposredni zvezi z njihovim pridelkom, to se pravi z njihovim kruhom. Zaradi tega tudi oblasti niso mogle v nedogled zavlačevati rešitve tega vprašanja, ne da bi pri tem redno postavljale na vrsto svoj ugled in svojo tolikokrat zatrjevano skrb za potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Ce bo minister Medici v bližnji prihodnosti prvi zapičil kramp v izsušeno zemljo in s tem dal znak za pričetek del, potem je treba to dejanje smatrati kot zmago kmetov Vzhodne Furlanije. PO NEDELJSKEM DEŽJU Sadno drevje pričelo cveleli Številni izleti v naravo Nedeljski dež je prišel ravno ob pravem času; narava ga je tako potrebovala, da se je to že v nekaj dneh opazilo. Lahko rečemo, da je vlaga in toplota pripomogla k temu, da so v goriški okolici in po Brdih pričele cveteti jablane in hruške in da se pripravljajo tudi češnje.. Čeprav s precejšnjo zakasnitvijo se vendar le bliža na Goriškem tista cvetoča po- mlad, kakršno poznajo tud daleč po svetu. Lepo vreme je privabilo v naravo veliko meščanov; predvsem velikonočni ponedeljek so izkoristili meščani za krajše izlete v bližnjo goriško o-kolico predvsem v Brda. kamor so trudoma hodili založeni s pečivom in pečenjem. Pri Stekarjevih na Valerišču je bilo v ponedeljek popoldne skoraj sto izletnikov, ki so Si odzvali povabilu SPD iz Gorice. Lepo vreme je omogočalo pogled na jugoslovanska Brda in na Furlansko nižino tja do morja. Dobre volje ni manjkalo. K temu ni pripomoglo le lepo vreme in prijetna okolica, pač pa tudi dobro založene torbe in razigrani harmonikar. Goriška je bila v teh dneh cilj Tržačanov, SPD iz Trsta je organiziral izlet k Dober-dobskemu jezeru, pri katerem so doberdobski lovci postavili bile. V Doberdobu samem pa je bil tradicionalni ples, na katerega niso prišli le Kraševci, ampak tudi številni izletniki iz Furlanije. V neki goriški gostilni so peli pevci iz Bazovice. Ljudje so se na cesti ustavljali in poslušali; priznali so, da se tako lepo petje ne sliši vsak dan. I UL vili ji ::::::•:::;^:::ii::"r: : ;lk: v. 2:.- '■ lil Stjjk* M H WM •• ii : ■' rr PO KRITIKAH PREDSEDNIKA MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA AVSTRALIJA OBLJUBLJA da bo olimpiada v redu Ministrski predsednik Menzies je obljubil Brundageu pomoč pri organizaciji olimpijskih iger - Star avstralski Športni voditelj meni, da gre za »avstralski sistem organizacije" RO SR BLIŽA ZALIVANJE POVRTNINE 150 štandreških hiš še vedno nima vodovoda Čeprav so občinske oblasti že pripravile načrte za napeljavo vode okoli 150 štan-dreškim hišam, se o izvedbi načrta še vedno nič ne govori. Brezbrižnost občinske u-prave spravlja Standrežce v slabo voljo, ker ne morejo razumeti, zakaj morajo čakati že skoraj eno leto na pričetek del po sprejetem načrtu, ko pa je vendar vsem jasno, da je napeljava nujno potreb- Šolske oddaje za radio Svoj čas smo že poročali, da bo med 14. in 23. aprilom obiskala 21 občin naše pokrajine skupina italijanskega radia, ki bo v dogovoru z goriškim šolskim skrbništvom in z didaktičnimi ravnateljstvi posnela po naših osnovnih šolah krajše programe, ki jih bodo takoj oddajali z radio oddajnikom na valu 202,2 m ali 1,484 ki-lociklov na sekundo. Snemalna skupina bo v četrtek 14. aprila v Steverjanu in v Gorici, 15. aprila v Dolenjah in v Krminu, 20. aprila v So-vodnjah in v Doberdobu, 23. aprila v Ronkah in v Tržiču. Najboljše točke bodo nagrajene; nagrajeno bo tudi sodelovanje učiteljev. Nesreča otroka pri Bonetih V ponedeljek dopoldne je 9-letni Darij Frandolič od Bo-netov št. 66 v Dolu, splezal na dva metra visok zid n.i dvorišču, kjer je verjetno poskušal loviti ravnotežje. Nesreča pa je hotela, da je fant padel na tla in se pošteno potolkel. Najprej so mu priskočili na pomoč starši in obvestili Zeleni križ v Gorici, ki ga je s svojim rešilnim avtom odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve stegnenico. Zdraviti se bo moral 27 dni. Davčne olajšave za male posestnike Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici je sporočilo poljedelcem, da obstajajo davčne olajšave za malo zemljiško posest. Prošnje, ki jih ja treba nasloviti na nadzorništvo, morajo vsebovati splošne podatke in stalno bivališče osebe, ki je prošnjo napravila, poleg tega Ime in priimek prodajalca kakor tudi to, kakšni posesti zemljišče pripada. Priložiti je treba izjavo, da prosilec in člani njegove družine niso lastniki odnosno so lastniki zemljišča. Ce so zemljiški posestniki, morajo priložiti izvlečke zemljiške knjige, dalje izjavo, da prizadeti v zadnjih dveh letih ni prodal kmečkega zemljišča. Prošnji mora biti priložen družinski list in potrdilo o ital. državljanstvu, poleg tega mora biti povsod označen poklic družinskih članov prosilca. Nove lablice za kmečke vozove Veljavnost lanskoletnih tablic za vozove preneha s 1. majem. Do tega dne si bodo morali lastniki vozov na vprežno živino preskrbeti nove tablice na davčnem uradu. Pristojbine so nespremenjene. Oproščeni so lastniki vozov za na. Bližajo se poletni dnevi in Standrežci, ki gojijo veliko zelenjave, morajo takrat zaradi pomanjkanja dežja vedno zalivati. Ce bi imeli v vsaki hiši vodovod, tedaj bi jim bila prikrajšana pot in trud do pipe na standreškem trgu, kamor hodijo po vodo z «bolerami». Vodovod ne bi koristil samo vrtnarijam, ampak tudi živinorejcem in gospodinjam. Zaradi tega v imenu Stan-drežcev ponovno pozivamo občinsko upravo, naj končno u-redi vprašanje napeljave vodovoda v preostale od glavne poti oddaljene štandreške hiše, ker se to vprašanje vse predolgo zavlačuje. Pripomnimo naj, da bi danes v Stan-drežu ne bilo niti ene hiše brez vode, če bi še vedno obstajala štandreška občina, kot je bila pred njeno ukinitvijo s strani fašizma. Standrežka občina je namreč bila zelo bogata in je celo nakupila večidel vodovodnih cevi, ki jih je nameravala uporabiti za napeljavo vode po vsem Standrežu. Čeprav se število davkoplačevalcev in njihova moč ni v ničemer znižala, ampak se je celo povečala, mora veliko štandreških družin po vodo z «borelo». Uprava mestnega vodovoda, ki je že marsikje pokazala, da razume potrebe prebivalstva, je v Standrežu popolnoma odpovedala. CAMBERRA, 12. — Na tiskovni konferenci v amer škem veleposlaništvu v Cam-berri je predsednik Medna-rodnega olimpijskega odbora Avery Brundage izjavil, da mu je avstralski ministrski predsednik Menzies zagotovil, da bodo pripravljalna dela za olimpijske igre v Melbournu prihodnje leto o pravem času končana. Enako zagotovilo je dal Brundageu Kent Hughes, predsednik organizacijskega odbora za olimpia-do. Včerajšnje Brundageove izjave o kaj malo zadovoljivem napredku priprav za o-limpiado so povzročile živahno polemiko v avstralskem tisku. List »Melbourne Ar-gus» posveča zadevi celo u-vodni članek in končuje zahtevo, naj odstopi predsednik pripravljalnega odbora Kent Hughes, ki je med drugim tudi notranji minister. Sun Pictorial« je tudi mnenja, da so Brudageovi očitki upravičeni. «Načrti so tu, pravi list, toda potrebni so sposobni organizatorji, ki bi jih znali uresničiti«. Brundage je včeraj v Camberri dejal, da je še tisoč stvari, ki jih je treba rešiti, da se pa zdi, da se nihče noče ukvarjati z njimi. Brundageove izjave pa so odmevale tudi v Ameriki. Mesto Filadelfia je ponovilo svojo ponudbo, da organizira prihodnjo olimpiado. Filadelfijski mestni očetje so celo brzojavili Brundageu, da so «vse naprave že zdaj pripravljene«. Drugačnega mnenja pa so avstralski vodilni športni krogi. Sekretar avstralskega o-limpijskega odbora Edgar Tanner je izjavil, da »Melbourne ni daleč od uresničenja načrtov za leto 1956». Sir Frank Beaupaire, star in ugleden avstralski športni voditelj, pa je zatrdil, da bo Avstralija »organizirala najboljšo olimpiado v zgodovini športa«. Na očitke, da grozijo neskončne diskusije in zavlačevanja v Melbournu skvariti vse priprave za olimpijske igre, je Beaupaire skomignil z rameni in menil; »To je pač naš sistem organizacije. Mi se vedno prepiramo, kako naj organiziramo športne manifestacije. Toda končno se nam vedno posreči. Zaradi tega lahko rečem, da tako dobro pripravljene olim piade v vsej njihovi zgodovini še ni bilo«. Danes iqra Trieslina prijateljsko tekmo v Tarantu Po nedeljski tekmi v Cata-niji, se Triestina ni vrnila domov, ker mora že to nedeljo nastopiti v Neaplju pro. ti tamkajšnji enajstorici. Vračanje iz daljnega jbga v Trst in spet nazaj bi igralce preveč izmučilo. Kot nalašč je zato prišlo povabilo, da bi tržaško ligaško moštvo nastopilo na proslavi 50-letnice nogometnega kluba Arstaranto v Tarantu, ki nastopa v B-li-gi. Triestina jp povabilo seveda sprejela in bo igrala prijateljsko tekmo v Tarantu, ki bo zanjo istočasno tudi edini trening pred dvobojem v Neaplju. Po zadnjih vesteh se vsi igralci Triestine dobro počutijo in ne čutijo nobenih posledic dvoboja s Cata-nio. Ozdravel je tudi Ganzer, ki v nedeljo ni igral, kar bo trenerju Ferugliu omogočilo postaviti na vroča napolitanska tla standardno postavo, seve- iz kronik o tekmi v Cataniji, se Triestina ni preveč naprezala. Igrala je ležerno predvsem v napadu, medtem ko je zadovoljila obramba, predvsem Valenti in Nay. Očitno je pač prišla do izraza utrujenost po težkem dvoboju v Vidmu in po dolgem potovanju. Toda v Neaplju b.o treba zaigrati z vsemi močmi ker bi dva zaporedna poraza kar občutno pokvarila trenutno razmeroma ugoden položaj na lestvici. Napoli je sicer le za točko na boljšem od Triestine, vendar se zdi, da je prebolel krizo in da je zopet prišel v začetno formo, ko je vse kazalo, da bo igral vc-dilno vlogo v prvenstvu. Prav tako kot Triestini gre tudi njemu za točke in se zato obeta trda borba. Današnja tekma v Tarantu bo morala zato pokazati, v kakšni formi so igralci Trie-stine in če so upravičeni upi na vsaj neodločen rezultat, ki bi pomenil uspeh. * * * EDMONTON, 12. — Bivši svetovni prvak v boksu težke kategorije Ezzard Charles je premagal včeraj z knock outom v tretji rundi Kanadčana Verna Escoa. Ta je v zadnjem trenutku nadomestil južnoafriškega prvaka težke kategorije Johnnyja Arthura, ki je bil prvotno določen za Charlesovega nasprotnika, pa je obolel. Dvoboj bi moral trajati 10 rund, toda Kanadčan, ki ga je Ezzard Charles grdo zdelal že v prvi rundi, je vzdržal samo do druge minute 15 sekund tretje runde. * * * POZNANJ, 12. — Novosad- Dvojni uspeh slovenskih mladincev na turnirju v Gradcu GRADEC, 12. — Na mladinskem nogometnem turnirju v Gradcu je zmagalo moštvo ljubljanskega «Odreda», za njim se je uvrstil «Kladivar», nato «Gak» in »Austria«. »Odred« je prvi dan premagal «Gak» 2:1, včeraj pa »Au-strio« 3:0. «Kladivar» je prvi dan igral neodločeno z «Au-strio« 0:0, včeraj pa tudi neodločeno z «Gakom» 3:3. DINAMO V PRAGI še enkrat zmagal Zagrebški nogometaši so po zmagi nad češ škim državnim prvakom Spartakom premagali8® trenutno vodečega na lestvici, praški Dinamo,s 4:2 Jugoslovanski študentje uspešni v Franciji MONPELIER, 12. — Nogometna tekma med študentskima reprezentancama Francije in Jugoslavije se je končala} z rezultatom 2:1 (1:1) za Jugoslavijo. Jugoslovansko moštvo je bilo vso tekmo boljše. Francozi, ki so se posebej pripravljali na to tekmo, so igrali hitro in ostro. Gola za Jugoslavijo sta dosegla v prvem polčasu Radovič, v drugem polčasu pa Stankovič. Zatopek premagan PRAGA, 12. — Emila Za-topka, slavnega svetovnega rekorderja, je včeraj premagal njegov mladi učenec Ivan Ullsperger. V krosu na progi 7359 m je bil Zatopek drugi, 50 m za Ullspergerjem, ki je dosegel čas 22: 23.4. Za-topkov čas je bil 22:33.8. da brez SabbateUe, ki mora še vedno počivati zaradi pc- ska Vojvodina je včeraj po le- škodbe na jeziku. Kot je bilo mogoče razbrati pi igri zasluženo premagala Kolejarz s 4:0 (0:0). Laaksonen zmagal v skokih v Lahtiju LAHTI (Finska), 12. — Tudi na Finskem omogočajo dobre snežne razmere še velika tekmovanja. Na velikonočni tekmi v skokih na skakalnici v Salpausselkae pri Lahtiju je zmagal 19-letni Ossi Laaksonen, nada finskega skakalnega športa. Laaksonen je v prvem skoku v sijajnem slogu dosegel daljavo 78 metrov in s tem postavil nov rekord skakalnice. Isto daljavo je dosegel tudi 17-letni Kalevi Kaerkinen. Prejšnji rekord skakalnice je znašal 76 metrov. PRAGA. 12. — Zagrebški Dinamo si je priboril na gostovanju v Pragi še drugo zmago. Pred 45.000 gledalci je premagal vodilno moštvo letošnjega državnega prvenstva CSR — praški »Dinamo« s 4:2 (3:2). Tako je bil Dinamo na dva dni trajajočem turnirju v Pragi najboljše moštvo. Na furnirju so sodelovali Spar-tak in «Dinamo» iz Prage ter belgijsko moštvo «Gantoi-se» iz Ganda. Igrali so na težavnem in spolzkem igrišču, zaradi česar so bili pogosti razburljivi momenti pred obema go-lcma. Tekma je bila dokaj živahna in zanimivejša od včerajšnje. Dinamo je dosegel gole takole: Lipošinovič je prišel do žoge približno 20 m pred nasprotnikovimi vrati in brez oklevanja z močnim strelom zadel mrežo. Ob drugem golu je občinstvo ploskalo. Desni kot je izvedel Lipošinovič; žogo je prevzel 11 m pred vrati Benko in jo neubranljivo poslal v mrežo. Lipošinovič je dosegel • tretji gol. V izrednem slogu je poslal žogo v prazen prostor med domačima branilcema. Tja je pritekel Čajkovski in z lepim strelom Joeyem Maximom, boksarjem na svetovni ci poltežke kategorije-J Olson zmagal, bo N®10 . drug:' . lesti’ Ce 9 zval svetovnega prvi težke kategorije, ne aka f več 1 dega, toda še vedno nePrl‘ maganega Archieja Moo'1 Olson, ki je zmagal '.^, imel po 13. marcu točke premah Jtf grajska Crvena ZveZ^0 v-dosegel vodstvo za svoje mo- Sl,t>ila tudi drugo te jjuerh' dvajsetih dvobojih, ki • ■ • - 1951*” [J lil' vil kot eden izmed Sugar Robinson, se Je til’ boljših ameriških ** boksarjev poleg M°or , Rockyja Marciana. Zda;I , Olson 26 let in je Pre®r!i. vse vidnejše zastopnike ^ nje kategorije, razen Giardella in Francoza pred si! tež®0 lesa Humeza. se je odločil, da bo - j. v višji kategoriji in s p tegoval za naslov ?v? °ejo-ga prvaka v poltežki *> ^ riji. Ce bo zmagal v , bcirb» liana- z Maximom, bo tvegal za prvenstvo z Mooroin_' to pa bo moral PonoV,Bg0riji stopiti v srednji ka in braniti svoj naslov P' v v tej kategoriji proti zu Jlumezu tji * >1« NUERNBERG, 12. SREČKO KOSOVEL IN SOCIALIZEM DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ullica Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 17.15: «Rapsodija», E. Taylor in V. Gassman. VERDI, 15.45: »Gladiatorji«, V. Mature in S. Haywawrd. CENTRALE. 17: »Bedniki«, M. Ronny. VITTORIA. 17: «Atomske norčije«. M. Rooney, L. Davis. kmečko uporabo in lastniki . MODERNO. 17: «Deset legio-poljedelskih strojev. | narjev«, B. Lancaster. (Nadaljevanje s 3. strani) za gospodarstvo jo samo ena rešitev: gospodarski humani- zem.« Člane«, ki je nekakšen Kosovelov osebni in uredniški manifest, se zaključuje z besedami; »Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju pa bo največji triumf sodobnega človeštva.« Za marksista je stilizacija »gospodarski humanizem« in »humanizem v gospodarstvu« nenavadna in morda celo naivna. To je čutil tudi Srečko in čeprav mu tega nisem rekel, mi je moral brati z obraza. Rekel je: »Tukaj bi rad bil napisal .komunizma v gospodarstvu’, toda tega zaradi cenzure nisem smel. Številko bi zaplenili in bilo bi že v začetku po nas. Moramo biti zelo previdni in taktični, da se vzdržimo.« To je glavna in približna vsebina najinega takratnega razgovora, toda še zdaj ga vidim, kako se je pri tem »humanizmu v gospodarstvu« hudomušno nasmehnil. češ: spretno sem prevaral cenzuro, kajti kdor bo hotel razumeti, bo kljub nenavadni frazi razumel idejo, in tisto, kar je hotel izpovedati, pa zaradi cenzure ni mogel. V njem je bil globok, revolucionarni humanizem, ki je dobival vedno jasnejšo socialistično obliko in vsebino. O tem priča tudi ciklus socialnih in socialno-revolucio-narnih pesmi v prvem zvezku njegovega Zbranega dela. V njih je marsikaj programatič-nega, prigodniškega, toda nikoli pridigarskega, ker je pri-digarstvo in puhli dogmati- zem sovražil. Pesmi in članki zgovorno pričajo, da je bil revolucionar, »kamerad človeštva«, kakor je bil tudi »kamerad svojega ljudstva«. Kot pesnik, človek in revolucionar stoji v isti vrsti svetovnih socialističnih humanistov, kakor so bili Barbusse, Rol-land. Gorki, Jesenin, Toller, Wolker in še mnogi drugi. Njegov in naš socializem ni bil le političen, marveč je bil svetovnonazorski, umetniški in naroden, pri vsem tem pa in filozofski, internacionalen predvsem človečanski, humanističen. ki se je z vso gorečnostjo prizadeval za svobodo svojega ljudstva, družbe in posameznika. Zato je v Kosovelovih pesmih in člankih tudi tolikokrat poudarjena beseda človek, kajti socializem je doživljal, razumel in si ga predstavljal kot najvišji, najžlahtejši humanizem, kar tudi v bistvu klasični socializem je. Čeprav je Kosovel večkrat poudaril, da ni dogmatičen marksist, še to nikakor ne pomeni, da ni bil v svoji zaključni fazi prepričan socialist ali pa morda celo nasprotnik marksizma in komunizma, kakor so mu nekateri hoteli podtakniti že takrat, tihi glasovi pa se slišijo še danes. Toda to so bile in so pobožne želje srak, ki bi se rade kitile s perjem njegove poezije in naprednosti. Ko je Kosovel leta 1925 študiral med drugim tudi »Komunistični manifest«, se je odločil za marksistični socializem politično in svetovnonazorsko, čeprav je bilo' slovo od mladostnega romantičnega idealizma težko, kakor je zmeraj težko slovo od vsakih lepih sanj, ki jih je življenje razblinilo v nič. Kosovelova rana mladost je bila na-cionalno-revolucionarna in religiozna, v smislu tistega »bo-goiskateljstva«, kakor ga poznamo pri Rollandu in celo pri Gorkem, toda vse to še ne dovoljuje nikomur, da bi ga zaradi tega proglašal za katolika in klerikalca, kakor je to skušal provokatorsko storiti neki klerikalni viso-košolec nad njegovim odprtim grobom leta 1926, ko je prej obljubil, da se bo samo kot rojak poslovil od pesnika, kot primorski študentovski tovariš, potlej pa je prav po klerikalno prelomil besedo, potegnil iz žepa napisan govor v »imenu katoliških primorskih študentov« ter proglasil ob zaščiti fašističnih bajonetov Kosovela za svojega. To je bil prvi pljunek reakcije na grob pesnika-revo-lucionarja. drugi pa je bil članek Tineta Debeljaka v »Zenskem svetu« leta 1926. Neskrupolozno in — mirno lahko rfečem — blasfemično sta prva izkoristila pietetno gesto umirajočega, na katerega je nepietetno pritiskal domači župnik. Kosovel je z globoko sinovsko ljubeznijo in pesniškim spoštovanjem ljubil svojo mater. Župnikov pritisk je bilo poslednje nasilje, ki ga je moral doživeli do dna izčrpani in umirajoči pesnik, ki je z nami vred sanjal v ekstazi evropske smrti v revolucionarnem vsta-■ieniu vsega sveta in vsega človeštva, brez liberalnih in klerikalnih valptov, bre» topega množja reakcionarnih mračnjakov vseh zvrsti hrepeneč po večni luči, večni pravici in resnici, po večni svobodi, posameznika in množice, kjer bo življenje ena sama visoka pesem Človeka in Človeštva, z milijonskimi inačicami, različna v posameznih glasovih in vendar vseobjemajoča harmonična sinfonija vsega sveta. V socializmu je videl najboljše pogoje za razvoj pesniške individualnosti. s tem snom v srcu, s to mislijo v svojem jasnovidnem umu, s to vero, blestečo se v njegovih pro-dirnih očeh in plamenečo v izgorevajočem srcu je umrl, preden je mogel izpovedati in ustvariti vse, kar je bilo v njem. Komu drugemu bi se naj takšen pesnik takrat priključil, če ne revolucionarnemu proletariatu vsega sveta, če ne klicu »Proletarci vseh dežel, združite se!« saj je to bil in je še zmeraj klic vseh tistih, ki žive v nižinah življenja, ki trpe, kakor trpi pesnik, — klic njegovega ljudstva in vseh ljudstev. In ker je spoznal, da je v našem času socializem nosilec te ideje, se mu je priključil po primeru Wolkerja, Barbussa, Gorkega, Rollanda, Francea in mnogih drugih velikih duhov polpreteklega in našega časa. Priključil pa tudi zato, da bt kot pesnik in človek sodeloval pri požlahtnjenju in uresničevanju te velike ideje, kajti socializem je bil zanj in za nas vse hkrati najvišja in najmogočnejša manifestacija humanizma. štvo. Poslednji gol, ki je bil dosežen v zadnji minuti, je prav tako dosegel Lipošinovič. Ko so Zagrebčani zapuščali igrišče, jih je občinstvo viharno pozdravljalo. Po tekmi je predsednik «Spartaka», ki je organiziral turnir, izjavil; «Z velikim zanimanjem smo pričakovali gostovanje zagrebškega Dinama. Imeli smo priložnost videti izvrstno moštvo z izredno tehniko. Zagrebčani so s svojo igro in vedenjem pridobili naklonjenost praške športne javnosti.« Predsednik Dinama Ivo Ko-lič je dejal; «z igro našega moštva smo več kot. zadovoljni, saj je moštvo na obeh tekmah pokazalo več, kot smo od njega pričakovali. Igralci so razumeli, da so te tekme resne in so se potrudili, da bi kar najbolje zastopali naš nogomet.* Beo- ir Z>- . ■ * Muf hodni Nemčiji. V igri z tergom je bila poražena (0:0). oanovorni uren01* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT ' Olson se danes pomeri z Joeyem Maximom SAN FRANCISCO, 12. — Jutri zvečer se bo v Cow Pa-laceu v San Franciscu svetovni prvak srednje kategorije Carl #Bobo» Olson pomeril z Kilti) SHEPjjjj predvaja danes 13- *■ ' ob 18. uri I',rn: Igralci: Raf Vallone, Martine Carol Gina Loll°brl® KINO PROSEK-KONTOjl1 11 11®1 predvaja danes iJ- , ob 19.30 uri f'1®' « predsednica* Igralci: ini Silvana PamP«0 Carlo DapP°r °. jf. (Prepovedano mladi pod 16. leta) MtejmCnčŽHgt predvaja danes 13. in jutri 14. t. m. ob 18. uri film- zrtv£ sovraštva ljubeč Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 77. četrto poglavje » V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŽKRAT Glede »čarovniškega reka« o «gospodu Kčsovelu« pa je rekla: «Nesmisei je reči, da drži «žreliee v roki«, še večji pa, da «ga» hoče požreti. Ko bi vsaj rekel, da hoče «te» «požreti«. O obojem sem, otrok, prav resno razmišljal, saj je bila to prva »kritika« mojih produktov. Poskušal sem celo upoštevati mamine opombe, toda v praksi sem se kmalu prepričal, da Ima samo prvotna oblika «pravi» učinek. Kajti še kar nekam jasno sem se zavedal, da niso važne besede, marveč nekaj drugega, kar tiči za njimi in kar je Jmelo zaželeni učinek samo v nesmiselnem, v absurdu, skozi katerega se le na svojstven način in učinkovito izražalo. 73. Morda sem si bil v prejšnjih poglavjih z odvajanjem cd osrednje pripovedi na področje splošnejših prikazov svetoivan-skega življenja in njegovih navad in starozitnostt nehote vzel čas, da dodobra razmislim in dojamem pojav teh čini-teljev, ki so imeli usoden vpliv ne samo na življenje in razvoj otroka, marveč tudi poznejšega človeka. Odrasli navadno ne pripisujejo otroku in njegovim posebnostim nikake važnosti in zato le redko opazijo celo temeljne lzpremembe v njegovem razvoju in samemu značaju. Ce je moja starejša sestra rekla, da sem bil do svojega obolenja za pljučnico »pohlevna žverca« in da je nastopila neka izprememba v mojem značaju sele po bolezni, potem mislim, da se je v času vendarle nekoliko zmotila. Otrok za odrasle ni važen, važen pa je za samega sebe in za svoje vrstnike. Izprememba, ki jo je povzročilo odkritje opisane?a »privilegija« v meni in moči, ki mi jo je dajal nad vrstniki, je bila tako nagla in temeljita, da je čez noc prevrnila ves otrokov odnos do sveta in okolice. Prej pohlevna ovcica sem imel naenkrat med vrstniki prvo besedo. Moja pasivnost je sicer ostala, prav tako veselje do opazovanja, do risanja in modeliranja. Sestra in sorodniki se spominjajo pogostega izreka moje mame, če so vprašali po meni: «Tiho. tihe, da se lev ne zbudi«, še zmerom sem lahko po ure in ure sedel nad mravljiščem ali pri risanju in modeliranju. Ce so me zmotili, sem se rad spravil nad otroke. Tako sem postal družabnejši, toda ne zmerom v najboljšem smislu. Res je: otroci kmalu niso več izhajali brez mene. To sem čutil in na svoj otroški način izkoriščal. Pravzaprav je bila redkost, da sem se se igral z otroki kakor v prejšnjih letih. Takih »nedolžnih iger« nisem skoraj več poznal Prevelika je bila zapeljivost oblasti, ki mi jo je dajal nad njimi privilegij, ki se Je tako nanagloma pojavil, in ki je bii v resnici precej nevaren element. Otrok nisem samo «strašil» ali ,1!h na kak drugi soroden način teroriziral. To sem počel le v daljših presledkih in cez dan. Vsak večer sem Jim pripovedoval zgodbe, kar je šlo skozi leta. Včasih sem pripovedoval te prigode širšemu kroga na pragu pred hišo, včasih, zlasti pozneje, pa najprej samo Branku, nato tudi Nenadu, v postelji. Tok pripovedi me je zanesel tako. da večkrat nisem zapazil, kdaj je kdo od bratov zaspal. Branko se je navadil, da je godrnjaje prikimal, cia me posluša, tudi ko je že zadremal. Kdaj pa kdaj sem ga spodbudno potegnil za lase, če sem opazil, da je zaspal, ko se je meni še hotelo pripovedovati. Vsak večer me je prosil, naj mu pripovedujem, in mislim, da ni bilo slajšega zanj, kakor da je sredi takega pripovedovanja zaspal. Ce som prišel v zgodbi ravno do trenutka, ki je bil tudi za pripovedovalca posebno napet, bratu pa se je spalo, sem mu kdaj obljubil tudi kako darilo ali uslugo, če bi se premagal In me naprej poslušal. Toda narava je terjala svoje in velikokrat sem moral potem samemu sebi pripovedovati lastno zgodbo do konca. Zgodba o Kladanu in njegovih Jadrah. n Mendzadžeku, šadoneku, Ktirlkiču, Kaanfeku in Kaanfeedi se )e v tovi« smrti kmalu razsula. Osebe so ostale in Z1V®'.) D'1 naprej svoje sencam podobno življenje- Edino jaz » gt# “ - ’ navsaKo na mesec, kamor se je bil preselil Kladan s stvom; v ta »mesečni ciklus« sem vključil lisice Zvitorepke in Zabržanih, s čimer je zašel I - SJS. v j. j tli j C- zmerom Sternad, zdaj najprej Dom Sternad. -dum - beg m še pozneje Hrabrctek Potoval sem .jrn ma mesec, kamor se ie bil creselli Kladan s sv0,J!,ie c _ ^ tudi humoristični element. Leto za letom je šlo in zgodba je postajala zmerom bolj ohlapna, d°K padla v svoje elemente. Nečesa sem se še takrat., kot otrok, dovolj ja*?°«jioč Namreč razlike med tistim, kar sem pripovedoval ve