Poštnina plačana t gotovinL Leto IX,, št. 18. (jjJutro44 xvn^ št, 102 a) Ljubljana, ponedeljek 4. maja 193» Cena 1 Din L^aiuuivu, i-juuijcLOa, n rmiljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3X24, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Kocenova uMca št. 2. — Telefon št. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja f Ponedeljska izdaja »življenje in svet" UrearuStvo. LdabHena: Knafljeva ulica 5- Telefo* 3122. 3123, 3124, 3125 tn 3126 vsak ponedeljeK zjutraj. — rofta se posebej to velja po pošt prejemana Din t--, po raznaSaJ dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi §t_ 2440. Celje: Strossraayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«, tarifu. Ponedeljska l-dan- »Jutra« tzbai?- Hbesinshi cesar na begu Cesar Haile Selasi Je pobegnil v francosko Somalijo ter včeraj opoldne prispel v Džibuti - V Adis Abebi plenijo roparji, mestc samo pa Je v plamenih London, 3. maja. AA. Vest, da je abesinski cesar Haile Selasie z nekaterimi člani svoje rodbine nenadoma odpotoval iz Abesinije, je izzvalo po vsej Angliji silno globok vtis. Vsi listi prinašajo o odhodu cesarja Haila Selasija v Džibuti obširno poročila in tudi že prve komentarje. Politični krogi so si sedaj na ja. snem, da je nastopil konec organiziranega abesinskega odpora proti Italijanom Ce bo v Adis Abebi ali pa kje drugje sestavljena sedaj nova abesinska vlada, pravi >,Evening Standard«, bo britanski vladi vsekakor silno težko priznati jo. Britansko po-lan is t vo bo prisiljeno zapustili abesin-fko prestolnico, če bo italijanska vlada po cesarjevem odhodu postavila vladi, ki bo ostala v Adis Abebi, nore mirovne pogoje. Vsekakor abesinski cesar Adis Abebe ni zapusti] po nasvetu angleškega pasja, nika. V ostalem je angleška vlada odredila že vse potrebno da se angleški državljani v Adis Abebi prepeljejo v britansko Somalijo Na letališču v Adis Abebi je pripravljenih več vojaških transportnih ]etal, ki bodo vso britansko kolonijo pre. peljali v Berbero. Tudi drugod je napravila vest o odhodu jibesinskega cesarja iz Adis Abebe mučen vtis. V Ženevf smatrajo politični krogi Društva narodov, da je cesarjev beg zelo otežil nadaljnjo akcijo Društva narodov Cesar je na ta način priznal, da ima napadalec sedaj pravico izkoristiti sadove svoje zmage. V Švici so presenečeni zaradi nenadnega odhoda abesinskega cesarja iz Abesinije tudi zaradi tega, ker so listi. še včeraj objavili vest, da je cesar odredil prodajo svoje vile, ki jo ima v Veveyu ob severovzhodni obali ženevske, ga jezera v kantonu Vaudu, da bi dobil nekaj likvidnih sredstev za nadaljnjo borbo proti Italijanom. Tudi listi v Nemčiji, Franoiji, Češkoslovaški, Poljski in drugod ugotavljajo, da pomeni beg abesinskega cesarja in njegove rodbine iz Abesinije propast abesinskega cesarstva. Seja kronskega sveta O cesarjevem odhodu so se zvedele na. si ednje podrobnosti: Abesinski cesar je imel nekaj ur pred svojim odhodom poslednji posvet s člani kronskega sveta. Na seji sveta se je ugotovilo. da je sleherni odpor proti Italiji zaman. Zato je cesar skleni,] odpotovati iz Ibesinije. Nato je imej daljši razgovor- .. angleškim poslanikom Bartonom. O rezultatih tega razgovora ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti, vendar pa vse kaže. da poslanik Barton ni svetoval, naj zapusti cesar Abesinijo. Končno se je cesar sestal še s svojo soprogo Makonen in dvema članoma ce. sarska rodbine. Cesarica ga je že pred dnevi zaprosila, naj zapusti Abesinijo. ker je vsak odpor proti Italijanom nemogoč. Vse kaže, da so na cesarja še najbolj vplivale njene prošnje. Preden se je s svojim spremstvom odpeljal iz mesta, je odredi], naj se prebivalstvo po njegovem odhodu pusti na dvor in naj se mu razdeli orožje in razstreljivo, kar ga je še v ce. sarskih skladiščih Prihod v Džibuti Cesar se je s svojim spremstvom odpeljal z vlakom proti Džibutiju. Pred vlakom se je vozila izvidniška lokomotiva z nekaj vagoni, v katerih so namestili nekaj prtljage. Po nekaj vesteh so italijanska letala bombardirala ta izvidniški vlak. vse pa kaže, da so te vesti neresnične, ker je abesinski cesar točno po programu danes opoldne prispel v Džibuti. Po informacijah agencije Havas je bil cesar v Džibutiju sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Na postaji so ga pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti Pri. šoten je bil tudi komandant mesta v spremstvu večjega števila oficirjev v paradnih uniformah. Na peronu je bila postavljena častna četa somalskih strelcev. Po kratkem sprejemu se je cesar s člani svoje rodbine z avtomobili, ki mu jih je dala na razpolago francoska kolonijalna uprava, takoj odpeljal v palačo guvernerja francoske Somalije. Na poti v Evropo Abesinski cesar se bo jutri vkrcal na neko ladjo in odpotoval iz Džibutija, vendar pa še ni znano kam. Po nekaterih vesteh bo odpotoval v Aden in od tam dalje v Evropo z angleško vojno ladjo Po še nepotrjenih vesteh se bo med potjo ustavil tudi v Palestini. Po mnenju angleških uradnih krogov, ki so glede na cesarjev beg zelo rezervirani, bo morala država, v kateri se bo cesar naselil, sma. trati cesarja Haila Selasija kot vrhovnega komandanta abesinske vojske za ujetnika, dokler se ne bo končala vojna med Italijo in Abesinijo, obenem pa bo morala skrbeti tudi za njegovo varnost. Abesinski cesar se vsekakor ni odrekel prestolu. Odhod vlade iz Adis Abebe Abesinska viada je davi zapustila Adis Abebo. Člani vlade so se z avtomobili in cesarskim arhivom odpeljali proti zapadu. Po nekaterih vesteh se sedež vlade premesti v gore v pokrajini Džakorsi, po drugih v pokrajini Volego. Ropanje v prestolnici Po cesarjevem odhodu so v Adis Abebi, kakor je bilo pričakovati, nastali nemiri in neredi. Ljudje so pričeli vdirati v trgovske lokale in jih pleniti. Pridružile so se jim tolpe abesinske neredne vojske, ki so dotlej ostale izven območja mesta. Po cesarjevem odhodu je nad tisoč Abe. sincev vdrlo v cesarjevo palačo in si prisvojilo vse, kar so tam našli, preproge, puške, streiljivo in druge predmete. Ljudje so pričeli pustošiti tudi drugod in zlasti so iz gostiln in drugih takih lokalov odnašali cele zaboje pijač. Napadali so tudi stanovanja bogatejših Abesincev. Na raznih krajih je prišlo do kratkih spopadov in streljanja. Hkratu so izbruhnili na raz. nih krajih mesta požari, ki so se širili z vso naglico. Po informacijah, ki jih poslal ameriški poslanik Engert po radiu ameriškemu ztf nanjemu ministrstvu, je bilo snoči že sre. dišče abesinske prestolnice v plamenih, pa tudi v nekaterih drugih mestnih okrajih se je požar zelo razširil. Goreti je pričela tudi hiša v kateri je stanoval ame. riški vicekonzul v Adis Abebi, Crampe. Tolpe Abesincev so vdrle v poslopje v času, ko se je vicekonzul mudil v ameriškem poslaništvu, kjer je poslaniku refe-riral o položaju. V poslopju ni bilo nikogar in so ga Abesinci do kraja oplenili, nato pa zažgali. Do večjega spopada je prišlo tudi v bližini ameriškega poslani, štva in je nekaj izstrelkov po naključju zadelo tudi palačo poslaništva. O tem incidentu je ameriški poslanik odda' zunanjemu ministrstvu krajše poročijo, ki pa ga je sprejela newyorška pomorska radiote-legrafska postaja. Ker je bila vest slabo sprejeta, so se po Ameriki in snoči tudi po Evropi razširile vesti, da so Abesinci napadli tudi ameriško poslaništvo, kar je poslanik Engert davi odločno demantiral. V ostalem se niti drugim diplomatskim zastopstvom v Adis Abebi, niti kakemu tujemu državljanu ni pripetilo nič hudega. Večina tujih državljanov se je zatekla v angješko poslaništvo. V ameriško poslani, štvo so včeraj prišli trije ameriški misio-narji. Poslaništvo je prevzelo v svojo zaščito tudi okrog 30 grških državljanov in Rusov. V angleško poslaništvo se je zateklo 7 ameriških misionarjev in 5 drugih ameriških državljanov. Ker so bile pre. kinjene brezžične zveze ameriškega poslaništva z ameriškimi misijami po deželi, je poslaništvo razposlalo iz Adis Abebe več posebnih odposlancev z navodili za posamezne misije. Ameriški misijonarji ki delujejo v notranjem Sudanu, so sklenili vztrajati na svojem mestu. Pred v korak a njem italijanske vojske Neredii so snoči dosegli vrhunec in so trajali tudi vso noč. Po informacijah agencije Reuter je francoska vlada vse svoje informacije o položaju, ki je nastal v abesinski prestolnici postaja italijanski vladi, ki je takoj odredila maršalu Ba-dogliu. naj pospeši prodor italijanske vojske do Adis Abebe. Maršal Badoglio je izdal ukaz, da morata obe koloni, ki prodirata proti Adis Abebi. takoj pospešiti svojo akcijo. Obe koloni sta nadaljevali svoj pohod proti Adis Abebi tudi v pre. tekli noči in je vsak čas pričakovati, da bodo Italijani že jutri zavzeli abesinsko prestolnico. Sprednje straže kolone askar-jev, ki je prodirala po karavanski poti preko šoanskih planin in je včeraj zavzela večjo vas Egrso severno od Adis Abebe, je snoči prodrla na razdaljo 40 km od prestolnice. Po italijanskih informacijah se šoanci kljub nasprotnim ukazom cesarja Haila Selasija ki jih je pozval k sabotaži pridružujejo Italijanom in tako pospešujejo njihovo prodiranje v center premaga, ne države. Tudi poglavar galske dežele dedžas Buru Amedije se je včeraj prijavil italijanskemu vrhovnem poveljstvu v Desiju in sprejel njegovo nadoblast. Generalu Badogliu je dal na razpolago 10.000 svojih vojščakov Izjavi! je, da so tudi vsi poglavarji plemen od Desija do Adis Abebe pripravljeni predati se Italijanom. Neguš se ni odrekel prestolu London, 3. maja. o. Angleški poslaniK v Adis Abebi sir Sidney Barton javlja, da je v angleškem poslaništvu, ki je kakih 5 milj daleč od središča prestolnice, zbranih nad 3.000 angleških državljanov. Poslaništvo je z vsemi okoliškimi poslopji zavarovano z bodečo žico in močnimi stražami angleških kolonijskih čet. Za sedaj ni nobene nevarnosti za inozemce ter bi bila po mnenju angleškega poslanika brezmi-selna vsaka intervencija z oboroženo silo pred prihodom italijanske vojske, ki se pričakuje vsak čas. V nadaljnjem brezžičnem poročilu javlja poslanik Barton, da ni prejel nobenega službenega poročila, da se je neguš odpovedal prestolu. Pričakuje se, da bo italijanski glavni stan po prihodu motoriziranih kolon v Adis Abebo sestavil začasno abesinsko vlado. Adis Abeba gori Washington, 3. maji. o. Ameriški zunanji urad je prejel od svojega poslaništva v Adis Abebi paročilo, da je vse središče abesinske prestolnice z občinskimi zgradbami v plamenih. Kazen tega so bila r;iz-streljena vsa javna poslopja. Telefonska zveza med Adis Abel>o in mestnimi deli. kjer se nahajajo tuja poslaništva je prekinjena ter se /.veza vzdržuje le še po kurirjih. Inozemci so zbrali vsi v angleškem poslaništva, ki je zavarovano 7. hodexo žien. Tudi cesarjeva palača v plamenih Pariz. 3. meia. d. Francoski poslanik v Adis Abebi Goddar je poslai zunai.jemu ministrstvu v Par/zu radiogram, po katerem gori polovica mesta Adis Aibeb.. Požar se je razširil tudi na cesarjevo palačo, ki je najforže ne bodo več mogli reš-iti. Po cestah mesta so se ponoči vršili krvavi boji med Abesraci, k;' so plenili. Povsod po cestah tožijo trupla. Razširjene so govorice. da so domačini ubili tudi nekaj Evrcp-cev, vendar pa ta veso-dali predsednik profesor šilih, tajnik p. Mlačnik in blagajnik g. Rode. Pedagoška centrala je marljivo delovala in je bil zlasti nedavni pedagoški teden deležen lepega odziva mariborskih vzgojiteljev in roditeljev. Pedagoška centrala vrši vzvišeno poslanstvo zbliževanja šole in doma. Od 19. do 31. maja priredi Pedagoška centrala poučno ekskurzijo po češkoslovaški republiki, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali razne ta-mošnje pedagoške institucije. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine; ki vzdržuje in oskrbuje Počitniški dom kraljice Marice na Pohorju, si j,* na rednem občnem zboru, ki je pričal o živahnem človekoljubnem delu za našo mla dino izvolilo naslednji novi odbor; predsednica Marija Maistrova, podpredsednik dr. Vrtovec, tajnik Ivan Womer tainikov namestnik Vladimir Biček. tlagaini?arka An toi.ija Pinterjeva blagajnik Vladimir Biček, gospodarica Olga Balionova. gospodar-jev namestnik Ivan Lukman. Odbornik i r odborniki so; Ana Majcnova. Ivanka bi poldova. Ela Senkovičeva Man m Rapoč". va, dr. Viktor Kac. Grčar. dr Šiška. inž Baran Bezlaj. dr. Jagoodič dr Pučnik d' Rebernik in Marija Žurajeva Mariborski gasilci so proslavili praznik svojega patronn -v Florijana s sveto mašo. ki je bila dopol- dne v stolnici. Zaradi močnega deževja je morala izostati tradicionalna kratka cerkvena slovesnost pred Florijanovlm spomenikom v Tattenbachovi ulici. Gasilci so po maši v sprevodu odkorakali v Gasilski dom, kjer je bil tovariški sestanek. Simultanka velemojstra Pirca rfnoci je gostovala kot Madeleina v »Plesu simultanka našega velemojstra Vasje Pirca, ki je igral proti 30 najboljšim mariborskim šahistom-srednješolcem Simultanka je trajala od pol 21. do četrt na 1. zjutraj. V svojo korist je odločil Pire 25 partij, v štirih je remiziral. proti enemu pa je izgubil. Vsi dohodki šahovske produkcije gredo v prid podmladku Jadranske straže. PRI LJUDEH. NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za Iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. *• RANZ • JOSEFOVA grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. OgL rog. 8. Dr. 30474/35. Z. K. D. Samo še danes ob 3. Divji tovor Sloni, divje zveri, levi, leopardi in drugi Gostovanje Erike Druzovičeve Snoči je gostovala kot Madelein v »Plesu v Savoyu« v tukajšnjem gledališču naša mariborska rojakinja in odlična igralka zagrebške opere gdč. Erika Diruzovičeva. Gledališče je bilo polno zasedeno in številno občinstvo ni štedilo s toplim aplavzom. Dru-zovičeva je tudi to pot pokazala svoje odlične pevske in igralske kvalitete. Samomor je izvršila 47 letna delavka Marija Kosova z Mute. Vlegla se je s triletnim otrokom v posteljo in nato izpila večjo količino lizo-la Naslednjega dne so Jo mrtvo našli na tleh poleo postelje Najbrže je zaradi silnih bolečin padla s postelje na tla, kjer je obležala v nezavesti in nato izdihnila- Avtomobilski karambol na Aleksandrovi cesti Snoči je vozi! celjski mestni avtobus proti Glavnemu trgu po Aleksandrovi cesti-Nasproti je prihajal osebni avto neke tvrd-ke Na oglu A'eksandrove ceste je osebni avto švignil proti Cankarjevi ulici, pri tem je nastal karambol z nasproti prihajajočim mestnim avtobusom. Človeških žrtev k sreči ni bilo. pač pa sta ole vozili poškodovani. V Dravo je Skočila z mostu v samomorilnem namenu danes dopoldne neka mladenka. Poklicani reše- valci so odbrzeli z reševalnim avtom do meljskega broda kjer se je neševaicu g. Romihu posrečilo, da jo je v zadnjem trenutku zgrabil za lase in jo potegnil v čoln Mladenka, 30 letna Eiza je bila vsa pre-mražena in nezavestna. Prepeljali so jo t splošno bolnišnico Pred skokom v Dravo je odvrgla klobuk in torbico V bolnišnici so ugotovili, da ima občutne notranje poškodbe. ki so nastale zaradi padca v globino i) m. Elitni kino Matica — TeL 21-24 DANES OB 4., in FILM LEPOTE, LJUBEZNI IN RASNIH PROBLEMOV Š A N na pragu najvišjega vzgojevalisča opominjalo naš inteligenčni naraščaj na visoke nacionalne in državne ideale tako popolno poosebljene v Njegovem liku. Lepemu in pogiembnetnu dogodku je prisostvovalo predvsem veliko število akademikov da da izraza zve«tobe in hvaležnosti svojemu mrtvemu voditelju in pokrovitelju. Iz Zagreba je prispelo močno zastopstvo jugoslovenskp nacionalne mladine pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. I>-šiča. Številno je bil zastopan profesorski zbOT naše univerze z rektorjem na Čehi. Komemoracijo, ki je bila bolj jkkio! na zakletvi zvestobe nacionalni in državni koncepciji viteškega kralja, ]e otvoril s pomembnim govorom predsednika JNAI) Jr drana« g. Zupan. Za njim je izpregovoril v imnu združene nacionalne mladine član ••Edinstva« g. Kutin. Sledili so govorniki Akademske zveze. Kluba jugoslovenskih akademikov iz Istre, Trsta in Gorice, Sa-veza jugoslovenskih nacionalnih akademikih organizacij im g. Jakšič kot član pokloni-tvene delegacije iz Zagreba. Potem ko je predsedujoči položil na spomenik jugoslo-vensko trobojnico s srebrno palmovo vejico in zlato vtisnjenimi imeni organizacij, ki so sodelovale pri svečanosti, ter predložil vdanostno resolucijo mlademu kralju Petru II-. ki je bila navdušeno sprejeta, je bila lepa svečanost zaključena. Jugosloven-ska nacionalna omladina se je dostojno od dolžila Njegovemu spominu. Strelci otvarjajo svojo sezono Na vojaškem strelišču ob Dolenjski ce_ sti je naša Strelska družina davi slovesno otvorila svojo strelsko sezono. Čemerno vreme z neprestanim deževjem je sicer zadržalo mnogo prijateljev strelskega športa, da so ostali doma, a množica od ličnih prdstavnikov naše vojaške in civilne javnosti, ki so se malo pred 9. uro zbrali na prikupno okrašeni terasi streli-škega poslopja, so dali sicer skromnemu, intimnemu slavju tudi prav dostojanstveno obeležje. Med drugimi so prisostvovali otvoritvi generala Popadič in Jovanovič, komandant 16. artiljerijskega polka pol. kovnik Lukanac in garnizijonar podpolkovnik Radojkovič, magistratni direktor Jaručiigai, generalni direktor TPD Skubec in zastopnik Društva ostrostrelcev Franc Heinrihar. Namesto predsednika strelske družine Sterlekarja, ki je odhitej na strelsko svečanost v Celje, je zbrana goste pozdravil podpredsednik Minko Heinrihar. ki je po udaril, da priča že današnja udeležba na slavju, da bo lepi. a v interesu obrambe naše domovine tudi nadvse koristni strelski šport vzbudi] v novi sezoni v naši jav. nosti še več aktivnega zanimanja kakor doslej. Hkratu je izreke] toplo zahvalo naši vojski za pomoč, ki so je strelske družine zmerom deležne pri njej, in ki ji gre glavna zasluga, da se njih delavnost pri nas tako lepo razvija. Za njim je povzel besedo še general Popadič. ki je naglasiil zgodovinski pomen strelskih dru. žin v borbi za osvobojenje male predvojne Srbije in za ustvaritev velike našo skupne domovine. Strelska družine predkuma-novske Srbije so zbirale okrog sebe fante in može vse tja do 80, pa že dečka od 14 leta, da so se vežbali v streljanju in se tako pripravljali na veliko borbo za osvo bojenje. Delovanje strlskih družin po vojni je najbolj zgovorna priča, kako da. našnje generacije slede visokim vzorom svojih junaških prednikov in tako se je pokret tudi v Sloveniji prav lepo razvil: dokaz, da prebivalcem na skrajni zapadni meji naše države ne manjka pravega ra zumevanja za velike naloge narodne ob rambe. Z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II je general Popadič zaključil svoj govor, vojaška godba pa je intonirala narodno himno. Po otvoritveni svečanosti so posamezni gostje segli po puškah, da preizkusijo varnost svojih rok in oči. in v mokro tiši no Golovca so odjeknili prvi streli v zna menje. da se strelci shajajo v zbor. Uspeh Ostrovskega v drami Lep večer le v soboto pripravila svojim obiskovalcem naša drama. Dajali so Ostrovskega zanimivo in še danes aktualno komedijo iz družabnega življenja., kakor ga je živela Rusija sredi prejšnjega stoletja. »Gozd«. Delo je v režiji Bratka Krefta ter z Nablocko pa Cesarjem in Danešem v glavnih vlogah doživelo prav lep uspeh. Nekateri sodelujoči sc za svoje kreacije prejeli za celo naročje cvetja, a posamezne scene so izzvale viharen aplavz. Po nekaterih razočaranjih, ki jih je zadnji ča6 prinesel dramski repertoar, smo z »Gozdom« dobili nov lep, vesel komad ki to gotovo vzbudil v naši javnosti mnogo hvaležnega zanimanja Podmladkarji JS so koncertirali Med prireditvami, ki jih podmladki Jadranske straže na naših šolah prirejajo na prehodu od šolskega leta v počitnice, spada akademija ki so jo danes popoldne priredili podmladkarji I drž. realne gimnazijo v veliki Kazinski vorani, brez dvoma med najbolj skrbno pripravljene in zato po pravici tudi med najbolj uspele- Akademiji, ki se je vršila pod pokroviteljstvom gospe soproge divizionarja generala Nedeljkoviče-ve. je poleg pokroviteljice prisostvoval načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik kot zastopnik bana in še lepo število drugih predstavnikov naše kulturne javnosti, pa tudi množica staršev ki so prihiteli, da vidijo, kako njihov naraščaj napreduje v raznih umetnostih, ki jih posreduje šola poleg suhega umskega znanja. Zasluga za uspelo prireditev gre predvsem prof. Fr. Gra fenauerju in piof. Buncu. Program je otvoril številni, harmonično ubrani mladinski zbor pod vodstvom prof Rančigaja z veličastno Tomčevo »Jadransko himno«, ki je vzbudila v dvorani kar viharno navdušeno odobravanje, nakar je sledil pozdravni govor načelnika PJS, sednio-šolca VratuSe. Nič manj 'epega uspeha ni dosegel Bbhmov »Trio«, ki so ga izvajali šestošoloi Sever (violina). Kuščer (klavir) in Osredkar (čelo), in poznejši solistični nastop Severja, ki je ob Kuščerjevi spremljavi z virtuoznostjo in toplino zaigral VVil-helniove »Romance«. Vmes sta prvošolca Eržen in Pelan pogumno, z efektom dekla-niirala Župančičevega •»Mornarja« in Aškerčevega 'Ribiča«, sedmošolka Stritarjeva pa je žela mnogo |>ohvale za svoje sonorno petje. Koncertni spored je zaključila »Triglavska koračnica«, a poleg mladinskega zbora, ki je izvajal še ciklu« narodnih f.e-smi. so meti vsemi sodelujočimi Izzvali največ burnega odobravanja pač mali pevci in harmonikarji iz šole prof. Rančigaia. Rančigajev dečji pevski zbor, ki ga tvorijo sami malčki iz zgodnje predšolske dobe. so 1 s svojim pogumnim izbranim nastopom iz-p ičali. da je njihova pevska vzgoja v najboljših rokah, a mali harmonikarji, med katerimi so nnirdajši komaj tolikšni, da morajo večji tovariši mehove prenašati za njimi, so poslušalce razmajali v tako Žida-no voljo, da je dvorana kar odmevala od plavža in cepetania. Po umetniškem delu sporeda se je razvila prijetna zabava s plesom ob sodelovanju RonnJ*-jazza- KOUC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAD. Tel. 26—270 29—129 * 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78. PRAGA — SMI. CHOV Tel. 407—66. KOIJfEVO VINO DOBIIE V VSEH PRODAJAL. NAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. Kolo jugoslovenskih sester sporoča ljubljanskemu prebivalstvu, da bo imelo tudi letos dva nabiralna dneva: 9. it. 10. t. m. Odbornice bodo prodajale cvetlice v prid ubogim materam. Odsek Kola jugoslovenskih sester »Jugoslovenska majka; bo posvetil materam v dneh od 5. do 8. t. m. predavanja (5. t. m. ob 20. bo predavala v Zvezdi profesorica Kokalj.željezno-va, 6. t. m. ob 20. bo predavanje na Viču. 7. t. m. ob 20. bo predavala na srednji tehnični šoli ga. dr. Lunačkova in 8. t. m. bo predavala ob 20. v Mostah ga. dr. Tavčar-Konvalinkova). Dne 12. t. m. bo za zaključek proslave materinskega dne ob 20. v gledališki dvorani šentjakobskega odra v Mestnem domu slavnostna akademija s pestrim sporedom. Dolžnost prebivalstva je. da poplača delo in trud članic KJS z obilnim obiskom predavanj in slavnostne akademije Strelski praznik v Celju Blagoslovitev okrožnega prapora in okrožna skupščina Celje, 3. maja Danes se je Celje odelo v državne zastave v počastitev udeležencev slovesne bla goslovitve nove zastave celjskega strel^k.i-ga okrožja in letne skupščine okrožja. Zjutraj je krenil sprevod z zunanjimi udeleženci izpred postaje z vojaško godLo na čelu v telovadnico. Blagoslovitev prapora V telovadnici so se zbrali zastopnih kuma novega prapora Nj. Vis. kraljeviča Andreja, poveljnik vojaškega okrožja in mesta g. polkovnik Joso Milkovič zastopnik ministra dr. Kreka celjski župan g Mihelčič, zastopnik bana sreski načelnik g. dr. Zobec, celjski podžupan g. Stermecki in drugi, med njimi Sokoli in gasilci. Ob igranju vojaške godbe je opravil opat g. Ju rak službo božjo, nato je pa z lepim nagovorom blagoslovil prapor. PoJkovnik g. Milkovič je kot kum pritrdil na prapor krasen svilen trak dariio visokega kuma. Predsednik strelskega okrožja polkovnik g. Stojkovič je naglasil v govoru pomen strelskega športa in pozval zastavonošo g. Janka Wagnerja, naj zvesto čuva prapor Prosil je tudi zastopnika kuma. naj sporoči zahvalo okrožja na najvišjem mestu. Vzkliku >2ivel Nj. Vel kralj Peter II. in v 33 kraljevski dom!« so se z navdušenjem pridružili vsi navzočni. Vojaška godba je zaigrala državno himno sokolski in gasilski prapori pa so obkrožili novo zastavo, ki ima napis »Vse za vero, kralja ln domovino!« Skupščina strelskega okrožja Po blagoslovitvi se je' začela v Narodnem domu letna skupščina celjskega ok; ožja. Predsednik podpolkovnik g. Stojkovič je sporočil, da so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in kraljeviču Andreju, pozdravne pa ministru za vojsko in mornarico, ministru za telesno vzgojo in strelski zvezi v Beogradu. Predsednik je nato med drugim poročal da je odbor priredil ani okrožno strelsko tekmo v šošlanju, na kateri si je med posamezniki priboril prvo mesto 0,mar Rautner s Planine, pri pokalnem tekmovanju je pa dosegla celjska strelska družina z 220 točkami od 450 dosegljivih prvo mesto- Uprava ]e osnovala sklad za podpore strelskim družinam pri gradnji strelišč. Odobrena sta bila pravilnik o skladu za snovanje strelišč in pravilnik o varovanju okrožne zastave. Tajnik g. Gajšek je poročal, da šteje cel i-sko strelsko okrožje 60 d-užin. Poleg okrožne strelske tekme v Šoštanju Je priredilo okrožje tudi strelsko zabavo v Celju. Član strelskega okrožja Frie Blumer je na zvezni strelski tekmi v Beogradu zasedal 10 mesto. O stanju blagajne je poročal g. Jerin. za nadzorni odbor pa direktor g. Mravljik. Odboru je bila soglasno podana razrešnica s pohvalo blagajniku. Zborovalce je nato pozdravil ter jim čestital k novemu praporu g. Milan Slelek.ir iz Ljubljane v imenu Strelske zveze, ljubljanskega strelskega okrožja in ljubljanske družine, g- dr. Miloš Vanhnik iz Maribora pa v imenu tamošnjega okrožja, celjski župan g. Mihelčič v imenu ministra dr. Kreka, sreski načelnik g. dr. Zobec za g. bana, a celjski podžupan g. Stermecki v imenu celjske občine. H koncu je še čestital starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hra?»-vee v imenu župe in društva. Sledilo je zabijanje zlatih žebljev v drog okrožnega prapora, nato pa je bil podpolkovnik g. Stojkovič v priznanje njegovih zaslug za organizacijo izvoljen za častnega predsednika okrožja ki bo tudi predlagalo njegovo izvolitev za častnega olana Strelske zveze. Proračun za leto 1930-37. je bil spropt. Za delegata za zvezno skupščino je bil izvoljen g. Janko VVagner. Tekma strelskega okrožja bo v Celju. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen podpolkovnik Krasnik, za podpredsednika Karel Pajk. za tajnika Gajšek. za blagajnika Jerin, za odbornike Wagner. Natek, Confidenti in Radz.ivil iz Celja, Pavlič iz Štor, dr. Medic iz Šoštanja in Kompar? z Vranskega in za namestnika Schvvenbner z Vranskega. Člani nadzorrega odbora so ravnatelj Kralj in polkovnik Nečak iz Celja tri Razpotnik z Zidanega mestu namestnika pa direktor Mravljak in Rraupner. Popoldne je bi! koncert vojaške godbe v Celjskem domu. kjer se je vršilo tudi nagradno sobno streljanje- Objave Umrl je v Ljubljani v soboto 2. maja g. Jožko Blanč, uradnik državnih železnic. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na poko pališče k Sv. Križu. Blag mu spomin ža. lujočim naše iskreno sožalje! Tri komorne trie bomo slišali drevi ob 20 v Hubadovi dvorani v Vegovi ulici Znamenite trio ge Brandlove bo izvajal komorni trio Maksa licgerja. dailje Josipa Suka in eno izmed najnovejših del sklada telja škerjanca. Vse tri dame (ga Brand lova. ga Reichertova in ga. Rusyjeva so prvovrstne umetnice z veliko koncertno rutino in še večjim umetniškim uspehom Nocojšnji koncert bo brez dvoma nudil izreden umetniški užitek Prodaja vstop nic po 10 in 5 Din v naprej v knjigarni Glasbene Matice. »Lepa Vida«. Znamo narodno balado »Lepo Vido« je uglasbil Zorko Prelovec za soliste moški in mešani zbor s sprem, ljevanjem malega orkestra Delo je bilo napisano še v Idriji, a skladatelj je delo izpopolni, in namesto klavirskega sprem ljevanja napisal spremljevanje godalnega orkestra. Solistične vloge bodo peli; Vido Tinka Dolenčeva, kraljico Evica Bitenče-va in zamorca Mirko Premlč. Spremljalo bo orkestralno društvo Glasbene Matice, dirigiraj boskladatelj sam. »Lepa Vida« se bo v novi obliki prvič izvajada v petek 8. t. m. na Prelovčevem koncertu v Filhar-monični dvorani. Vstopnice v knjigarni G'asbene Matice. Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani priredi ob prilik^ poljskega narodnega praznika v ponedeljek 4 t. m. ob 20. v be]i dvorani hotela Uniona proslavo združeno s spominom na največjega poljskega pesnika moderne dobe Jana Kasprovvicza ob priliki desetletnice njegove smrti. Spored: 1. Uvodne besede o pomenu praznika bo govori] profesor dr. Rudolf Mol6. 2. Jan Kasprovicz: Dies irae (himna) in Prošnja Bogu za odpuščanje (legenda); poslovenil dr. Tine Debeljak; recitiral bo Ciril Debevec. 3 Pesniški lik Jana Kasprowicza; govoril bo profesor dr. Tine Debeljak. Vabljeni! Vstop prost. SAMOPOMOČ Gledališkim ravnateljem prede večkrat trda. Oni dan sta se rodila ravnatelju nekega podeželjskega gledališča že drugič dvojčka. Ko je zvedel to šepetalec, je dejal: Naš ravnatelj hoče kar sam napolniti gledališče. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek. 4 maja: zapito. Torek. 5. maja: Gozd Gostovanje v Celju-Sreda, 6. maja; Gozd. Red Sreda. Četrtek. 7. maja: Juarez in Maksimilijan. Red Četrek. Petek. 8. maja; Ob 15. Družinski oče- Dijaška predstava po cenah od 5 do 14 Din. »JUTRO« ponedeljska izdaja 3 Ponedeljek, 3. K. 1936. Ognjeni krst SK Ljubljane Pričetek ožjega tekmovanja za prvenstvo LNP — SK Ljubljana je komaj rešila obe točki, Hermes pa se vrača iz Maribora brez uspeha — CSK ima prav dobro moštvo Železničar: Hermes Včeraj se je v Ljubljani pričelo ožje tekmovanje za prvenstvo LNP za katerega se v predtekmovanjih kvalificirali SK Ljubljana in 2SK Hermes iz Ljubljane. SK Železničar iz Maribora in Čakovečki SK. Posebno zanimanje je vladalo za tekmo med Ljubljano in ČSK v Ljubljani, ker je Liubljana prvič pod tei« imenom nastopila v prvenstveni borbi. Pa res ne moremo reči da je bil prvi nastop novega ljubljanskega moštva zelo posrečen. Toda zdi se nam, da so to pač prve težkoče. ki se '>odo sčasoma že odpravile, tako da bo Ljubljana res imela moštvo, ki bo enakovredno zagrebškim in beograjskim moštvom. Saj je dobrega materiala dovolj na razpolago. Druga kombinacija Ljubljane ki je nastopila v prijateljski tekmi proti kombiniranemu moštvu CHja se je vsekakor >>oli? izkazala. V naslednjem poročila: LjublJasia : Celje komb. 5:1 (3 : 0) Ljubljana; Rožič: Cene. Petrič: Šinkovec Kukanja, Lah II; Šlamb.erger, Slapar. Pu-po Luce. Zemliič. Celje; Koprivšek T (Celje): Koprivšek II (C). Končan (Atletiki): Vvohlgemut (A), Pressinger (C) Brunsek lPasa in ta del igra je bil obenem lepši del. Potem so Celjani popustili, pa so jil sledili v tem Se domači. Na koncu ni Lila igra več- zanimiva. Ljubljansko moštvo se je. dasi je bilo precej pomešano kmalu znašlo tn so se p<> edini deli, ki so sicer v igri zelo harmo-uirali. [>ovezali v lepo celoto. Dot>ro je igrala predvsem srednja linija, v kateri se je .zopet odlikoval Kukanja s koristno igro v obrambi in v napadu Šinkovec je čedalje fcolj ustaljen igralec, a mali Lah kaže. da se bo razvil v prvovrstnega krilca. Tudi napad je bil precej homogen. Malo koinodno in počasi, pa vendar dobro ga je vodil Pu-po. Luce je bil zelo prodoren In obenem s prejšnjim nevaren strelec. Slapar je igral tehnično in komi iniatorno dobro strela pa ni pokazal. Krili sta bili v polju dobri, pred golom neaktivni. Obramba ni imela velikih problemov in je svoj sivar zadovoljivo rešila Celjanom se je mnogo bolj poznalo, da so sestavljeni iz dveh moštev Kompletne reprezentance Celja ni bilo mogoče dobiti keT sta bila Olimp in Jugoslavija zaposlena v domačem prvenstvu Od začetka so Celjani zaigrali resno, bili so v polju pridni toda do gola niso mogli skoro nikoli nevarno prodreti- Čedalje bolj so so morali omejevati na obrambno delo. Opazen je bil Pressinger na srednjem krilu., priden in požrtvovalen: desno stran napada sta zavzela brata Schuh. od kterih je bil oni na spojki uspešnejši sicer pa ni bilo v napadu nič kaj prida Obramba je bila raztrgana Desni branilec se je držal, levi že manj, vratar pa je zakrivi! nekaj prav zacetni- ških napak. Po poteku igre rezultat povsem ustreza. Sodil je skoro jrovršno g. Martelanc. Ljubljana s čakovečki SK 4:3 (Is3) vanp dobro igro. Tehnično so dobro izvež-bani. Tudi vigrani so prav dobro. Moči so precej izravnane, dasi jc par igralcev, ki se odražajo od ostalih. Tako robustni Vamp lin v obrambi, ki ne dela krivice svojemu imenu. Preko njega je težko priti. Vratar je držal neverjetne stvari, pa najsi bo z znanjem, ali po sreči. Srednja vrsia je bik kot celota do polčasa odločno boljša na terenu, v ostalem zelo izravnana. V napadu je leva stran zelo nevarna: Takač izredno prodoren in nevaren pred golom, Novak ga je stalno pošiljal naprej. Zeio nevarno je tudi desno krilo. Gostje so vrgli kar od začetka vse na tehtnico. Že v prvi minuti so bili v vodstvu, z močno forsira-nim tempom so po izravnavi že po četrt ure zopet v vodstvu in ohranijo spričo tehnične premoči in sijajnega starta prvo besedo na polju do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so postali deloma žrtev napačne taktike, deloma so jim meči pošle. POTEK Prvi napad izvedejo gostje, in ko ga o4>-. ramba Lj. odibije, so že zopet pred golom; eč držati doseženi rezultat, igro zaprli j tok;rat jmaj0 USip,ch: energična poteza na-ni nič koristilo vse obletnic, k' *o g:' | prej -m Takač je na strelu, žoga obsedi. Ljubljana: Logar — Jug. Bertoncelj — Boncelj. Herman, Sočan — Janežič, Gnn-ta.1, Lah 1, Jež, Jug I. Čakovečki: Istvanovič — Vamplin, Janič — Vaš, Megla, Veh — K a vez, Mckovec, Hrebak. Takač, Novak. S to garnituro ni imela Ljubljana toPko sreče. Vsaj ne od začetka. Kakor bi bili spustili na igrišče enajst sicer individualno dobrih igralcev, ki pa so se menda zrkleli. d-a bo delal vsak na svojo pest. Nikamor ni šlo. Obramba je silovito plavala, srednje vrsta se nikakor ni mogla znajti, napad ves raztrgan. A nasprotnik je od vsegi začetka brezobzirno pritisnil s tehnično zglajeno igro. z neverjetno brzino poedincev, s frapantnim startom , s popolnoma povezano igro. Še čudo božje, da ni bilo do pol-. asa hujše kot »samo« 1:3! Igra je bila v resnici do črke prvenstvena. Zraven tudi lepa. Začetek in ves prvi del igre pripada gostom. Potem so se domači vendar znašli, mala sprememba v napadu je ta del moštva kar prerodila; tudi v krilcih so se smomnili boliše igre. pa je šlo kot po loju. Sicer so gostje po odmoru, liot in ni rnc Ljubljančani uspešno izvajali tja do bazenskega prostora. Potrebna ie b!la naposled rememba taktike: igro odpreti. pofem ie slo. Šlo. toda s težavo in z ve'iko muko. le tobko. da sta prvi točki na varnem Novo moštvo Ljinbliame se ie dolgo zvijalo v porodnih bolečinah. Mnogo je k temu prispevala ožja obramba, ki se kar n; mogla otresti nervoze. Bertoncelj je bil tja do srede drugega polčasa od sile nervozen in nezanesljiv. Vinko. njegov sicer tako flegmatični drug. se ie te bolezni takoi na-lezel. Poleg tega moštvo gotovo ni bilo brezhibno sestavljeno. Skratka, vse skupaj je bilo hudo narobe, in ko je stal ob odmoru rezultat na 1:3. ie povsem kazalo, da brez male blamaže ne bo šlo. Pa je po odmoru le šlo. Se^ai so igrali gostje proti concu. v toliko so bili domači ■na boljšem. Srednja vrsta se je n-ir>os!ed le /•našia. v nartadu je prevzel vodstvn Jež, Grintal je šel na pol-levo. Lah pa v desno 7,\-&7.o. Tako je bil trio povezan, k temu }e Jež zelo leno 'n usoctvo razdeljeval žogo po krib'h. zlasti je Jugni serviral sijajne predlo/ke. ki jih je sicer nekaj unr opast 1. par pa zelo uspešno uporabil: tretji in četrti gol. otba mojstrska, sta bila rezultata ta k;h akcij. Ožja obramba nikakor ni mogl i ugajati. Bila je ves čas igre najšibkejši del moštva. Logar je imel tokrat mnogo poM. reš 1 je mnogo situacij zelo sigurno, pa je imel tudi šibke momente. Prvi go' br bi! ob malo več j pazljivosti ubrani jiv. B-anilca sta se proti koncu igre sicer popravila, toda bila sta še vedno d3leč od dobre forme. V ha.l-fih je bil v prvem polčasu Boncelj često poslednja opora obrambi, tudi sicer je bil boljš' od ostale dvojice. Herman je našo! pot v staro formo šele v drugem polčasu. Tedai je odlično igral s triom koristil tudi v obrambi. Sočan se ne more znebit' svo-jh muh Spočetka je vse nreveč rinil v sredino, pa je bilo njegovo krilo stalno na čistem, ko se je tega odvadil in se vigral z ostalimi, je parkrat po svojem običaju ser vira! žoge nasprotniku mesto svojim Na pad se - je povezal šele v spremenjen-' postavi Tedaj je trio dela! točno in zanesljivo, kombinacije so bile premišljene, -ik igralec je prejemal žogo skoro na nogo in ob pravem času Jež ie preudarno vodil kvintet. Lah je pokava!, da ie desnn zveza dobro se je razume! i z Ježem i z .Taneži čem. dočim je bi! prej na sredi osami en. Crrinta! je enako dober na desn; kot na levi fvezi. od kril je bil Jug bolj zaposlen, ime! pa je enako kot niegov rimo ni des.ni strani zelo lene stvari po'eg neverjetnih na pak. Čakovčani so od samega začetka presenetili z veliko borbenostjo in z neoričako- 2:0 (l:o) Lj. prenese igro na drugo polovico, v 4. min. je Jež v ugodni poziciji, Vampl'n ga zruši, enajstko pretvori Herman s suvereno sigurnostjo. 1:1. Gostje so sicer frapirani, j pa se ne vdajo. Lj. igra zelo slabo in tako je njena obramba stalno v akciji. Svoie delo opravlja slabo. V 18. min. Hermanov foul. prosti strel gre do levega krila, ki potegne in mimo presenečene obrambe Lj. doseže zopet vodstvo. Vreme se spremeni in sonce močno ovira Lj. in Č. je precej v premoči V 41 min. pobegne desno krilo, center prevzame Mekovec, ki postavi rezultat na 3:1 za Č. Po odmoru se situacija bistveno sprem* ni Sprva Lj. pritisne in Č. se potegne v Obrambo. Par šans za Lj., s;car zelo lepih, toda uspeha ni. V 17. min. obrodi stalno pr-bivanje v k°z. prostoru zažel en urpeh: stop ing z roko kaznuje sodnik z enajstko. ki jo zopet Herman, tokrat lokavo spremeni v 2:3 za Č. V 26. m. min. :e zopet preie! Jug krasen predložek. krat je s>am na strelu in njegov vollev se kar t^.ko odbakar Crrinta! še enkrat pot:s.ne noW. Te sikope četrt ure med drui«;m in četrtim golom ie bil? igra Lj. na v>šk'i notfm «e ie polena in d-o konca n; bilo okoro ni" ve~c zanirn;vega. Li'"di 5p b:lo že n^o.!-«^?;no mrioigo. okoli Bib =0 v (jl-iinem 7"<-'^>votin? v-aj 7.3, začetek. S'^d:l :e tekmo g. Deržaj dbro. II. in III. razred Poleg glavne tekme med SK Ljubljan m CSK smo imeli tudi nekaj prvenstvenih tekem II. in III. razreda LNP. | Na igrišču Slovana je SK Jadran ;ma-\ gal SK Marsa z 2:0 (1:0) Svoboda'pa je nad vladala Grafiko z 1:0 (0:0). Slovan je porazil Korotana 2:0 M)). Priboril si je dve iragoceni točki, ki mu utrjujeta položaj na tablici. Slovan je nastopil brez March etija in Gandija. do polovice drugega polčasa ie celo igra! samo 10 igralci. Korotan je močan nasprotnik, zlasti če igra na domač h tleh. fmel je precej smole Za one. ki se zanimajo za p-^ra in usodo znanih »'vezd« bi bilo še priponi-n ti. da je bivši Ilirijan Doberlet igril v Slovanovem moštvu kot levo krilo. V III. razredu -e MHd ka visoko pora-:'a Zalog s 5:0 ter s tem zased'a pi m--to v nrven^tveni tablici Sodi! ie prav dobro g Pečar V predteikmi so :uniori Mladike iuninrjem Hermesa z O-1 I SK M^ste je porazil SK Brod . 4:2 Lvr si I s tem omogočil napredovanje na prvo me-i sto. Maribor, 3. maja. V prvi tekmi ožjega tekmovanja nod-savezno prvenstvo v Mariboru se je pojavilo moštvo ljubljanskega Hermesa. Za n e-gov nastop je bilo med mariborskim občinstvom še precej zanimanja, pa je zopet prišlo na stadion Železničarjev okoli d00 gledalcev. Obiskovalci današnje tekn„ «0 mfcnda bili z igro v splošnem zadovoljni, ker je bila ves čas zelo zanimiva in napeta, zilasti zaradi tega. ker so Železničarji do 40 min. drugega polčasa vodili le z rezultatom 1:0. tako da so Hermežani še vedno imeli priliko za remi s. Tudi terenske prilike so bile ob početku igre prav idealne. 20 m;n. pred koncem pa se vlMa ploha, ki ie igralce, pa tudi gledalce premočila do kože. Po predtjekmi med rezervo Železničaria in novoustanovljenim SK Slavijo s Po-brežja, ki se je končala z zmago Železničarja s 4:0 (3:0), sta se glavna akterja javila v naslednjih postavah; Železničar: Herman — Frangeš, Ronja.k — Eferl, Frangeš fl, Antoličič — Lado, Golinar, Konrad, Pavlin, Habicht. Hermes: Oblak —• Klanonik, Košmerlj — Primar. Košenina. Kretič — Lado, Brodnik, Svetic, Praunseis, M'ro. Železničar je poslal v boj svojo znano borbeno enajstorico. Njegove najboljše sile so bile v krilc:h, dočim napad ni pokazal več kot običajno. Priznati je treba, da je bil Železničar v vseh vrstah boljši nasprotnik, kar se je videlo zlasti v drugem polčasu, le volja ni držala koraka z znanem. Napad je ir/,delal lepe situacije, v odločilnih trenotkih pa ni mogel preko na-sprohrkove obrambe in sreče. Tudi je napad pred vedel taktično povsem zgrešeno iigro. ker je premalo zaposlil sicer dobri krili. Tudi je vsa petorca zapadla v hiper-komibnacije v kazenskem prostoru nasprotnika. ki jih pa je z lahkoto razdiral. Vsi napadalci so se izkazali kot zelo slabi strelci. Moštvo je v celoti ugajalo. Enaj^orica je v celoti ugajalo. Enajstorica 'e dobro vi*r'na ter je predvedla za oko lepo, toda nekoristno igro. Hermežani niso izpolnili pričakovanj. Začeli so precej indolentno. DaM »o se _>rese-netiti po svežem startu nasprotnika in niso utegnili uvodoma preprečiti njegovih zamotanih komibmacijsk ih potez. S tem so se spravili v podrejen ipoložaj, bi ga niso mogli ves čas igre popraviti. Tudi teda' ko so sporadično naipadaH, se niso mogli prav znajti. Nobena poteza ni bila solidno zgrajena. V igri ni bilo nobene miselnosti, igralo se je tja ven dan brez premiseilka in brez ambicije. Zlasti je ipo svojem ne- činku razočaral napad v celoti, ker ni bilo v vsem kvintetu nobene izrazito pozitivne točke. Srednje vrste Hermežani skoraj n:so imeli, ker so se krilci večji del igre udejstvovali v obrambi, poudarjati pa moramo: z uspehom. Edino Košenina je držal zvez' med obrambo in napadom. Imel je mnogo nesrečnega posla z napadalnim triom Mari-" borčanov, vendar se rmi je večinom posrečilo razdreti nasprotnikove komb:nž.Hje. Branilca sta se držala dokaj dobro. Čimbolj pa se je igra nagibala h koncu, tembolj ju je zapuščala sigurnost in hladnokrvnost. Nazadnje že nista bila prav nij več steber moštva. Morali so priti razen krilcev na pomoč še napadalci. Edini mož v enajstorici, ki je svojjo nalogo odlično rešil, je bil vratar OMak, ki ie branil v zares lepem stilu. Že od začetka se je opazilo, da so se Hermežani odl^ili za boflj defenzivno igro. kar se jim je tudi v glavnem posrečilo, kajti poraz 0:2 daleč ni v skladu s potekom igre. Prvi gol je zabil za Železničarja v 32. min. G;>linar. drugi gol pa je padel iz enajstmetrovke v 42 min. lei jo je sodnik diktiral, ker je Oblak foulal Gol narja. V splošmo 7idovo!js>tvo je sodil g. Ca-mernik rz Ljubljane. Zaprtje, nenormalno razpadanje tn gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčiee. Or. r*e s Dr 648.V3S Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Juniorskc: Reka : Ljubljana 1:0, Korotan : Svoboda 2:1, Jadran : Slavija 2:1. ZAGREB: Prvenstvo. Concordia . Spar-ta 6:1 (2:1), Gradjanski : Hajduk 6:0 (2:0), Hašk : Slavija (Varaždi.n) 4:2 (2:1). BEOGRAD: Prvenstvo. BSK : Jugoslavija 3:2 (1:1). PRAGA: Kladno : DFC 4:1, Tcplitzer FC : Žatec 3:1, Plzen : Kol n 8:4. RIM: Ambrosiana : Bari 2K) Sampierdarena : Milano 3:1, Juventus : B-escia L0. Torino : Firenze 2:0. Rim ; Aessandria 3:1, Napoli : Lazio 2:1. Triestina : Genova 0:0. Bologna : Palermo 1:0. DUNAJ: V soboto: Vienna ; Libertas 5:1. Rapid • Sportklub 5:2. V nedeljo F\C : WAC 2:2. Bl-DTMlPEŠTA: Irska : Madžarska 3 3 (2rl). BERN: Španija : Švica 2:0 (0:0). Din Rada se peni, še bolj osvežuje, Izdatna pri uporabi« NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Table tenis turnir Hermesa Prehodni pokal je z zmago Ilirije prvič ostal v Ljubljani Ostra borba med Ilirijo in Hermesom Ljubljana, 3. maja. Danes po poldrugi uri zjutraj se je končalo v dvorani Sloge moštveno tekmovanje IV. propagandnega turnirja Hermesa. Kakor smo včeraj na kratko poročali, so pri moštvenem turnirju sodelovali Ilirija in Hermes iz Ljubljane s tremi moštvi, češkoslovaški table tenis klub iz Beograda, Zagrebačko klizačko društvo Kraljice Marije iz Zagreba in SK Celje. S sodelovanjem Zagrebčanov in Beograjča. nov je turnir zelo pridobi] na privlačnosti posebno še ker sta se naša vodilna kluba to pot prvič predstavila naši publiki po zavidnih uspehih Sirom države Leto dni je preteklo, od kar smo zadnjič videli na delu goste iz Zagreba. Takrat je ZKD s Hexnerjem na čelu zmagal na vsej črti. oba krasna pokala sta romala že tretjič zapored v Zagreb. Tekom leta. oziroma bolje, zadnjega polletja pa se je situacija v našem tableteniškem športu temeljito izpremenila. Medtem je postala Ilirija državni prvak, Hermes pa je vzgojil v svoji sredi prvaka med poedinci Ljubljana je prevzela iniciativo za uspešen dvig tega lepega športa in bo. smo mogli da nes z veseljem ugotoviti, tudi v bodoče vodila usodo našega table teilisa. Zagrebčani, ki so po zadnjih' porazih s strani Ilirije in Hermesa priSH z nekoliko skromnejšimi nadami v Ljubljano, si go tovo niso mislili, da bodo morali orožje odložiti že pred finalom 2reb jih je vrgel v grupo Ilirije, ki je z njimi obračunala v semifinalu sigurneje. kakor kaže rezultat. Weissbacher—Kosmina 15:21 21:11, 21; 14. žiža—Lazar : Kosmina—Marinko 17:21, 19:21 (!). Weissbacher—Marinko 15:21, 21; 15, 21:16. Lazar—Kosmina 21: 16, 14:21, 21:16. Ilirija je pričela dobro. Lazar se je opomogel. hitro zmagal nad Marinkom in s tem otvoril seore 1:0 za Ilirijo Weiss-bacherju je dri ve proti K osmin i v prvem setu odpovedal, nato pa je premišljeno nabiral točko za točko, da je mogel partijo zaključiti zopet z dri vi. Rezultat 2:0 za Ilirijo. Zdelo se je da bodo Hirijani gladko zmagali, saj je bila naslednja partija double, kjer sta žiža in Lazar »doma«. Pa je prišlo drugače. Hermežana sta z dopadljivo borbenostjo nadoknadila tehniko ter prisilila državna prvaka h ka. pitujaciji. Stanje 2:1 za Hirijo. Borba je postala napeta, posebno ker je izenačenje že viselo v zraku. Izvojeval ga je Marinko, ker je Weissbacher zelo lepo pre-drival. V odločilnem boju, ki je trajal dve in pol uri, sta si stala nasproti Kosmina in Lazar. Prvi set je dobil Lazar dokaj hitro, toda v drugem se Kosmina ni pustil več. Taktično je iz;gral nasprotnika ter izenačil v setih in prišel v zadnjem setu celo v vodstvo z 9:3. Match je bil že skoro odločen, ko se je Lazar še posjed. njič zbral in pri 10 in 15 dvakrat izenači!. To je zadostovalo, da so Kosmini pošli živci. Lazar je izdržal. velika borba je bila končana. Ilirija si je priborila prehodni dragoceni pokal senatorja dr. Ma-rušiča. Igrači iz Beograda še mnogo zaostajajo za svojimi tovariši iz Ljubljane in Zagreba. Njihov prvak Petofy razpolaga sicer z lepimi vrlinami, je pa žal preveč osamljen. Celjani so do zadnjega turnirja znatno napredovali. Posebno Zink obeta postati zopet prav dober igrač. V naslednjem podrobni rezu/ltati prvega dneva: I. kolo; ČTTK (Beograd) — SK Celje 8:0 Zink:Pet6fy 21:19, 10;21. 11:21 Lati-r.ovič : Stralecky 17:21, 16:21. Zink—La. tinovič : Petofy—Streleeky 7:21. 14:21). H. kolo: Ilirija I. — Hermes II. S:l. ZKD (Zagreb) — ČTTK 3:0 (Šteta : Stre lecky 21:16, 21:19. Senekovič ; Pet6fy 21:19, 28:26. Stein—Senekovič : Pet6fy--Strelecky 21:19, 21:19.) Ilirija II. — Hermes III. 3.0 (Marinko : Dernovšek 15:21, 21:11, 21:11. Kosmina : Medvedšek 18:21, 21:18, 21:10. Kosmina. Marinko : Dernovšek—Medvedšek 22:20, 1S;21, 24:22). Semifinale: Ilirija — ZKD 3:2 (Weiss-bacher : Hexner 21:11, 21:10. Lazar : Se. nekovič 21:19, 18:21, 15:21. žiža—Lazar : Stein—Senekovič 21:16, 21:17. Lazar • Hexner 11:21, 17:21. Weissbacher : Sene kovič 21:19, 7:21, 21;13). ZKD je šel v borbo s Hexnerjem. ki je prtfel v Ljub. ljano nalašč za to srečanje. Tesni izid gre na rovaš Lazarja, ki si je malo pred pri-četkom mateha poškodoval nogo in žara. di tega ni mogel nuditi običajue igre. Tudi je v partiji a Senekovičem prišel popolnoma iz udarca. Odlično je zaigral Weissbacher, ki je z izdatno zmago nad Hexnerjem že v uvodu odloči! dvoboj. Z današnjo zmago je Ilirija zabeležila že četrto zaporedno zmago nad ZKD. Hermes I. — Ilirija IL 3:0 (Marinko : Geržinič 27:25, 21:19 Kosmina ; Nagy 17:21. 21:17, 21:16. Marinko—Kosmina : Nagy—Geržnič 21:17, 22;20) že ta efektna zmaga nad drugim moštvom Hi. rije, je dala naslutiti da bo finalna borba med Hermesom in Ilirijo nad vse ogorčena Pričakovanje ni izostalo, ker je bi!a borba med obema finalistoma resnično dramatična. Finale: £|iriia L — Hermes L 3:2. La- zar ; Marinko 21:7, 21:19. Danes se ostala tekmovanja nadaljujejo ves dan in bomo končne rezultate priobčili prihodnjič. Vreme je nagajal^ lahkoatletom Na igrišču Primorja bi se moral vršiti v soboto in nedeljo lahkoatletski miting, ki naj bi bil nekakšen generalni pregled atletov, ki pridejo v poštev za bližnji lahkoar-letski dvomateh z Gradcem, ki bo 23. in 24. t. m. v Gradcu. Miting je žal pokvarilo nedeljsko shbo vreme in so se mogle ršiti le nekatere točke sobotnega sporeda V nedeljo je bil prostor precej 7,inoL«n in so zaradi tega miting odpovedali, v nado stilo pa se je vršil le nekakšen trening. Sobotni spored ni bil zanimiv, ker so manjkali baš najboljši atleti, ki bi morali nastopiti šele v nedeljo. Sobotni spored so izpolnili večinoma juniorji m so se seniorji udejstvovali le v dveh discipPnah, ki pa tudi niso dale tega. ker se je pričakovalo. Posebno v krogli smo jako sflabi in je to vsekakor najslabša t .'-ka naše. sicer zelo napredujoče atletike. V soboto so se vršile naslednje 1 ke: tek 100 m juniorji B (od 14. do 16. Ha); 1. Baje (Ilirija) 13.3. 2. Adamič ('Vimo^je) 13.4, 3. Praprotnik CD 1-3.5. Tek 1000 .1-niorji C Cod 16. do 18. leta): 1 Kotr (T) 2:50 1/5, 2 Nabernik (P) 2:54 2/5. 3. Kerc (Plan;na) 3:04 2/5. Met krogi!e senior=i: I. Jeglič 0) H.41 m. 2. Sodnik (P) 10.91 3. Skoberne (P) 10.82 m. Met diska senior,;: !. Jeglič m 34.35 m ,2. Skoberne (F) 2S.43 m. Met diska 1.5 kg juniorji B in C: 1. c vin:a (T) 31.42 m. 2. PregI (Planina) 29.* m 3. Zaje (Pl.) 26.74 m. Državno prvenstvo v sabljanju Zagreb, 3. maja. V dvorani Makabija se je danes nadaljevalo in končalo tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju, ki je bik) obenem izbirno tekmovanje za berlinsko olimpiado. Rezultati so bili: Sablje, juniorji: 1. NikoJič (Petrovgrad). 2. Abraham (Zagreb), 3. Kolombatovič (JZagreb), 6. Drago Mandelc (Ilirija, Ljubljana). * Floret, juniorji: L NScolič (Petrovgrad), 2. Saša Cvetko (Ilirija). 3. Maks Ferlan (IH-rija), 4. Leon Vičar (Kask). Meč, juniorji: 1. in 2. Mirko Koršič (Ilirija) in Mažuranič (Zagreb), 6. Josip Perv-gov (Ilirija). Floret, seniorji: 1. Marjan Pengov (Ilirija), 3. Edi Marion (Ilirija), 4. Marko Koršič (Ilirija). Meč, seniorji: 1. Tretnjak (Zagreb). 2. 3. in 4. mesto je med drugimi zasedel dr. Fran Pichler (Mask), 5. in 6. med drugimi Edi Marion (Ilirija). Sablja, seniorji: 1. Ladany (Sufeotica), 5. Marion (Ilirija). Floret, seniorke: 1. Christian (Petrovgrad), 1 Juga Tavčar (Ilirija). Floret, juniorke: 1. Lotta Pirchan (Mask), 4. Luckmann (Ilirija), 5. Hedviga Viča* (Mask). Slalom tekma z Zelenice za pokal dr. Gucklerja se je vršila včeraj. Zmage I j j jeseniški Skalaš Praček Ciril v času 512 sekund. Podrobno poročilo bomo objavili ▼ torkovi številki. SKk MISLINJA, SL0VENJGRAJ>BC priredi v nedeljo. 10. tm. ob 13-30 otvoritveno klubsko kolesarsko dirko na progi Slove-njgradec — Gornji Dolič in nazaj = 30 km. Start in cilj pred restavracijo Cajnko v Slovenjgradcu. Dne 14. junija se vrši na progi Slovenjgradec — Celje tn nazaj — 100 km- I. mednarodna kolesarska dirka pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. Vabimo vse tova-riške klube, da že sedaj pridno agitirajo za polnoštevilno udeležbo dirkačev. Razpisanih je 30 krasnih daril. Prijave za športne odseke Atene (tenis, hazena. atletika) sprejema na igrišču Atene v Tivoliju vsako sredo in petek od pol 18. do pol 19. ure gdč. Renata Savnik in daje potrebna pojasnila Pristopite k športu v prvih pomladnih dneh Igrišča so pripravljena. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Jutri ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope redna seja načelstva Člani načelstva naj sigurno pripravijo točna sezonska poročila. Po seji ob 1930 zaključni sestanek vseh v Ljubljani bivajočih članov. Na sestanku bo volitev norega načelstva. Člani se opozarjajo na oddajo klubovega inventarja. Turistično - športni odbor za drip lahke atletike in pripravo atletov »a olimpiado. V torek ob 20. v restavraciji Slamič važna seja. Odbor za izvedbo lahkoatletskih matrhev v Ljubljani. V torek po seji Turistično—športnega odtora važna odboroma seja v restavraciji Slamič. ASK Ljubljana. (Lahkoatleteka sekeija). V ponedeljek ob 20. v restavraciji Zvezda zadnja odborova seja pred klubovim občnim zborom. Zaradi važno6tf udeležba prav vseh odbornikov obvezna. Vabljeni tudi vsi sekcijski člani. Kuoui domače hlaco! ✓ > JUTRO < ponedeljska izdaja Ponedeljek, 3. V. 1936. Ugrabljeni pritlikavec Žrtev ekscentrične grofice * \ Hy>ppolite BureLle mož, ki »je zrasel od svojega rojstva samo za kakšnih 60 cm«, kakor je pripovedoval publiki ob vsaki predstavi sam, je bil ljubljenec obiskovalcev številnih kabarejev Francoske Severne Afrike, barvastih domačinov, tujskih le-gtionarjev, malih nameščencev in prodajalk. Ni bil samo pritlikavec. bil je obenem umetnik. Ko je Buirelle lansko leto nastopal v nekem malem nočnem lokalu Kairo, je zagledal v prvi vrsti mlado vikomteso Ade-fajdo de V. Po predstavi mu je ta predlagala, naj bi se za nekaj časa ustavil v njeni pariški hiši. Potovala je s svojim tajnikom že nekaj časa po svetu, se mešala med ljudstvo, hotela spoznavati življenje, kakršno je, trdi k. da ne pozna predsodkov in da je baš on Burelle, najzanimivejši človek, kar ji-h je kdai.j videla. Pritlikavec je njenio ponudbo odklonil. Ko pa je čez teden dni nenadoma izginil, ni vedel niihče, da so ga bii!>i — ugrabili- Dva zakrinkana moža sta ga bila ponoči pričakala ob vratih njegovega hotela, ga zvlelkla v pripravljen avio in ga spravila naravnost k vikomitesi. Nekoliko tednov je prešlo in potem se je pojavil kot nje-mož v naiibolj eleganitraih kopališčih Južne Francije. Severne Afrike ter Švice. Oba fita nastopala kot s/krorona. zelo preprosto oblečena in nekaj zaprta človeka, ki sta zbujala pozornost le s svojim spremstvom. Kjerkoli sta se pojavljala, ju je obdajal trop ženskih in moških liliputancev- Burel-lovih poklicnih tovarišev in tovarišic, pritlikavih ar ti s< tov, pevcev in čarovnikov, ki jih je BureLle vabil k sebi v goste. V tej družbi je bila mlada vikomtesa videti kot velikanka, nikdar pa ni kazala, da bi občevala s to družbo, brez katere- nje mož očitno ni mogel živeti, drugače nego z drugimi ljudmi- Iz kaprice mlade aristokratke je dozdevno postala usoda zaljubljene žene, ki ni vpraševala o položaju in načinu, če je šlo za dobrobit njenega izvoljenca. Toda to pomlad se je Burellovo ime nenadcma spet pojavilo na programu nekega kabareta v Oranu. Ko so ga njegovi nekdanji občudovalci po skoraj enoletnem presledku spet pozdravili z vihanvm aplavzom, se je zahvalil s solzami v očeh in je dejal na koncu svojega kratkega nagovora: «Ostanem med vami in sem snet •prost mož« Nihče ne more zvedeti, kaj se je zgodilo med njim in pariško aristo-kraitko. sam« iz neke melanholije v njegovih predvajanjih je opaziti, da jo še vedno ljubi. Znano je tudi. da mu je ona prepovedala še kdaj nnstopaiti. Toda čar odra je močnejši, pritlikavec, ki je obenem umetnik, se je vrnil v svoj svet. Francosko trgovsko letalstvo Francoski hidroplan »Saigon«, ki obratuje na progi Marseille-Alžir. Letalo lahko prepelje 19 potnikov, njegov akcijski radij znaša 1200 km Skrivnosti faraonov Kakor smo že poročali, je profesor egdp-tologije na vseučilišču v Kairu, Selim Ha-san v bližini gizeških piramid odkril najstarejšo mumijo sveta, mumijo žene Sehe-ma Neferia. Na isltem mestu je odkril še tri druge mumije, in sicer mumijo kraljevske princese iz četrte dinastije, mumijo princa Knum Ba Efa, Kefrenovega sina, tretja »mumija p« je po naziranju egiptolo.gov manjše vrednosti- V grobnicah, kjer so našli mumije in ki so po štiri metre dolge, štiri široke in dva in pol metra visoke, so naleteli na številne predmete iz bakra, kakor nože, sklede, orodje. Nadalje so opazili v grobnicah ostanke živil, kakršna so Egipčani polagali vedno v bližino svojih mrtvecev- Posebno veliko vrednost ima krasna zlata ogrlica, ki so jo našli na sarkofagu princa Knum Ba Efa in ki jp okrašena s slonov i no. ametisti in turkizi. Civilna lista angleškega kralja Civilna lista angleškega kralja, ki so jo objavili te dni, znaša skupaj 433.000 funtov šterlingov in je za okroglo 37.000 funtov šterlingov manjša od civilne liste kralja Jurija V. Za kraljeve osebne iz. datke je namenjenih 70.000 funtov, za kraljičine pa 40.000, vendar teh 40.000 funtov ne bodo izplačevali, dokler bo kralj samec. V civilni listi so predvideni posebni zneski še za kraljevo poroko in za primer, da se rodi prestolonaslednik Kakor znano, je kralj Edvard VTII. sam izrekel željo, da bi te postavke vnesli v civilno listo, iz česar sklepajo, da se name. rava poročiti. Iz akvaristove torbe 0 pezdirkih, brizgačlcah in ribicah bradljah 1 vodno nekaj o osnovnih načelih akva-r-lovstva. Marsikak ljubitelj jjodarja svoj?, > trudom iti ljubeznijo odgojene ribice prosilcem tudi v večjem številu. S tem siori poedinec sicer uslugo. vendar je tak t>osto-pvk proiiven smotru, ki ga zasleduje akva-ristovstvo. a ta je. da se odgoji akvarist satv. iz majhnega števila podarjenih ribic mu mladiče, kajti razdelitev akvaristovske-ga udejstvovanje ni v tem, da eden odgaja in lovi. drugi pa prejema. ★ Kar je o ribicah rečeno velja tudi za rdeče polže in rastline tujezemke. Ce hočemo odgoji.ti dol.er ak vari s lovski naraščaj, moramo postopati |>o gornjem načelu. Samo po sebi je umijivo da proti zmerni odškodnini. ki jo zahteva odgoji tel]'. ni ugovora, še manj pa neume.-tne kritike, ki utegne 1«* ■škodovati. V naslednjem o večjih pezdirkih, ki do-sezajo dolžino 7 do 8 cm in ki so zelo redki, dasi so taki pezdirki lepi posebno za časa drsli. Redkokedaj se komu j>osreči vloviti take pezdirke; to pa zaradi tega. ker jih zlasti za rasa drsti. ko se leskeeejo v zelo vidnih barvah ter se neoprezno sučejo okoli svojih, na manj zaraslih mestih zaritih školjk popadajo naši nenasitni roparji, ščuke in ostriži. Lahko si odgojimo v teku dveh. do treh let velike pezdirke, ki so gotovo edinstveni tako glede lej>ote kakor tudi glede svoje razmnožitve škržkih- Donn-vina jim je večji del Evrope In zapadue Azije, zelo lepe pezdirke si je od gojil v teku dveh let akvarist g. Bukovec na Prulah. Red haracinid (Characinidae) se kakor vobče znano razlikuje od drugih rib ne samo po svoji živahnosti temveč tudi po posebnem znaku v obliki tolščenke med hrbtno in repno plavutjo, kakor jo imajo naši salmonidi. Red kaj še so izjeme brez omenjene plavuti. Taka izjema je na pr. brizgačica (Pyrzhulina filamentosa C. V.), ki se odlikuje po dolgih suličasto oblikovanih plavutih. Ribica je podolgovata, gobček nadstojen. oči srednje, luske velike. Parček skoči za časa drsti na kak nadvoden, h gladini nagnjen list, kamor spusti samica kakih 8 do 16 jajčec, ki jih samec takoj oplodi. Zatem skočita nazaj v vodo- V kratkih presledkih 6e ženita na opisani način, dokler ne znese samica 140 do 160 jajčec. Samec se po drsti suče izpod gnezda In vsakih 20 do 30 minut brizgne s pomočjo repne plavuti vodo nanj. Tri dni traja, da se izvale mladiči, ki zdrče takoj v vodo. V akvariju je treba namestiti parčku belkasto ali motno steklo, ali pa tenko deščico, ki moli od roba akvarija poševno v vodo. Neke druge ribe istega rodu po bradlje ali golšavke z le malo vzbočenim hrbtom in polkrogu podobnim trebuhom. Dve vrsti sta posebno zanimivi, ker letita na krajše razdalje nad gladino. Leteča golšavka ima krilaste prsne plavuti, tolščeniko in dolgo podrepno plavut, kakor na pr. naši ploščici. Od škrg do repne plavuti in na podrepni plavuti je temna proga. Druga leteča riba te vrste je progasta bradlja z dvema vzporedno z podrepno plavutjo tekočima progama. Oblika trupa je pa ista kakor pri prej omenjeni. Če so zasledovane aH splašene. se dvignejo z gornjim delom trupa nad vodno gladino mahajoč s prsnimi plavutmi in udarjajoč z njimi po vodni gladini. Dvigajo se pa tudi popolnoma iz vode na razdalje 2 do 4 metrov, zatem pa padajo bočno nazaj v vodo. To so edine ribe. ki lete kakor ptiči z mahanjem prsnih plavnuti medtem ko je polet pri letalkah (Exocoetus) In drugih letečih ribah podoben plavanju po zraku z razširjenimi prsnimi plavuti. Opisane ribice so majhne. 4 do 6 cm dolge in priljubljene v akvarijih. Domovina haracinid je -Tužna Ameriki. Afrika in Avstralija: kljub temu preneso nekatere tudi normalno lemperaturo, namreč 15°C in za krajšo dolx> tudi manj. mislil, da ima opravka z lovskim tatom, je nastopil ostreje, nato pa je mož zaprosil, naj mu pokaže pot. Lovec mu je ustregel in Mrhar je šel. Od tedaj manjka za njim vsaka sled. Vsi napori iskalcev so ostali zaman. Ker je pogrešanec ali zablodel v gozdovih kočevskega in čabarskega sreza, ali pa morda celo izvršil samomor, se naprošajo zlasti lovci in gozdarji pa tudi drugi, da pomagajo pri iskanju pogrešanega. Pogrešanec je srednjemočne postave, širokega obličja, ameriško prirezanih brk. Oblečen je v navadno cajgasto obleko sive barve. S seboj nosi, kakor se je ugotovilo pri iskanju, navadne lesene grablje. žena razpisuje nagrado v znesku 500 Din onemu, ki dobi pogrešanega živega ali mrtvega. Pogrešanec je popolnoma miren, vendar zelo plašen. Zborovanje vlagateljev Ljubljana, 3. maja. V kmečki sobi Slamičeve restavracije sc je v četrtek zvečer vršil občni zbor Društva vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani, ki so ga lani priklicale v življenje nenormalne denarne razmere, v katerih živimo zadnja leta. Prvi predsednik društva je bil g. dr. Žvi« jal še vedno zbegani, obenem pa že blaženi hirt. »Ko so pa smeli govoriti samo tako, kakor je bilo vaši svetli volji prav!« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a Konzorcij »Jutra« Adolf fiibnikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot dskarnaris Prane lezerdek — Za tnaeratn! del ]e odgovoren AloJ* Novak. — Val v Ljubljani