GIMNAZIJA PTUJ SOLSKO LETO 2020/2021 Gimnazija Ptuj Šolsko leto v številkah 1. letnik 130 2. letnik 104 3. letnik 127 4. letnik in maturitetni tečaj 135 Vpisanih je bilo 497 dijakov. Prebliski Letna publikacija Gimnazije Ptuj, ki povzema raznovrstne dosežke in bogat vsakdanjik dijakov in zaposlenih. Podelitev spričeval maturantom 7 zlatih maturantov V šolskem letu 2020/21 je splošno maturo uspešno opravilo 95 % vseh dijakov, ki so pristopili k splošni maturi. Letošnja generacija je presegla rezultat generacije preteklega leta po številu najboljših maturantov in tudi v deležu dijakov, ki so dosegli odličen uspeh na splošni maturi. Odličnih dijakov je bilo 27 %, med njimi pa kar 7 zlatih maturantov, torej dijakov, ki so dosegli 30 točk in več. Dijaki, ki so dosegli več kot 30 točk, so bili: Jure Glodež, Eva Vidovič, Jaka Horvat, Spela Kukovec, Gal Zmazek, Matej Kolednik in Zala Veselič. Povprečno število točk maturantov, ki so uspešno opravili splošno maturo, pa je bilo 20,7. Ponosni zlati maturanti po podelitvi maturitetnih spričeval, ki je po priporočilih NIJZ lahko potekala v šolski kulturni dvorani, a brez staršev in drugih gostov. Foto: Arhiv šole Foto: Osebni arhiv Dijaka generacije 2017-2021 Vida Glatz in Gal Zmazek Po sklepu konference učiteljskega zbora Gimnazije Ptuj so bili razglašeni dijaka generacije in športnika generacije 2017— 2021. Utemeljitvi izbora dijakinje in dijaka generacije Vida Glatz je dijakinja, ki izstopa po svoji veliki vedoželjnosti in želji, da se preizkusi na različnih področjih. Štiri leta je blestela pri vseh predmetih in odgovorno opravljala svoje šolske obveznosti. Do sošolcev in profesorjev je bila vedno pozorna in prijazna. Seznam njenih dosežkov s tekmovanj in natečajev je zares obsežen, saj je vedno posegala po srebrnih in zlatih priznanjih na državnih tekmovanjih iz znanja na različnih področjih, tako iz naravoslovja kot družboslovja in jezikov. Dosegla je 5 zlatih in 8 srebrnih priznanj ter številna bronasta. Opazni so bili njeni rezultati v športni gimnastiki. Vido odlikuje ustvarjalnost. Nobena gimnazijska prireditev ni potekala brez njenega prispevka, bodisi glasbenega bodisi pevskega. Na Prešemijadi sta s sošolko Doro Mertelj nastopali s svojimi uglasbitvami Prešernovih pesmi. Sodelovala je v gledališki skupini Angles, na književnih natečajih in v šolskih krožkih. Objavila je dva članka v nemškem časopisu Franfurter AHgemeine Zeitung. Med šolanjem v gimnaziji je opravila 6 letnikov nižje glasbene šole, našla je tudi čas za sodelovanje pri Pihalnem orkestru Ptuj. Vida je vedno dajala vtis, da so stvari preproste in razumljive. V vse, kar je počela, je vložila tisti svoj umirjeni in dosledni način delovanja, z rahlim nasmeškom na obrazu, nikoli nejevoljno. Kljub izjemnim dosežkom in vsestranski nadarjenosti pa je med svojimi sošolci ostala skromna in zadržana. Čeprav je vedno imela izoblikovano mnenje, ga nikoli ni vsiljevala drugim. Vido si bomo zapomnili po njeni izjemo lepi pisavi, s katero je pisala odlične šolske eseje, predvsem pa je štiri leta osvajala srebrna in zlata priznanja na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Gal Zmazek je izjemen dijak Gimnazije Ptuj, ki ga ne odlikuje le nadpovprečno znanje iz matematike in naravoslovnih predmetov, ampak tudi splošna razgledanost, vedoželjnost na vseh predmetnih področjih ter plemenitost in srčnost. Vsa gimnazijska leta je bil še posebej predan raziskovanju matematike, a se je z veseljem odzival na vabila k sodelovanju v šoli in zunaj nje, s čimer je veliko prispeval k promociji matematike in naravoslovja ter Gimnazije Ptuj. Vodil je priprave gimnazijcev na tekmovanja iz logike, razvedrilne matematike, za Vegovo priznanje in predaval na letošnjem matematičnem vikendu Gimnazije Ptuj. Udeleževal se je številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih je dosegel izjemne rezultate. Natančnejši pogled na seznam njegovih dosežkov osupne: 9 zlatih priznanj, od teh sta dve doseženi z najvišjim dosežkom, in 7 srebrnih priznanj na domačih tekmovanjih ter 2 pohvali, 2 bronasti in ena srebrna medalja na mednarodnih olimpijadah ter vsaj 3 uvrstitve v ekipe najboljših slovenskih matematikov. Na dan razglasitve dijaka generacije je bil v Švici na mednarodni matematični olimpijadi kot eden izmed 6 najboljših srednješolcev iz države, uvrstil pa se je tudi na izbirni test za mednarodno fizikalno olimpijado. Kljub izjemnim obremenitvam zaradi številnih priprav na tekmovanja je uspel svoje šolsko delo opravljati redno, marljivo in brez posebnih prilagoditev. Gal je ostal kljub vsem uspehom premišljen sogovornik s trdno in jasno zastavljenimi cilji, je marljiv in tenkočuten. Trdno verjamemo, da bo uspel vse svoje vrline in bogato znanje v prihodnosti še nadgrajevati. Foto: Osebni arhiv Utemeljitvi izbora športnikov generacije Fotografski spomin na enega od uspehov (Zala Cunk na sredini) Foto: Osebni arhiv Zala Cunk se je zapisala atletiki. Prve uspehe sta ji prinesla skok v daljino in kros v domačem Ormožu, nato pa se je posvetila suvanju krogle in metu diska. Po končani osnovni šoli se je trdno odločila, da bo na športni poti prestopila meje svojega ožjega okolja in se vpisala v športni oddelek Gimnazije Ptuj. V atletskem klubu Ptuj trenira od leta 2017. Športu se posveča s srcem in vnemo, njen trud pa je v zadnjih letih obrodil bogate sadove. Tekmuje v kategoriji starejših mladink in članic. Posebej zadnji dve leti je pri metu diska na tekmovanjih in državnih prvenstvih pogosto stala na stopničkah za zmagovalce. Za reprezentanco je prvič nastopila leta 2017. Njen osebni rekord znaša 39, 56 metra, dosegla pa ga je na mednarodnem mitingu v Italiji. Zala je kljub napornim treningom in vsakodnevni vožnji dosegla v 1. in 2. letniku prav dober, v 3. in 4. pa odličen uspeh. Na tekmovanju iz angleščine je dosegla bronasto priznanje. Vsa leta se je udeleževala šolskih atletskih tekmovanj in sodelovala na informativnih dnevih. Med sošolci je znana po svoji energičnosti in neposrednosti, cenijo pa tudi njeno pripravljenost pomagati. Želimo ji veliko uspehov na študijski in športni poti ter da bi se lepega razgleda iz učilnice 19 še dolgo spominjala. Žigo Kovačiča je na Ptuj pripeljala športna pot. 15-letnik iz Grobelnega je septembra 2017 začel trenirati v Teniškem klubu Terme Ptuj, njegovo začasno bivališče pa je postal Dijaški dom Ptuj. Na novo življenjsko in učno okolje se je privadil hitro in brez večjih težav. Uspešen je v dvojicah in tudi posamezno. Med dosežki je še posebej ponosen na osvojeno 1. mesto v moški članski ligi v dvojicah in 1. mesto v dvojicah na mednarodnem turnirju ITT (G4) ter osvojeno drugo mesto posamezno na državnem prvenstvu. V dvojicah je najpogosteje igral v paru s prav tako odličnim sošolcem Blažem Vidovičem, na posamičnih tekmah Žigovem najtršem nasprotniku. Žiga je dobro podlago iz osnovne šole nadgradil in tudi vsa 4 leta v gimnaziji Ob intenzivnih treningih in pogostih večdnevnih odsotnostih zaradi turnirjev je našel dovolj časa za njemu ljubo matematiko. Je dobitnik 2 bronastih in 2 srebrnih priznanj iz matematike oz. razvedrilne matematike. V 3. letniku je bil član šolske odbojkarske ekipe. Žiga je zadržan in kultiviran človek, zbrano in zavzeto je spremljal pouk in bil zmeraj pripravljen pomagati sošolcem. Želimo mu, da bi ga vezi, ki jih je stkal na Ptuju, večkrat pripeljale v naše mesto, ki je nekako postalo tudi malo njegovo. Pripravila: Marija Holc, prof Foto: Arhiv Teniškega kluba Šentjur dosegel enak uspeh — odličen. co prihodnosi Dosežki v šolskem letu 2020/21 PODROČJE TEKMOVALEC, TEKMOVALKA, RAZRED PRIZNANJE SKUPNI DOSEŽKI SLOVENŠČINA Lara Kolar, 1. a Zlato Cankarjevo priznanje 1 zlato 6 srebrnih 19 bronastih Manja Dokl, 2. c Srebrno Cankarjevo priznanje Vida Glatz, 4. d Srebrno Cankarjevo priznanje Rebeka Pernat, 4. d Srebrno Cankarjevo priznanje Vanessa Repič, 1. c Srebrno Cankarjevo priznanje Sandro Čeh, 1. š Srebrno Cankarjevo priznanje Gaja Železnik, 2. c Srebrno Cankarjevo priznanje LOGIKA Gašper Vrtačnik, 2. b Zlato priznanje 1 zlato 3 srebrna 22 bronastih Barbara Kropeč, 1. b Srebrno priznanje Luka Hodnik, 2. a Srebrno priznanje Gal Zmazek, 4. c Srebrno priznanje RAZVEDRILNA MATEMATIKA Barbara Kropeč, 1. b Zlato priznanje 2 zlati 3 srebrna 10 bronastih Luka Hodnik, 2. a Zlato priznanje Maja Leskovar, 3. b Srebrno priznanje Gal Zmazek, 4. c Srebrno priznanje Sandro Čeh, 1. š Srebrno priznanje MATEMATIČNI KENGURU IN VEGOVO TEKMOVANJE Državni prvak Gal Zmazek, 4. c Zlato priznanje 1 zlato 7 srebrnih 12 bronastih Žiga Kovačič, 4. š Srebrno priznanje Lovro Lozinšek, 4. c Srebrno priznanje Maja Leskovar, 3. b Srebrno priznanje Luka Hodnik, 2. a Srebrno priznanje Aljaž Habjanec, 1. c Srebrno priznanje Barbara Kropeč, 1. b Srebrno priznanje FIZIKA Matija Berden Strelec, 3. a Zlato priznanje 1 zlato 3 srebrna 4 bronasta Matej Kolednik, 4. b Srebrno priznanje Maja Leskovar, 3. b Srebrno priznanje Gal Zmazek, 4. c Srebrno priznanje KEMIJA Matija Berden Strelec, 3. a Zlato priznanje 1 zlato 2 srebrni 7 bronastih Tin Šoškič, 1. a Srebrno priznanje Gal Zmazek, 4. c Srebrno priznanje O SLADKORNI BOLEZNI Manja Dokl, 3. c Zlato priznanje 2 zlati I srebrno II bronastih Matija Berden Strelec, 3. a Zlato priznanje Pia Kramberger, 3. b Srebrno priznanje BIOLOGIJA Matija Berden Strelec, 3. a Zlato priznanje 1 zlato 2 srebrni 7 Proteusovih nagrad Sandro Čeh, 1. š Srebrno priznanje Eva Žunkovič, 2. c Srebrno priznanje GEOGRAFIJA 7 bronastih ANGLEŠČINA Matija Peršak Zlato priznanje 2 zlati f filmska ekipa Zlato priznanje ASTRONOMIJA 2 bronasti ČMRLJ 14 bronastih Stefanovih priznanj Raziskovalne naloge Mateja Golc in Alja Rozman sta dosegli srebrno priznanje na 54. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (državna raven tekmovanja). Športni dosežki — zaradi epidemioloških razmer in šolanja na daljavo ni bilo tekmovanj Dobitniki bronastih priznanj na tekmovanjih v znanju Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2020/21 Sandro Ceh, Vanessa Repič, Eva Zunkovič, Lara Kolar, Jana Kuhar, Gaja Železnik, Tin Soškič, Hana Skrbinšek, Zoja Sok, Eva Žlahtič, Eva Vidovič, Vida Glatz, Manja Dokl, Rebeka Pernat, Meta Majcen, Mia Molnar, Monja Sabotin, Maja Vogrinec in Zala Vučak. Čmrlj Barbara Kropeč, Aljaž Habjanec, Luka Draguš Turin, Nuša Krapša, Lea Polanec, Tin Soškič, Rok Cesar, Neli Orešek, Filip Fras, Tamara Slanič, Hana Skrbinšek, Andela Kostič, Sara Merc in Venessa Repič. Fizika Maja Leskovar, Matija Berden Strelec, Matej Kolednik in Gal Zmazek. Biologija Maj Bezjak, Sandro Ceh, Eva Žunkovič, Matija Berden Strelec, Lucija Jančič, Ajda Gotal Kolarič in Barbara Lešnik. Kemija Bronasto Preglovo plaketo so prejeli: Aljaž Habjanec, Sandro Ceh, Brina Kolarič, Maja Leskovar, Matija Berden Strelec, Tin Šoškič in Gal Zmazek. Astronomija Sandro Ceh, Vida Glatz Geografija Matija Berden Strelec, Pia Kramberger, Luka Cemesl, Eva Vidovič, Ambrož Rodošek, Sandro Ceh, Simon Žnider. Področnega tekmovanja ni bilo. Na državno raven se je uvrstil Matija Berden Strelec, a se tekmovanja ni udeležil, saj je na isti dan potekalo tudi državno tekmovanje iz fizike, na katero se je prav tako uvrstil. Zgodovina — tekmovanja ni bilo O sladkorni bolezni Manja Dokl, Pia Kramberger, Matija Berden Strelec, Eva Žunkovič, Eva Žlahtič, Maja Leskovar, Evelin Munda, Barbara Lešnik, Lucija Jančič, Alja Rozman in Vida Glatz. Angleščina Matija Peršak * Rok Fakin, Nino Šegula, Miha Godicelj, Filip Verdenik in Jan Miklošič so na državnem tekmovanju iz angleščine s svojim filmom dosegli absolutno 3. mesto in zlato priznanje. Mednarodni kviz Remembering Shakespeare: Zoja Munda je dosegla odlično tretje mesto in prejela bronasto priznanje. Tekmovanje v znanju nemščine za 2. in 3. letnike ni bilo izvedeno. Hitro in zanesljivo računanje Barbara Kropeč, 1. b (9. mesto na državnem, 18. mesto na mednarodnem tekmovanju) Francosko bralno značko je osvojilo 8 dijakov od 1. do 3. letnika. Na 9. natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji je Sara Planinšek dosegla 4. mesto, Mateja Golc pa 9. SKUPAJ 1 mednarodno odličje 12 zlatih priznanj 27 srebrnih priznanj 115 bronastih priznanj Epidemija in vnovično šolanje na daljavo Šolsko leto 2020/21 je širjenje okužb z novim koronavimsom še posebej zaznamovalo, saj je pouk na daljavo trajal vse od konca oktobra 2020 do začetka aprila 2021. Vse dejavnosti smo preselili na splet — tudi take, za katere bi še pred mesecem trdili, da to ni mogpče: kulturni dan, Unescov tek, vsa tekmovanja, informativni dan V nadaljevanju kronološko povzemamo dogajanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Po poletnih počitnicah se je septembra pouk začel v učilnicah. Oktobra 2020 je ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec izdala sklep o začasnem in preventivnem ukrepu poteka vzgojno-izobraževalnega dela v času med 19. in 23. 10. 2020, ki je v srednjih šolah, glasbenih šolah in v osnovnih šolah od 6. do 9. razreda uvedel izobraževanje na daljavo. Učenci od 1. do 5. razreda so pouk obiskovali v šoli. Vrtci so delovali kot običajno. Med 26. in 29. oktobrom so bile v osnovnih in srednjih šolah jesenske počitnice. Z odlokom z dne 23. 10. 2020 je vlada s 26. 10. 2020 sprva le za en teden zaprla vse vzgojno-izobraževalne zavode, kar je z nekaj izjemami glede nujnega varstva, ki so jih lahko določili župani, veljalo tudi za vrtce. Ukrepi so bili podaljšani. Nato so prepovedi zbiranja iz oktobra 2020 ostale še naprej v veljavi. Decembra je vlada z novim odlokom ohranila začasno prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in šolah. Izjema so bili tisti zavodi, ki so bili ustanovljeni za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, saj je morala vlada slediti sklepu Ustavnega sodišča. Od torka, 9. februarja, se je za vse učence od 1. do 3. razreda začel pouk izvajati v prostorih šole. Za druge šolajoče se je nadaljeval pouk na daljavo. Poleg upoštevanja vseh osnovnih znanstvenih ukrepov je veljalo, da se pouk izvaja v enotni skupini oz. Vir: Arhiv šole mehurčku, ki je enak matičnemu oddelku. Nato se je začelo postopno vračanje v šolo vseh dijakov, kar lepo razberemo iz naslednjega obvestila vodstva šole z dne 10. 4. 2021. Drage dijakinje, dragi dijaki, spoštovani starši, obveščamo vas, da je Vlada RS sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, s katerim ni več prepovedano zbiranje ljudi v srednjih šolah in dijaških domovih. To pomeni, da se v ponedeljek, 12. 4. 2021, vračajo v šolske klopi dijaki v skladu s prilagojenim modelom C. 4. letniki in 5. a imajo od ponedeljka, 12. 4. 2021, reden pouk po urniku v šoli. V ponedeljek, 12. 4. 2021, v šolo prihajajo vsi dijaki 1. letnikov ter 3. a in 3. b. Ostali oddelki imajo ta teden pouk na daljavo. V ponedeljek, 19. 4. 2021, v šolo prihajajo vsi dijaki 2. letnikov ter 3. c, 3. d in 3. š. Pouk na daljavo imajo dijaki 1. letnikov ter 3. a in 3. b. Ob prihodu v šolo je treba upoštevati priporočene smernice NIJZ za pre- prečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Vsi dijaki in zaposleni morajo obvezno nositi zaščitne maske, raz-kuževati roke, prezračevati prostore, vzdrževati varnostno razdaljo in upoštevati hišni red. Prosimo vas, da v šolo prihajate zdravi, brez znakov bolezni. O vseh podrobnostih bodo dijake obvestili razredniki. Govorilne ure s starši potekajo na daljavo. Veselimo se snidenja z vami. Vira: Marjana Križaj, mag. Mojca Pristavec Dogič, mag. Andrej Eror, Šolanje v času COVID-19 (Primerjalni pregled), raziskovalno-dokumentacij ski sektor Državnega zbora Republike Slovenije, Ljubljana, 8. 3. 2021 h t t p s : / / www.gimptuj.si/2021/04/10/ vracanje-v-solo-3 / Namen naloge .Zmanjiai: aktivnost enclfi'3 pollfenol oksidaze. .Podal|5a.l moki rok uporabnosti. . Raziskati vpliv SC CO, na delei vitamina C v moki. Srebrno priznanje na 54. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije V ponedeljek, 14. septembra 2020, je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru potekal zagovor raziskovalnih nalog 54. Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije. Zagovori so potekali ločeno po področjih. S področja kemije se je na državno tekmovanje uvrstilo šest najboljših nalog iz cele Slovenije, med njimi je bila tudi naloga naših dveh dijakinj četrtega letnika, Mateje Golc in Alje Rozman. V svoji nalogi sta raziskovali možnost uravnavanja aktivnosti encimov v moki, s čimer bi lahko podaljšali trajnost moke. Nalogo sta uspešno zagovarjali in prejeli srebrno priznanje. . J Foto: Arhiv šole dr. Boris Zmazek, mentor Šolsko tekmovanje iz logike Tekmovanje v logiki se izvaja že 35 let pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije in tako smo tudi letos konec septembra na Gimnaziji Ptuj organizirali šolsko tekmovanje. Udeležilo se ga je nekaj manj kot 50 dijakov. Število udeležencev je bilo manjše kot prejšnja leta zaradi razmer (karantene, negotovost glede priprav in izvedbe tekmovanja). Bronasto priznanje je osvojilo 22 dijakov, šestim izmed njih se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. To so bili Barbara Kropeč (1. b), Luka Hodnik (2. a), Gašper Vrtačnik (2. b). Maja Leskovar (3. b), Gal Zmazek (4. c) in Vida Glatz (4. d). Datum državnega tekmovanja je bil s prvotnega 7. 11. 2020 prestavljen na 5. 12. 2020. Ta raven tekmovanja bo potekala v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko. Držimo pesti, da bo državno tekmovanje izpeljano in da bodo naši tekmovalci dosegli dobre rezultate. Simona Kokol, prof. Fizikalno tekmovanje Čmrlj V četrtek, 8. 10. 2020, smo znova organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Na tem tekmovanju lahko svoje znanje primerjajo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja ter vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebi- Od prijavljenih 46 dijakov je tekmovalo 40 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Šele po jesenskih počitnicah smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija DMFA se je odločila, da 14 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Dobitniki bronastih priznanj so: Barbara Kropeč (1. a), Aljaž Habja-nec (1. c), Luka Draguš Turin (1. š), Nuša Krapša (1. c), Lea Polanec (1. c), Tin Šoškič (1. a). Rok Cesar (1. a), Neli Orešek (1. b), Filip Fras (1. š), Tamara Slanič (1. c), Hana Skrbinšek (1. c), Andela Kostič (1. a), Sara Merc (1. c) in Venessa Repič (1. c). Prvo mesto je dosegla Barbara Kropeč, dmgo Aljaž Habjanec in tretje Luka Draguš Turin. Šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni V petek, 16. 10. 2020, so dijaki na šolskem tekmovanju pokazali svoje znanje o sladkorni bolezni. Sodelovalo je 64 dijakov L, 2., 3. in 4. letnika. Na državno tekmovanje, ki bo potekalo 21. novembra, so se uvrstili Manja Dokl (3. c), Pia Kramberger (3. b) in Matija Berden Strelec (3. a). Bronasto priznanje so prejeli dijaki, ki so na šolskem tekmovanju dosegli najmanj 31 točk. Ob omenjenih treh dijakih, ki so zbrali največ točk, je bron doseglo še 7 tekmovalk: Eva Žunkovič (2. c), Eva Žlahtič (2. c). Maja Leskovar (3. b), Evelin Munda (3. b), Barbara Lešnik (4. a), Lucija Jančič (4. c) in Vida Glatz (4. d). Irena Ljubeč, prof. Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni Ta raven tekmovanja je potekala v soboto, 21. 11. 2020, in sicer prek spleta. Med udeleženci so bili trije dijaki naše šole, ki so na šolskem tekmovanju zbrali največje število točk. Odlično so se odrezali. Manja Dokl iz 3. c in Matija Berden Strelec iz 3. a sta prejela zlato priznanje, Pia Kramberger iz 3. b pa srebrno. Od 64 dijakov naše šole, ki so se udeležili šolskega tekmovanja, je še 8 dijakov prejelo bronasto priznanje. Irena Ljubeč, prof. Natečaj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic Društvo za Združene narode (ZN) za Slovenijo v sodelovanju s Platformo SLOGA je povabilo k sodelovanju na mladinskem natečaju ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Tema letošnjega natečaja je bila vključujoče izobraževanje. Na natečaju so lahko sodelovali mladi v starosti od 12 do 29 let. Nagradni natečaj je bil razdeljen na dva sklopa: literarnega in fotografskega. Fotografije Laure Jambrovič, Elane Elolc in Nike Sitar iz 1. u so bile nagrajene. Laura Jambrovič: Naslov moje fotografije je TA/ smo enaki. Z vsako barvo sem upodobila eno temo. Ni pomembno, po kateri "barvi" oz. temi se razlikuješ. Foto: Laura Jambrovič Rdeča barva predstavlja raso, oranžna vero, rumena stil oblačenja, zelena spolno usmerjenost, modra naro- dnost, vijolična politični nazor. Ne glede na barve smo vsi enakopravni, saj imamo enake pravice. Hana Holc: Motivu sem dala naslov Spoštuj človekove pravice! Fotografijo sem potemnila in ji odstranila barve. Cmo-bela Foto: Hana Holc različica se mi zdi bolj izpovedna. Nika Sitar je prejela nagrado za najizvirnejšo fotografijo. Sem dijakinja 1. letnika umetniškega oddelka Gimnazije Ptuj. Za udeležbo na natečaju ob dnevu človekovih pravic sem se odločila, saj se mi zdi pomembno ozaveščanje družbe o socialnih problemih s pomočjo fotografij. Prikazana fotografija z naslovom Naj otmci spregovorijo je pobuda, da prisluhnemo vsem žrtvam verbalnega ali fizičnega nasilja oz. vsem njihovim bolečinam. Velikokrat se odrasli sploh ne zavedajo, kaj jim otrok oz. mladostnik skuša povedati. V takem primem ga največkrat utišajo, kar pa se mi ne zdi prav. Z otroki se je treba veliko pogovarjati, da nam zaupajo in povedo, kaj jih teži. Razmišljala sem tudi o dandanašnji situaciji, ko smo v karanteni. Otroci so prikrajšani za brezskrbno otroštvo in nepozabne spomine, ki bi si jih lahko sedaj ustvarjali. Pomislim na vse dogodivščine, pustolovščine in včasih tudi prepire, v katere smo se zapletali v osnovni šoli. Ko smo lahko prosto tekli BREZ omejitev, BREZ varnostne razdalje, BREZ mask, BREZ strahu, da se bomo okužili. Temu resnično lahko rečemo svoboda in veselje. Te svobode pa današnji nadobudneži ne bodo občutili v polni meri, ne bodo občutili brezskrbnega lovljenja in igranja skrivalnic, pustolovščin, kot so dreganje v čebelji panj, igranja nogometa fantje proti puncam, skupnega navijanja za Petra Prevca v šolski jedilnici ... Prav tako sedaj nimajo možnosti druženja in tudi tega, da bi učiteljem kakšno zagodli, kot smo to storili mi. Ali temu resnično lahko rečemo otroštvo? Temu, da ves dan sedim pred računalnikom; najprej za šolo, nato pa igram videoigre? Prijatelje lahko samo pokličem ali se z njimi pogovarjam preko socialnim omrežij. Zakaj ravno nam, zakaj mi? Ujeti smo v kletki, ki ji pravimo hiša. Pa vendar se zavem, da imam srečo, ker živim v hiši. Obkrožata me narava, vrt. Le koliko mojih sovrstnikov je ujetih v sobici ali kotu sobice, saj se številni spopadajo s stanovanjsko stisko. Če k temu dodamo še nasilje, ki je v nekaterih družinah prisotno vsakodnevno, temu lahko rečemo samo pekel. Otroci in mladostniki ostajajo nemočni in ponižani, zato se je o težavah potrebno pogovarjati in iskati rešitev. Na voljo so številne brezplačne telefonske številke, na katerih ponujajo pomoč. Brezplačne TV-objave proti nasilju so prav tako pogosto predvajane. Nisem pa jih veliko zasledila na socialnih omrežjih, kjer mladi preživimo veliko časa. Menim, da bi takšne objave pomagale mladim in jih spodbudile k iskanju rešitve. Naveličali smo se sprehodov, saj je vsak dan ista steza, ista pot, ista rutina. Vsak dan se mi zdi kot nešteto istih dolgočasnih dni. Dnevi so čemerni, črni in sivi, pogled skozi okno je vsak dan enak. Preprosto otroci nimajo več volje do učenja, do novega znanja, kot smo jo imeli mi. Veselili smo se vsake naslednje ure, ki ni bila matematika, seveda. Ni več toliko nasmehov in smejanja, kot je bilo. Vsa ta situacija iz nas srka energijo in otroško radost. Naša šola je bila prej rumene, svetle barve, kakšne pa je sedaj, ko tam stoji prazna? Siva, temna? Bojim se, da se bodo osnovnošolci spet vrnili v šolo in se ne bodo znali zabavati, ne bodo se družili, ne bodo tekli po travnikih. Najbolj bole- Izbirni test za kemijsko olimpijado 15. januarja je potekal prvi izbirni test za udeležbo na mednarodni kemijski olimpijadi 2021. Test je potekal na daljavo preko aplikacije ZOOM. Udeležilo se ga je več kot sto dijakov slovenskih gimnazij. Iz ptujske gimnazije se je tekmovanja udeležil Mati- ja Berden Strelec iz 3. a-oddelka in se mu je tudi uspelo uvrstiti v priprave na olimpijado skupaj še z drugimi dvaintridesetimi dijaki. Priprave iz organske kemije se začnejo že 29. januarja. Po napornih večtedenskih pripravah sledijo nadaljnji izbirni Šolsko izbirno tekmovanje iz biologije V četrtek, 4. 2. 2021, je potekalo šolsko izbirno tekmovanje iz biologije. Udeležilo se ga je 17 dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov. Tema v tekmovalnih skupinah 1. in 2. letnikov so bile glive. Tema za 3. in 4. letnike so bile vsebine obveznega dela učnega načrta za biologijo ter za maturo. Vendar so bile letos okolišči- ne drugačne. Virus COVID-19 in čas epidemije sta vplivala na izvedbo tekmovanja. Tako je le-to potekalo na daljavo, prek Amesovih učilnic, mentorji pa smo dijake spremljali preko MS Teams. Dobitniki bronastega priznanja iz znanja biologije za Proteusovo nagrado so bili: Maj Bezjak, Sandro Čeh, Tekmovanje iz znanja geografije Šolsko tekmovanje iz znanja geografije je potekalo v četrtek, 18. 3. 2021. Letošnja tema tekmovanja je bila »Prehrana v geografski perspektivi«. Izvedba tekmovanja je bila prilagoje- na šolanju na daljavo. Matija Berden Strelec iz 3. a se je uvrstil na državno tekmovanje, bronasto priznanje pa so prejeli še: Pia Kramberger (3. b), Ambrož Rodošek (4. a), Simon Žnider če pa je, da za to, da bi se tega rešili, ne moremo storiti več kot to, da se ne dmžimo in se držimo ukrepov. Lahko samo čakamo in upamo na najboljši možni razplet. Toda ne bomo se pustili tako zlahka, te hude čase bomo skupaj pregnali in se v šole vrnili s pozitivnimi mislimi in navdušenjem. Foto: Nika Sitar Ves čas govorim o otrocih, toda kdo se resnično skriva za to besedo, to je vprašanje. Je v tem norem času še res privilegij biti otrok? Mentor: Boštjan Rihtar, prof testi, s katerimi bomo dobili ekipo štirih najuspešnejših dijakov, ki bodo zastopali Slovenijo na letošnji Kemijski olimpijadi v Osaki na Japonskem. dr. Boris Zmazek Eva Žunkovič, Matija Berden Strelec, Lucija Jančič, Ajda Go tal Kolarič in Barbara Lešnik. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Sandro Čeh, Eva Žunkovič, Matija Berden Strelec in Ajda Go tal Kolarič. Alenka Valentin, prof. (3. b), Sandro Čeh (1. š), Luka Černe sl (3. a) in Eva Vidovič (4. b). Državno tekmovanje iz logike Konec septembra 2020 je bilo na Gimnaziji Ptuj izvedeno šolsko tekmovanje iz znanja logike. Bronasto priznanje je takrat osvojilo 22 dijakov, šestim izmed njih se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki je bilo zaradi vseh ukrepov izvedeno šele 25. marca 2021 kar na naši šoli pod budnim očesom profesorice Kristine Pajek. Tekmovali so Barbara Kropeč, 1. b, Luka Hodnik, 2. a, Gašper Vrtačnik, 2. b. Maja Leskovar, 3. b, Gal Zmazek, 4. c in Vida Glatz, 4. d. Gašper Vrtačnik je osvojil zlato priznanje, Barbara Kropeč, Luka Hodnik in Gal Zmazek pa srebrno priznanje. Simona Kokol, prof. Astronomija V torek, 30. marca 2021, smo končno lahko izvedli šolsko tekmovanje v znanju astronomije. Tekmovanje, ki ga razpisuje Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, je bilo predvideno že za december 2020, vendar se je izvedba tekmovanja zaradi epidemioloških ukrepov zamaknila v 2021. Dijaki svoje znanje dokazujejo v dveh tekmovalnih skupinah, in sicer v 1. skupini, ki je namenjena dijakom 1. in 2. letnikov, ter v 2. skupini, ki je namenjena dijakom 3. in 4. letnikov srednjih šol. Na naši gimnaziji se je tekmovanja v 1. skupini udeležilo skupno pet dijakov (trije dijaki 1. letnika in dva dijaka 2. letnika), v 2. skupini pa ena dijakinja 4. Foto: K. Pajek letnika. Tudi tokrat je bila zahtevnost nalog zelo velika, saj je za reševanje nalog poleg znanja astronomije potrebno tudi odlično znanje s področja fizike in matematike. Kristina Pajek, prof. Tekmovanje iz razvedrilne matematike V letošnjem šolskem letu se je 31 dijakov Gimnazije Ptuj pomerilo na šolskem tekmovanju iz razvedrilne matematike, ki je bilo 31. marca 2021. Na tem tekmovanju je 10 dijakov osvojilo bronasto priznanje, pet dijakov pa se je uvrstilo na državno raven. Državno tekmovanje je bilo izvedeno v soboto, 17. aprila 2021, na matični šoli zaradi trenutnih epidemioloških razmer. Na naše tekmovalce smo izredno ponosni, saj so osvojili 2 zlati in 3 srebrna priznanja. Barbara Kropeč, dijakinja 1. b-oddelka, je osvojila enkratno tretje mesto v državi in s tem poleg zlatega priznanja še nagrado. Luka Hodnik, dijak 2. a, je dose- gel odlično četrto mesto ter za las zgrešil nagrado, prejel pa zlato priznanje. Srebrna priznanja so osvojili Sandro Ceh iz 1. š. Maja Leskovar iz 3. b in Gal Zmazek iz 4. c. Alenka S. Irgolič, prof. Zlato priznanje na tekmovanju v znanju angleščine Tudi v letošnjem šolskem letu so se dijaki Gimnazije Ptuj udeležili tekmovanja v znanju angleščine. Zaradi epidemioloških razmer je potekalo prek spleta. Regijsko tekmovanje je potekalo 22. 3. 2021, udeležilo se ga je 10 dijakinj in dijakov Gimnazije Ptuj. Razveselili smo se odlične uvrstitve dijaka 3. b-oddelka Matije Peršaka, ki je na regijskem tekmovanju dosegel 1. mesto v znanju angleščine kot drugega tujega jezika in se uvrstil na državno tekmovanje. Tudi to je potekalo prek spleta, in sicer 7. aprila. Matija Peršak je osvojil odlično 2. mesto in s tem zlato priznanje na državnem tekmovanju. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 19 bronastih priznanj in 10 udeležencev državnega tekmovanja Šolskega tekmovanja se je v torek, 13. 4. 2021, udeležilo 26 dijakov iz prvih in drugih letnikov ter 24 dijakov iz tretjih in četrtih letnikov. Mlajši so brali s kresnikom nagrajeni roman Ivana pred moljem pisateljice in prevajalke Veronike Simoniti, starejši pa Rožančevo pripoved o odraščanju v vojnem času, roman Ljiibepen. V spisu so razmišljali o pripovedovalcu in pripovedovalki, ki spoznavata skrivnosti in preizkušnje svojih bližnjih, prijateljev in znancev. Dobitniki bronastih priznanj skipiniprnih in drugih letnikov Sandro Ceh, Vanessa Repič, Eva Žunkovič, Lara Kolar, Jana Kuhar, Gaja Železnik, Tin Šoškič, Hana Skrbinšek, Zoja Sok in Eva Žlahtič. Na državno tekmovanje se je uvrstilo prvih šest dijakov iz te tekmovalne skupine. skipini tretjih in četrtih letnikov Eva Vidovič, Vida Glatz, Manja Dokl, Rebeka Pernat, Meta Majcen, Mia Molnar, Monja Sabotin, Maja Vogrinec in Zala Vučak. Prve štiri tekmovalke bodo udeleženke državnega tekmovanja. Naslednja stopnja tekmovanja bo zaradi epidemioloških razmer potekala na daljavo v soboto, 22. maja 2021. Marija Holc, prof Regijsko tekmovanje iz fizike 2021 V petek, 9. 4. 2021, ob 14. uri so naši dijaki tekmovali na regijskem tekmovanju iz fizike na Gimnaziji Murska Sobota. Tekmovanje je bilo prvič v zgodovini izpeljano virtualno, prek orodja ZOOM. Na regijsko tekmovanje je bilo prijavljenih 128 tekmovalcev iz celotne regije med Mariborom in Lendavo. Žal se kar nekaj naših odličnih in perspektivnih tekmovalcev ni uspelo vključiti na tekmovanje zaradi tehničnih težav na omrežju, nekaj dijakov pa je tik pred tekmovanjem zbolelo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) naši regiji, kamor spadajo šole Spodnjega Podravja in Prekmurja, že nekaj let dodeljuje le 18 možnih udeležencev na državnem tekmovanju iz fizike. To pomeni, da se na državno tekmovanje uvrstijo resnično najboljši dijaki. Dijaki so tekmovali v I., II. in III. tekmovalni skupini. V skupini I (mehanika) so tekmovali dijaki Sandro Ceh (1. š), Barbara Kropeč (1. b) in Tin Šoškič (1. a). V skupini II (toplota in elektrika) so tekmovali Maja Leskovar (3. b). Matija Berden Strelec (3. a), Nina Krajnc (3. d), Uroš Ber (3. b) in Niko Ogrizek (3. b). V skupini III (vsa poglavja fizike) so tekmovali Vida Glatz (4. d), Matej Kolednik (4. d), Jaka Horvat (4. c), Lovro Lozinšek (4. c) in Gal Zmazek (4. c). Naloge so bile tudi letos izjemno težke, zato je bilo malo prejemnikov bronastih Stefanovih priznanj. Prejeli so jih Maja Leskovar, Matija Berden Strelec, Matej Kolednik in Gal Zmazek. Vsi štirje so dosegli dovolj točk, da so se uvrstili na državno tekmovanje iz fizike, ki bo tokrat na Gimnaziji Kranj. Matija Berden Strelec je v svoji tekmovalni skupini dosegel najboljši rezultat. Viktor Vidovič, prof. Državno tekmovanje iz fizike 2021 24. 4. 2021 je na Gimnaziji Kranj potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 59. državnega tekmovanja v fiziki za srednje šole, se je udeležilo skupno 124 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v osmih regijskih izbirnih tekmovanjih. V skupini I je tekmovalo 39, v skupini II 43 in skupini III 42 tekmovalcev. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20 -članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je bil dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa dr. Jurij Bajec. Ostali člani komisije so bili študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad. Državnega tekmovanja so se udeležili dijaki Maja Leskovar (3. b). Matija Berden Strelec (3. a), Matej Kolednik (4. d) in Gal Zmazek (4. c), ki so bili naši najboljši tekmovalci na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Maja in Matija sta reševala naloge v II. skupini, to so naloge iz poglavja elektrike in toplote. Matej in Gal pa sta reševala naloge v III. skupini, v kateri so naloge iz vseh poglavij srednješolske fizike. V zelo močni konkurenci je Matija Berden Strelec dosegel 38 točk od možnih 40, kar je bilo tudi največ med vsemi tekmovalci skupine II. Tako je dosegel prvo mesto v državi in dobil tudi prvo nagrado (DMFA). Osvojil je tudi zlato Stefanovo priznanje. Maja, Matej in Gal so dosegli srebrno Stefanovo priznanje. Gal Zmazek se je uvrstil med dvanajsterico najboljših v skupini III, ki se bodo udeležili izbirnega tekmovanja iz fizike, kjer se tekmovalci borijo za uvrstitev med osmerico najboljših. ki se potem po doseženih rezultatih razvrščajo na evropsko ali mednarodno fizikalno olimpijado. Priznanje za vrhunski dosežek izrekamo tudi člani aktiva fizikov, kajti naši dijaki imajo na umiku le dve uri fizike tedensko. Nekateri tekmovalci, predvsem iz mednarodnih oddelkov slovenskih gimnazij, pa kar 5 ur. Zato je že vsaka uvrstitev na državno tekmovanje iz fizike izjemen uspeh. Upamo, da se bo Galu Zmazku uspelo uvrstiti v olimpijsko ekipo. Viktor Vidovič, prof. Izbor za predstavnika Slovenije na mednarodnem matematičnem tekmovanju Gal Zmazek, dijak četrtega letnika ših matematikov med srednješolci in Master in Mathematics (RMM). Gimnazije Ptuj, se je po državnih je tako Slovenijo zastopal na matema- izbirnih testih uvrstil med 6 najbolj- tičnem tekmovanju Romanian Aktiv profesoric matematike Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete V soboto, 8. 5. 2021, je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete. Udeležilo se ga je šest od sedmih dijakov, ki so se uvrstili na to raven tekmovanja. Bronasto Preglovo plaketo so prejeli Aljaž Habjanec in Sandro Ceh iz 1. letnika. Brina Kolarič iz 2. letnika in Maja Leskovar iz 3. letnika. Srebrno plaketo sta dosegla Tin Soškič iz 1. letnika in Gal Zmazek iz 4. letnika. Zlato Preglovo plaketo in tretje najvišje doseženo število točk med 3. letniki pa je dosegel Matija Berden Strelec. Profesorji kemije Državno tekmovanje iz kemije. Šest od sedmih uvrščenih ptujskih gimnazijcev pred zgradbo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (Foto: Arhiv šole) Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje 1 zlato in 6 srebrnih priznanj Državnega tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov naše gimnazije in kar 7 jih je prejelo priznanje. Najbolj se lesketa zlato priznanje, ki ga je osvojila Lara Kolar iz 1. a. Samo ena točka je Sandra Čeha (1. š) in Manjo Dokl (3. c) ločila od zlata, poleg njiju pa so srebrno Cankarjevo priznanje dosegle še: Vanessa Repič (1. c). Gaja Železnik (2. c), Vida Glatz (4. d) in Rebeka Pernat (3. d). Dosežen uspeh ima zaradi spremenjenih okoliščin tekmovanja (termini, izvedba) še posebno vrednost. Spoštujmo hrano za boljši jutri Prvo mesto v državi za dijake Gimnazije Ptuj Nuša Korez, Matija Peršak in lisa Elizabeth Strouken, zmagovalci video natečaja Evropa v šoli Zveza prijateljev mladine Slovenije je v tudi v šolskem letu 2020/2021 razpisala nagradni natečaj Evropa v šoli. Tema letošnjega natečaja je bila »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga«. Razmere v svetu nas silijo, da razmislimo in se zavemo, kako pomembna je hrana za naše življenje, kako neenakomerno je razporejena in koliko je zavržemo. Dijaki 3. letnika Gimnazije Ptuj so se odločili, da bodo posneli video, v katerem bodo predstavili svoje predloge, kako zmanjšati zavržke hrane. Tako je nastal video z no st, da pokažemo, da nam je mar. Želeli smo spodbuditi svoje vrstnike k odgovorni uporabi hrane. Ob ustvarjanju videoposnetka smo zelo uživali in se marsikaj naučili tudi sami. Se bolj pa smo se razveselili nagrad, predvsem rolke, ki smo jo na šolskih hodnikih tudi preizkusili brez večjih poškodb. Upamo, da je bil Nuša Korez, Matija Peršak in Lisa Elizabeth Strouken, zmagovalci video natečaja Evropa v šoli (Foto : Arhiv šole) Izguba hrane in odpadna hrana sta daljnosežen problem z ogromnimi finančnimi, etičnimi in okoljskimi posledicami. Po podatkih OZN vsako leto na svetu zavržemo okoli 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Kako je mogoče, da zavržemo toliko hrane? naslovom Spoštujmo hrano za boljši jutri, s katerim so sodelovali na natečaju in osvojili prvo mesto na državni ravni. Dijaki so povedali: »Ker si življenja brez hrane ne moremo predstavljati, smo se odločili ukrepati. Vsi trije gojimo močno strast do umetnosti filma, zato je bila to odlična prilož- filmček všeč tudi vam in da je na vas pustil dober vtis.« Vida Vidovič, mentorica Povezava do videoposnetka Spoštujmo hrano za boljši jutri: https:/ / youtu.be /LKvpFhHsrRM Nagrada za video v angleščini Dijaki 2. letnika Rok Fakin, Nino Šegula, Miha Godicelj, Filip Verdenik in Jan Miklošič so na državnem tekmovanju iz angleščine s svojim videom (filmski trailer) dosegli absolutno 3. mesto in zlato priznanje. F. B. Foto: Arhiv šole Razglasitev najboljšega ljubezenskega pisma v Sloveniji za leto 2020 Med 91 prispelimi pismi na 9. natečaju Po sledeh Josipine Tumograjske "Natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Sloveniji" sta se naši dijakinji odlično izkazali. Sara Planinšek iz 4. š je dosegla 4. mesto, Mateja Golc iz 4. a pa 9. mesto. Sarina mentorica je bila Marija Holc, Matejina Marija Mir Milošič. A. Z. ^“90- Svobodo. ! ^^0° • , . ^ Aot crirnlj , . Sonj • ^ i Ou W L ^ ^ PC«/° ^alCl V^e. J,.J,10 hQ^5fcovariv I ^ C’^ ^ U(CL * m1 i ) kten ^ », . , Ctixy>l<,(L : /• , /ko 5>em tisti- c stožcu a,1' 0 5c> ui , fGpoInt^ r»=um m Z**? SčN" A . ’ nasCovU/ "zafeQ>! ^ea Smefty (Čt'dojelo r^lf'0ve cbm-ihp Sej>) ceC-, ^je ^do po:>f , 'Seeno mi • , ^QneS ^ -=4° r- 'in^V ei*v; "9 DWaniJ' ^ tus^e, v faT^Z 0l:to' &«of0 "no^b ^ /*a h2Tr:$w,» Crno'be(b ^ v^eh v da^kh i Uvt9^Cl0 ^Qnfto c- ^ ^ AVxt'b5. / °eK naj lamVc'» K,da sete,, 'dala s, „N« ‘Srac-0 ^ “S , ® •'Soda; ,, ^‘oaAost em nuziki Crix*\£4€l z ina>n^v rekla, na/ p<>ipra\ inv pOiOtia-. Ttuli, prejbv\ji Cede*h ko- ^ cv j- afi>itv koyilcv tVaA Cr- ok*'0%- hi&e, ter vu/ bilo-. iiCO- po^cdrO^*. ricuneJ Po^reiajK te-. \J[Orda* te- iploir nikoli ni- bilo-, *a/ *e*n fe- iakcd tudi prejinji moteč, ko- >o inč iturii prepOK edali druže*y'e- yprijoCtelji. Mčjičm, da-te-tudi v \'rteu, ni bilo-, ob\ e^e*\pOpoldaA\iki ipaAxeo invViekakot- vu/bihvieč. Toliko- raf*niiljaAn. o-tebu da- ye- inč'že- ine/uv prijla tned na*. Takrat boin od, veselja tkoiil' V p a/6 Obute- botn >eA.&tia i>nei i\Oje- najljaJbie- $ele*\e- ikorrje, ki ye-jik drži piove* nepnuncnve-obitw3t »ains-pa- k>" najbolj udobvia, *\ajboljku^ria:/lepia t 'rbimsu Racb _/"tJv čt*|aini* -4niipak,.ke/e.-.re- nčj /čiv obiy'&m boi/ poredko-, yy j*/jih b>-e>- teiz®- iteikcv i \arakn«*lf ncv no^& Zelo-ye-\s*eZč«n via/ine^KV^V^v Skopaj bo\atek-Jkih botcoikakala čeppofokejčn po-ccie-či-neA e-pKežci^a v \ či-LO^rcuičii. PčK.ela bo\a, tudi KajHpri.itri&$a |pv ra*tič«ifl Oj žtValiCUO; č LieJwnč cia^v bora/Oj aa bč- dobili koj-kruha.-ali kofJSteo \ ode- KivaAO- te potrebujejo-, Vei Pko>čhi» ne pohabi na tiiOče-\Ojako\-, ki Vyak tia/v prelivajo- kri, da- bi- te- Oi\ Ofili i n jeveda n» pohabi na V*e-civiliite, ki v fe/ &ro$i z ivi/o-te*- ie- >KOi neje- upajo-, da jUn pride* raprOtL. Obiičitudi tnajhneL rafpOiaje-ne otV-oke- Tudi tt yi t&ielijo-. Kotna/ iO-priHi naK eT, pa jih že- kttitLva- Pk okolje jažnettv ome/evatt/. \'iekako>' pa-ne- pohabi ixa v>e-delatce, ki bi jih V nino^čJi ^fežeiaJv na y,etu v irfdjS^ih ,jL^*nerah in/ paradi Ljkotajž anja lahko- utne-novali kar ud rji, yaj ja >#Orfe^iebo- ne- prejestvajo-sadoittvegaplazila. Ja bi lahko-preživeli. Trudijo-, matijo-teJfc dneva \ dan, ,Mv pa plod, njih&. ega delu kopajesno-po- minitnalruh cenah na-pčdjt&di v t\'gOVi*\ah, iaj ne-ielitno-^aprcdSvti preveč denarja, dabo-Oitalo-ie-do*.olj ja jčw*ko-Knača^e-Čn. ieVeda ja poletno- križarjenje po- morju, yaj bref- te$a re* ne tnoretno- z Cveti. Mo*.odobni yodtyipa-garajo-$atO-, daiploh lahko- preživijo: ZatO-nepOfabina In prOiiin, >xeppjditja/ paradi u**niljenja Tja pojdi- č j- ljubezni, jcUUdijO-ybt&: Mogoče ye gdaj ze-jičič* kot da mi iplolv niž nepOmenii-. Verjetni, da ni/tako: Zelo-iiželim, dapride* \md na*, med mOjeprijatelje in iOrodA-uke Vendar vem, da te drugi-redaj potrebujejo- bolj kotjaf-. Z ato- obijč L najp rej njih. Jaf-tebompuiakal Več nOj to-/e- gOtOVO: Tvo/ prijatelj. Mentorica: Marija Mir Miložiž Pomahaj z nasmehom Pri urah nemškega jezika nam je profesorica Dobrinka Voršič Rajšp predstavila projekt ]ngend schreibt/AUadina pik velike časopisne hiše v Nemčiji Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Vsako leto se v projektu sodelujoči dijaki iz različnih držav urijo v pisanju člankov v nemškem jeziku. Nekateri iz našega 2. b smo se strinjali, da takšne priložnosti ne gre zamuditi. Sprejeli smo izziv in se odločili za sodelovanje v projektu ter se preizkusili v novinarskem delu. Koordinator projekta, gospod Gerald Fluener iz Nemčije, nas je seznanil z zakonitostmi nastajanja in pisanja dobre reportaže. Kot dolgoletni nekdanji sodelavec naše šole je k sodelovanju povabil tudi Nino Jazbec, bivšo dijakinjo Gimnazije Ptuj. Po potopisnem predavanju, ki ga je Nina imela na naši šoli 12. marca 2020, smo tri dijakinje 2. b izvedle tudi intervju, ki nam je pomagal pri pisanju reportaže o njenem popotovanju po Evropi in Aziji. Nina, rojena pustolovka, je s svojim partnerjem Dariem svojim sanjam naproti hitela z vozilom de-fender. O deželah, ki sta jih prepotovala, si lahko več preberete na njunem vlogu daleč.sl. Po opravljenem intervjuju z Nino Foto: Arhiv šole smo se do začetka julija enkrat mesečno na daljavo »sestajale« z gospodom Fluenerjem preko Skypa, saj sestanki v šoli zaradi izbruha epidemije koronavirusne bolezni niso bili izvedljivi. Pri teh srečanjih ni manjkalo smeha, prav tako pa tudi ne koristnih napotkov za življenje. Dijakinje smo se skupaj lotile priprave reportaže in tako je postopoma, korak za korakom ta dobivala svojo končno podobo. Naš prispevek je bil objavljen v ponedeljek, 21. 9. 2020, v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, v rubriki Jugend schreib-t/Mladina piše, pod naslovom Lacheln und winken (Nasmehniti se in pomahati). h 11 p s : / / zeitung.faz.net / faz / jugend-schreiht / 2 0 2 0 - 0 9-21/80ab8b5e2c223e0b3058e9c55c63 c 7 0 8 / ? GEPC=s9&fhclid=IwARlLP30ho9b 1J C i u N D R p -OTIylrnq8021oLwWlJlolJa-Is3972jLdNKeMyZw30 Zelo smo hvaležne, da smo imele priložnost pisati za tako znan časopis, še posebej pa za vse znanje, ki smo ga pridobile med pisanjem reportaže. Evelin Munda, Anja Sagadin in Anja Skledar, 3. b Nikoli niso pozirali - Niemand hat posiert »No, ali ste že kaj utrujeni?« nas je vprašal gospod Kerbler, ko smo premagali stopnice v četrto nadstropje bloka, kjer stanuje. Po oddihu nas je spustil v svoje stanovanje in začel se je težko pričakovan intervju. V začetku letošnjega šolskega leta nam je profesorica nemščine Dobrinka Voršič Rajšp predstavila zanimiv projekt Jugend schnibt (AUadina pik)pd ga vsako leto razpisuje velika nemška časopisna hiša Frankfuter Allgemeine Zeitung (FAZ). V okviru projekta dijaki iz različnih držav, ki se učijo nemščine, pišejo članke v nemškem jeziku. Če je članek dovolj izviren in zanimiv, ga objavijo v omenje- ibt. ni rubriki tega časopisa — Jugend schre- Tako smo se Matija Berden Strelec in Matic Kramberger iz 3. a ter Matija Peršak iz 3. b odločili, da bomo opra- vili intervju z umetnikom fotografom Stojanom Kerblerjem. Stojan Kerbler je slovenski fotograf mednarodnega slovesa. Mojster fotografije je v svojem ustvarjalnem življenju posnel številne izjemne fotografije in oblikoval cikluse Haložani, Koline, Porfnti s ptujskih ulic, Kurenti, Tovarniška fotografija, Fotografi, Dvorišča in Pmstori. Strokovnjaki ocenjujejo, da je gospod Kerbler ustvaril veliko izjemnih vrhunskih slik. Njegova najbolj prepoznavna fotografija je Koline (1977).V tem ciklusu vidimo, da je bil njegov pristop k portretni fotografiji vedno avtentičen, nikoli ni nihče poziral. Več si lahko preberete na spletni strani: http://www.stojankerhler.com/ Z gospodom Kerblerjem smo si želeli opraviti intervju zato, ker je izjemno zanimiva osebnost, Ptujčan, ko pa smo izvedeli, da je obiskoval ptujsko gimnazijo, smo bili še posebej ponosni. Letos je prejel v Sloveniji najprestižnejšo Prešernovo nagrado za umetniško delo. Prvič se je zgodilo, da je bila podeljena fotografu. Gospod Kerbler pravi, da je ta nagrada velika zmaga za fotografijo v Sloveniji- Pod vodstvom mentorja dr. Geralda Hiihnerja smo pridobivali veščine in se urili v pisanju intervjujev in reportaž. Dobivali smo se v živo, v času epidemije COVID19 pa tudi na daljavo. Potem smo poklicali gospoda Kerblerja in ga prosili za intervju. Tako smo se tistega dne znašli v nje- Fotografije: dr. Gerald f I uhnev govem stanovanju, ki je prava zakladnica umetnosti. Hvaležni smo mu za čas, ki nam ga je namenil. Z nami sta sodelovala tudi umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki in nemški pesnik Michael Kriiger, ki nam je dovolil citirati in deliti njegove pesmi. Ko smo napisali reportažo, smo jo poslali FAZ-u. Kasneje smo dobili obvestilo, da bo članek objavljen. Naš prispevek je bil objavljen v ponedeljek, 9. 11. 2020, pod naslovom Niemand hatposiert (Nikoli nisopofrali). Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da je bil članek objavljen. Matija Berden Strelec, 3. a, Matic Kramberger, 3. a. Matija Peršak, 3. b Der mit den Stocken tanzt / Das Paar teilt sich den Botschaftsposten Pleše s palčkami /Par si deli delo veleposlanika V preteklem šolskem letu nam je bil predstavljen zanimiv projekt velike nemške časopisne hiše Frankfuter AHgemeine Zeitung (FAZ), imenovan Jugend Schreibt (Mladina piše). Vsako leto v okviru projekta dijaki iz različnih držav neposredno spoznavajo delo novinarja in se urijo v pisanju člankov v nemškem jeziku. Tako sva se tudi Sara Rosalia Gutschi iz 4. c in Vida Glatz iz 4. d odločili, da se bova preizkusili na tem podro- čju. Ker sva obe navdušeni glasbenici, sva po predlogu profesorice Do-brinke Voršič Rajšp in Darje Rokavec opravili intervju z bivšim ptujskim gimnazijcem, Žanom Tetičkovičem, da bi izvedeli več o njegovi karieri. Pod mentorstvom gospoda Geralda Hiihnerja smo 9. 10. 2020 intervju izvedli kar v gimnazijski knjižnici, saj smo se žal lahko srečali le prek Skypa. Žan naju je navdušil s svojo nenavadno zgodbo. S prirojenim talentom za šport je že od malih nog smučal in se zato tudi vpisal v športni oddelek na Gimnaziji Ptuj. Zaradi poškodbe je moral smučanje opustiti in je svoje življenje obrnil v popolnoma drugačno smer, posvetil se je glasbi. »Začeti z glasbo je bila ena najboljših odločitev, kar sem jih kdaj sprejel,« so bile njegove besede med intervjujem. Talent, verjetno podedovan po očetu, mu je hitro odprl vrata v tujino. Po opravljeni maturi je začel Veleposlanika Kauther Pollinann, FAZ-Projekt, Jugend schreibt", 26. 1. 2021 Sara Gutschi, Vida Glatz, Gimanzija Ptuj; Gerald in Monica Fltihner; DoxaKey Education študij na New School for Jazz and Contemporary Musič v New Yorku in se še bolj izpopolnil na glasbeni poti. Mladi jazz glasbenik je osvojil že kar nekaj različnih nagrad. Je trikratni dobitnik priznane nagrade ASCAP Young Jazz Composers Award, prejel je mednarodno nagrado za najboljšo izvirno jazz skladbo "ASCAP Johnny Mandel 2012" in nagrado občinstva "Jazzon Audience Award 2012" za najboljšo izvedbo lastne kompozicije. Šport mu je še vedno zelo pomemben, a glasba mu predstavlja življenje. Prizadeva si za magisterij iz bobnov v Barceloni, pa tudi za študij klasične kompozicije v New Yorku. Intervju z Žanom je bila zelo zanimiva izkušnja, ki nama je dala podlago za pisanje in naju prijetno presenetila zaradi Žanove sproščenosti. Po opravljenem intervjuju sva se skupaj z gospodom Htihnerjem lotili pisanja reportaže. Na skupnih srečanjih, ki so zaradi epidemije potekala na daljavo, smo postopoma ustvarjali prispevek in se urili v novinarskem delu. Prispevek sva posredovali FAZ-u in članek so objavili v ponedeljek, 22. 2. 2021, pod naslovom Der mit den Stocken tanzt (Pleše s palčkami). Delo je bilo torej končano, članek je izšel, a najbolj izjemen je bil občutek, ko sva v roke dobili svoj izvod časopisa - in to množično branega časopisa z veliko naklado, v katerem sta se sedaj znašli tudi najini imeni. A ta zaključek se je prelevil v nov začetek. Po predlogu gospoda Fluhnerja, da spoznava še prav poseben nemški par, ki si pri nas trenutno deli funkcijo veleposlanika, sva se odločili z delom v projektu nadaljevati. Njuna zgodba naju je namreč tako pritegni- la, da ponudbe preprosto nisva mogli zavrniti. V Evropi deljenje veleposlaniške službe sicer ni popolnoma novo, v Sloveniji pa takšnega veleposlaniškega para še nismo imeli. Sestali smo se 26. 1. 2021 na Zoom konferenci. Oba, Natalie Kauther in Adrian Pollmann, sta bila kljub ravnokar zaključenemu delu neverjetno sproščena in odprta za najina vprašanja. Želeli sva izvedeti, kakšno je življenje veleposlanika in kakšne izzive prinaša ta funkcija v družinsko življenje. Imata namreč 8, 9 in 11 let stare otroke, ki zaradi nenavadne službe staršev živijo precej drugače kot njihovi vrstniki, že zaradi nenehnih selitev, menjevanja šol in pogoste odsotnosti staršev. Prav zaradi napetosti in obilice dela sta se odločila, da si bosta službo delila. Slovenija pa je bila že nekaj časa njuna želja, saj ju je očarala že ob prvem obisku. Epidemiološke razmere so družini sicer preprečile, da bi našo domovino v celoti raziskali, se pa po zgledu Slovencev skupaj s "pubertetnim psom". kot se je pošalil Pollmann, trudijo preživeti čim več časa v naravi. Zaupala sta nama tudi, da se je njuna skupna življenjska in hkrati službena pot začela leta 2005 na diplomatski šoli v Bonnu. Želja po veleposlaništvu je pri obeh, sicer diplomiranih pravnikih, prišla spontano. Za politiko se zanimajo tudi otroci, a se jim neprestane selitve iz države v državo in poslavljanje od prijateljev za zdaj zdijo tako grozni, da o tem še ne razmišljajo. Kljub temu pa po mnenju staršev življenje diplomata prinese tudi veliko prednosti. Imajo namreč priložnost spoznavati nove države, kulture, pridobiti nove izkušnje ter se zraven veliko naučiti. Podobno je tudi nama pisanje članka pomenilo izjemno priložnost pridobivanja novega znanja in izkušenj, za katero sva zelo hvaležni. Sara Rosalia Gutschi, 4. c Vida Glatz, 4. d ^ronffurter^llgemeine Članek, objavljen v Večeru 25. 2. 2021 GIMNAZIJA PTUJ Mladina piše in čezmejno sodeluje Gimnazijci objavljajo v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, kar je dobra referenca Slavica Pičerko Peklar tujska gimnazija se ponaša z dolgoletno tradicijo so-JL delovanja v mednarodnih izmenjavah in pri projektih, še posebno pri pouku nemškega jezika. "Programski učitelj iz Nemčije dr. Gerald Huhner, ki je vrsto let pripravljal dijake Gimnazije Ptuj na izpit za nemško jezikovno diplomo (DSD) in poučeval pri medpredme-tnem pouku v evropskih oddelkih, nas je vpeljal v mnoge uspešne projekte. Nazadnje nam je predstavil mednarodni projekt Jugend schreibt - Mladina piše, ki ga razpisuje velika nemška časopisna hiša Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Mladino iz različnih držav vabijo k pisanju člankov in njihova dela objavijo v časopisu, v rubriki Jugend schreibt. Naše sodelovanje z dr. Hiihnerjem je prevzela učiteljica nemškega jezika Dobrinka Voršič Rajšp, pravi Slavica Bratuša, pomočnica ravnatelja. Dodaja, da se gimnazijci urijo v pisanju intervjujev in novinarskih člankov, najboljši objavljeni prispevki pa so nagrajeni tudi denarno. Svoje prispevke v letošnjem šolskem letu objavljajo dijaki tretjih in četrtih letnikov. Anja Sagadin, Evelin Munda in Anja Skledar so napisale prispevek Pomahaj z nasmehom in predstavile svetovno popotnico, nekdanjo dijakinjo Gimnazije Ptuj Nino Jazbec iz Žetal, sestavek je bil objavljen septembra 2020. Prispevek Nihče ni poziral, o slovenskem fotografu mednarodnega slovesa, lanskem Prešernovem nagrajencu in nekdanjem ptujskem Ptujski gimnazijci so članek o fotografskem mojstru Stojanu Kerblerju objavili v FAZ. Foto: Gerald HUHNER gimnazijcu Stojanu Kerblerju, so napisali Matija Berden Strelec, Matic Kramberger in Matija Peršak, objavljen pa je bil novembra lani. "Dijakinji Sara Gutschi in Vida Glatz v prihodnjih dneh pričakujeta objavo članka o glasbeniku mednarodnega slovesa, nekdanjem ptujskem gimnazijcu Žanu Tetičkoviču. Dekleti sta se nad novinarskim delom tako navdušili, da sta že pripravili nov intervju, tokrat z nemškima veleposlanikoma v Sloveniji Adrianom Pollmannom in Nathalie Kauther, v prihodnjem mesecu pa bosta prispevek poslali v objavo v FAZ," napoveduje Dobrinka Voršič Rajšp. Poudarja, da je zanimanje za sode- lovanje vse večje in da bodo v prihodnjem šolskem letu pri projektu sodelovali tudi mlajši dijaki, ki jih poučuje učiteljica Nataša Kostanjevec. "Objava prispevkov v tako priznanem časopisu je velik dosežek in dobra referenca za mlade, ki vstopajo v poklic in si bodo ustvarjali kariero v bodočih službah," dodaja Bratuševa, sicer tudi profesorica nemškega jezika. Članek, objavljen v Večem 25. 2. 2021 Kviz Remembering Shakespeare Dijakinje in dijaki Gimnazije Ptuj smo bili povabljeni k sodelovanju v kvizu o življenju in delu velikega dramatika in poeta Williama Shakespear-ja. Povabilo je prispelo iz Indije, iz naše prijateljske šole St. Mark's Scho-ol, New Delhi, s katero sodelujemo že od leta 2013. Ker so izmenjave zaradi epidemioloških razlogov onemogočene, smo z veseljem sprejeli izziv in 23. aprila 2021 tekmovali z dijaki iz sedmih držav: Pakistana, Indije, Singapurja, Filipinov, Rusije in Flrvaške. Tekmovanje je potekalo po spletu v dveh krogih. Najprej so vsi dijaki odpisali test, najboljših 8 pa se je uvrstilo v finalni krog. Gimnazijo Ptuj so zastopali: Zala Soškič (3. c), Zoja Munda, Zala Cebek in Rok Dokler (vsi 2. a). V finale se je uvrstila Zoja Munda. Tekmovanje je potekalo preko videokonference v okolju te-ams, ki smo si jo lahko vsi ogledali in navijali za svoje sošolce. Finalni del je obsegal vprašanja o umetnikovem življenju, najpomembnejših dramah, poeziji, ženskih likih in najbolj znanih citatih. Zmagovalec je bil dijak iz Singapurja, drugo mesto je zasedla dijakinja iz Indije. Zoja Munda je dosegla odlično tretje mesto in dobila bronasto priznanje. Priznanja o udeležbi so prejeli tudi vsi drugi tekmovalci. A. Ž. Vir: https://www.shakespeare.org.uk/explore-shakespeare/ shakespedia/william-shakespeare/william-shakespeare-biography/ Učenec poučuje: obeležitev svetovnega dneva učiteljev 5. oktobra obeležujemo svetovni dan učiteljev. Na ta dan pouk lahko poteka drugače, saj dijaki postanejo učitelji. Tako se je zgodilo tudi v tem šolskem letu. Dijaki so se sovrstnikom predstavili z različnimi temami, na pomoč pa so jim priskočile mentorice: Irena Ljubeč, Dobrinka Voršič Rajšp in Janja Terbuc. Nekaj vtisov dijakov: Filip Sitar, 3. b. Migracije: Odločil sem se, da pripravim predstavitev na temo migracije in jo na najboljši način predam sošolcem. Pripravljal sem se več dni, zbiral podatke in vadil govor. V sredo, 7. 10. 2020, sem pri uri geografije svoje delo tudi predstavil, sošolci so pridno sodelovali in poslušali. Izrazili so tudi svoja mnenja, ki so se med seboj precej razlikovala. Od sedaj naprej še bolj spoštujem delo učiteljev oz. profesorjev, saj govoriti o neki temi 45 min ni tako lahko, kot se zdi. Misel Fridl, 3. d. Potapljanje in podvodni svet: V petek, 2. 10. 2020, sem sodelovala v projektu učenec poučuje. Predstavila sem potapljanje in podvodni svet. Dijaki so se lahko naučili osnov potapljanja, se spoznali s potapljaško opremo in spoznali čudesa morja. Prav tako so si lahko ogledali prave posnetke s potopov in se spoznali s podvodnimi situacijami. Zame je bila ta izkušnja zelo pomembna in zanimiva, saj sem delila svojo strast z drugimi in stopila v vlogo profesorice, v kateri sem zelo uživala. Maja Vogrinec, 3. d. Krajinski park Šturmovci: Drugega oktobra sem se izkusila v vlogi profesorice biologije. Zame je bila izkušnja povsem nova, saj sem se prvič znašla na drugi strani učilnice v vlogi predavateljice. Priznam, prisotna je bila tudi trema, a na srečo sem temo predstavljala v svojem razredu, zato sem pred sošolce stopila s kančkom več odločnosti. V eni šolski uri sem predstavila Krajinski park Šturmovci, ki leži v naši neposredni bližini. S sošolci smo si ogledali rastline in živali, ki so značilne za to območje, prav tako pa sem predstavila vrste, ki so že na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst. To temo sem predstavljala zato, ker v lanskem šolskem letu žal nismo mogli obiskati Šturmovcev v živo. Pripravila: Branka Šijanec, prof. Tudi jaz sem tukaj Štirinajstega oktobra je na šoli potekala delavnica Tudi jaz sem tukaj. Namenjena je bila vsem 3. letnikom, zaradi trenutnih razmer pa smo jo lahko izvedli samo v 3. a. Delavnica je bila izvedena v okviru Unescove mladinske platforme. Namen projekta je razširiti ozaveščenost o trenutnem položaju in vlogi žensk v družbi ter o diskriminaciji in nasilju nad njimi. S tem se poskuša vsem ženskam, še posebej dekletom, vliti samozavest in jih spodbuditi k razmišljanju, da so tudi one vredne in sposobne doseči enak položaj na poslovnem, akademskem, športnem ... področju kot moški. Delavnico je izvedla zunanja izvajalka Melis s a Smovnik s sodelavci z Inšti- tuta za proučevanje enakosti spolov — IPES. Delavnica je bila razdeljena na dva dela po 45 minut. Prvi del je bil namenjen okrogli mizi, na kateri so se dijaki z gostujočo izvajalko pogovarjali o temah, navezujočih se na (ne)enakost spolov in vlogo žensk v sodobni družbi. Drugi del je bil namenjen delu po skupinah. Udeleženci se razdelili v skupine po 4-5 dijakov in skupaj izdelali kratko predstavitev možnih rešitev za eno izmed prej obravnavanih tem. Branka Šijanec, prof. Foto: Arhiv šole Obeležili smo 10. december, mednarodni dan človekovih pravic Meje mojih pravic so tam, kjer se načnejo tvoje. Zagotovimo človeško dostojanstvo vsakomur. I Tsak dan. '^'majhnih krajih, doma — tako bliijijih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem -^ernjemdH sveta. To so kraji, kjer vsak moški, jenska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake prilojnosti, enako dostojanstvo brep diskriminacije. Ce te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer." S temi besedami je Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948, pozdravila borka za človekove pravice, Eleanor Roosevelt. Izhodišče pri pouku je bila pravica do izobraževanja. Vsi učitelji, ki so imeli videokonference na ta dan, so imeli nameščeno enotno ozadje in so del pouka namenili pomenu spoštovanja človekovih pravic za človeštvo v povezavi s svojim predmetnim področjem. (Koordinatorice dejavnosti so bile Renata Merc Furman, Darja Rokavec in Nataša Kostanjevec.) Poudarki iz posameznih ur pouka: Nemški jezik • Dijaki so dobili samostojno nalogo, da spoznajo Klaro Zetkin in njeno delovanje. Ogledali so si kratki animirani film o človekovih pravicah in se pogovarjali kršenju človekovih pravic med 2. svetovno vojno v taboriščih in spoštovanju človekovih pravic v času Berlinskega zidu. • Dijaki so razmišljali o posameznih človekovih pravicah, ki se jim zdijo najpomembnejše in bi jih prizadelo, če bi jim bile kršene. Zavedajo se, da pravica do izobraževanja v mnogih okoljih ni izpolnjena in tudi dejstva, da so nekateri dijaki in učenci v trenutnih razmerah v slabšem položaju kot drugi, ko gre za možnosti učenja in sodelovanja pri pouku na daljavo. Temeljni cilj pouka tujih jezikov je poglabljanje in širjenje besedišča, zato so si dijaki ogledali kratek animirani film "Človekove pravice v treh minutah" v nemščini in se naučili nekaj izrazov iz obravnavane teme. Pri izbirnem maturitetnem predmetu pa so si ogledali nekoliko daljšo reportažo, ki je bila posneta ob 70-letnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. V reportaži obravnavane teme in vprašanja so služila kot izhodišča za nadaljnjo razpravo in poglabljanje jezikovnega znanja. • Dijaki so si ogledali kratek video z naslovom "Vsi se rodimo svobodni - Splošna deklaracija človekovih pravic" in govorili o pravici do izobraževanja in pravici do svobode misli, ki se zdita tako samoumevni, pa to na žalost vendarle nista. • Po pouku so nastali tudi sporočilni stripi na obravnavane teme. (Mentorice: Dobrinka Voršič Rajšp, Renata Merc Furman, Maja Mihalič, Nataša Kostanjevec) Francoščina • Dijaki so spoznali deklico Malalo, prejemnico Nobelove nagrade za mir in borko za pravico deklet do izobraževanja. Le 10 decembre - LA JOURNEE DBS DROITS DE DHOMME - LE DROIT A DEDUCATION le -symbole de cette lutte — la jeune fille Malala du Pakistan. (Mentorica: Tatjana Gasparič) Zgodovina • Dijaki maturitetne skupine za zgodovino, ki so v predhodnih urah obravnavali ZDA med vojnama, so spoznali pomen Eleanor Roosevelt, žene znamenitega štirikratnega predsednika ZDA, F. D. Roosevelta, njeno vlogo predsednice komisije OZN za človekove pravice v letih 1946—51 in njen prispevek k oblikovanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Seznanili so se s skrajšanim in poenostavljenim besedilom Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Izvedeli so tudi, da je Ljubljana dobila doprsni kip Eleanor Roosevelt. Z njim je Slovenija simbolično pokazala, da nam je mar za osebe, ki človeštvu želijo samo dobro. • V okviru medpredmetnega projekta Antigona so dijaki spoznali pomen vztrajnosti in nujnosti večnega boja za spoštovanje človekovih pravic in pravico dečkov do izobraževanja v antični Grčiji primerjali z današnjo (ne) enako dostopnostjo do izobraževanja glede na spol. • V zaključnih letnikih so obravnavali enakost spolov pri spoštovanju človekovih pravic — zgodovinski razvoj boja za pravico do tajnih volitev, za žensko volilno pravico in pravico žensk do študija. Pod vprašaj so postavili stopnjo demokracije, če država ne zagotavlja vsem temeljnih človekovih pravic. (Mentorja: Jelka Kokol Plošinjak, Branimir Rokavec) Geografija • Pri pouku so se dotaknili pravic migrantov. Govorili so o priseljencih na Nizozemskem in odnosu domačinov do njih. Nizozemska se je srečevala konec kolonialnega obdobja po drugi svetovni vojni s številnimi migranti iz Nizozemskih Antilov, Surinama in Indonezije. Poudarili so, da migracije pogosto povzročijo napetosti med priseljenci in avtohtonim prebivalstvom. Nizozemska se je zaradi potrebe po delavcih odločila za politiko integracije priseljencev. Dolgo je bila raj za iskalce dela in azila. Država je dolgo veljala za najbolj tolerantno in liberalno državo v Evropi. Prva je zakonsko uredila evtanazijo, istospolne zveze in uporabo mehkih drog. Zaradi množičnega priseljevanja je postala multikulturna družba. Opozorili so, da sta se v tej državi v zadnjem času začela pojavljati rasizem in nestrpnost do priseljencev, podobno kot drugod v Evropi. V diskusiji so dijaki iskali idejne rešitve za obvezo držav, kako oblikovati tako priseljensko politiko, ki bo spoštovala človekove pravice, in odgovornost, ki izhaja iz mednarodnih sporazumov in hkrati upošteva tudi gospodarstvo in želje domačinov. (Mentorica: Janja Terbuc) Kemija • Opozorili so, da v Deklaraciji o človekovih pravicah ni izpostavljena pravica do zdravega okolja, ki jo imamo zapisano v 72. členu Ustave Republike Slovenije. Ta pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Opozorili so na pomen okoljske problematike iskali razloge, zakaj v deklaraciji ta pravica še ni bila omenjena. (Mentor: Peter Luknjar) Psihologija • Dijaki so potegnili vzporednico s filmom Kafamaum (film, ki so si ga ogledali v okviru kulturnega dne) in se usmerili na zlorabo otroškega dela 250 milijonov otrok, ki se v 21. stoletju še vedno preživljajo s svojim delom in jim je odvzeta pravica do otroštva, igre, možnosti šolanja, ker so prisiljeni tako zgodaj vstopiti v svet odraslih. (Mentorica: Zdravka Pernek) Filozofija • Pri pouku je tekla živahna debata na temo Človekove pravice, komu že ...P, ki jo je profesorica zaradi časovne stiske prekinila in nadaljevala z redno snovjo. Vendar so miselno zagreti dijaki oblikovali pouku vzporedno skupino in debato nadaljevali tudi v odmor. Svoje vtise je strnil Gal Gojčič Kralj (Mentorica: Vida O tič) Renata Merc Furman, prof. Darja Rokavec, prof. Stripi na temo človekovih pravic -> Natiirlich! ich vverde gfeich zurtick sein 5 Jahre spater erkrankte die Konigin r' y/ / i \ Hallo Doktor, meine li&bc‘ Freundin wurde vor kurzem extrem krank, macht es dir was aus, nach ihr zu sehen? Ja, ich habe genau die richtigen Medikamente, aber da Weisse nicht gleichgestellt sind, konnen wir Sia nicht behandeln, Tschuss! H- : -r . b e Mittfwweile«» Heut* betete e!n kieines Madchen vor der Schule, Mein Freund und ich lachten sie ausf sie *ar 5ehr lustig. Du solltest nicht Liber sie lachm! Jeder solhre fur «w>» Meinufvg respektiert vucrden. Entshuldigc dkh bsi ihr, Nachster Tag 1 Ich bin froh, dass du wieder auf dkh sclbst horsL Idi glaube en dkh. r . i <9 nL^iTf 10.12.einmal v umili Whi 2 Iw*ief$3iii!oiplieileil llNN 2|af*i AJIc Mcnschen wcrden frei geboren und k*ben d ki gletchen Rcchtc. Vcrgiss nicht, wa$ wr dir immer g» KUTO Niip.Sj | f tT ansMOi: LL ’' UIDE |K k V tek s sloganom. Vsaka sodelujoča šola si je izbrala enega od predlaganih sloganov. Tega so si učenci napisali na trak in se z njim fotografirali. Fotografije so pošiljali na Gimnazijo Ptuj in največkrat napisani slogan je postal slogan 7. teka. Posebnost teka so bile tudi razglednice, na katere smo natisnili vse slogane. Razglednice so šole lahko poslale svojim partnerskim šolam in drugim ustanovam, s katerimi sodelujejo. Do 28. maja 2021 prispele fotografije so prikazale, da je na 7. teku sodelovalo več kot 2500 mladih iz vse Slovenije. David Hameršak, prof. Foto: Arhiv šole Predstavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji V ponedeljek, 14. 9. 2020, smo se dijaki 3. d-oddelka udeležili predavanja nevladne organizacije, na katerem so nam predstavili projekt ustanovitve Hiše za otroke. Gre za projekt na področju boja proti spolnim zlorabam otrok in nasilju nad otroki. To problematiko še danes uvrščamo med tabu teme. Z nami (dijaki, mladino) so pobudniki stopili v stik z namenom, da kot predstavniki te starostne skupine podamo svoje mnenje o celotnem konceptu ter izvedbi ideje. Cilj je vzpostaviti model obravnave otrok žrtev zlorab po modelu Bamhaus — Foto: Arhiv šole otrokom prijazno in varno okolje, ki pod eno streho združuje več služb za obravnavo žrtev na usklajen in učinkovit način. Dijaki smo izziv sprejeli zelo resno in z inovativnimi predlogi skušali pripo- Foto: Arhiv šole moči k nadaljnjemu razvoju zamisli. Vsi skupaj smo zelo ponosni, da smo se lahko udeležili in sodelovali pri tako pomembnem projektu. Dijaki 3. d Trajnostna mobilnost V torek, 22. 9. 2020, je naš šolski dan potekal nekoliko drugače kot po navadi. Obiskali sta nas predstavnici Zavoda Vozim in sta skupaj z nami izvedli delavnico o trajnostni mobilnosti. Delavnica je potekala v treh delih. Najprej smo izvedeli nekaj nam že znanega in pa tudi novega o prevoznih sredstvih ter okolju prijaznejših načinih transporta (o dejanskih stroških avtomobila, vlaganju v javna prevozna sredstva, o izposoji avtomobila, gradnji kolesarskih poti ...). Tako je prvi del potekal v obliki predavanja, v nadaljevanju pa smo bolj aktivno sodelovali tudi mi. Razdelili smo se v pet skupin in vsaka je dobila svojo temo, na katero smo morali narediti miselni vzorec. Svoje ideje smo nato predstavili pred celotnim razredom. V zadnjem delu delavnice smo se osredotočili na Ptuj oziroma bližnjo okolico ter ceste in povezave javnega prevoza. Tako smo s skupnimi močmi prišli do zaključka, da bi lahko obnovili cesto na Vičavi, poe- Heroji furajo v pižamah V torek, 22. septembra, smo se dijaki 3. a Gimnazije Ptuj v Mestnem kinu Ptuj udeležili predavanja Heroji furajo v pižamah, ki ga je izvedel Zavod VOZIM. Namen delovanja že uveljavljenega zavoda je zmanjšanje števila voženj pod vplivom alkohola in s tem tudi zmanjšanje števila prometnih nesreč. Razlog za tretjino prometnih nesreč s smrtnim izidom je alkohol. Da se bi zavedali posledic nevarne vožnje, je spregovoril Žiga Breznik. Z nami je delil svojo zgodbo o nesreči, zaradi katere je pristal na invalidskem vozičku. Mnogi drugi govorci, med njimi tudi županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, so nam predstavili nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in drugih drog ter nam priporočali, naj se tej nevarnosti izognemo (kot tudi prekomernemu pitju alkohola) in se zanesemo na Heroje v pižamah — svoje starše in prijatelje, ki pridejo po nas, četudi smo jih zbudili sredi nočnega spanca. V drugem delu no stavili izposojo koles v mestu, izboljšali vozne rede avtobusov in vlakov ... Vsa naša priporočila je zavod Vozim na koncu posredoval občini. Na delavnici smo se veliko novega naučili, predvsem pa spoznali, da je včasih bolje iti peš ali s kolesom in s tem prihraniti gorivo ter narediti nekaj dobrega zase in za okolje. Gloria Šegula Šraj, 3. b posveta je potekala delavnica, kjer smo v skupinah poiskali načine, kako bi zmanjšali število voženj pod vplivom alkohola. Da so organizatorji preverili uspešnost predavanja, smo izpolnili dve anketi — eno pred predavanjem in drugo po njem. Veliko smo si zapomnili. Bomo priporočila upoštevali? Upam. Lucija Borak, 3. a Krvodajalstvo Teče šestnajsto leto, odkar dijake četrtih letnikov seznanjamo s krvodajalstvom in tistim, ki jih to zanima, pomagamo ter jih vzpodbujamo, da stopijo na pot krvodajalstva in z njim povezane humanitarnosti. Toda letos so bile drugačne okoliščine. Virus COVID—19 in čas epidemije sta vplivala na izvedbo dejavnosti. Predstavitev krvodajalstva in vpisa nesorodnih darovalcev krvotvomih matičnih celic v register Slovenija Donor je zato 15. oktobra potekala na daljavo. Videokonferenčno predavanje so izvedle študentke Društva študentov medicine Maribor, dijaki pa so ga spremljali v svojih matičnih učilnicah. Krvodajalske akcije se vsako leto udeležijo tudi učitelji in drugi delavci naše šole. Kri lahko darujejo na transfuzijskem oddelku ptujske bolni- šnice, ki deluje v okviru Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Hvala vsem, ki ste se ali se še boste odločili za to humanitarno dejanje. Ponosni smo na vsakega krvodajalca in tudi na vse, ki so bili pripravljeni darovati kri. Alenka Valentin, prof. Ptujski gimnazijci prispevali svoje kamenčke v zbirko 20.760 pobarvanih v celi Sloveniji 13. novembra že od leta 1998 po svetu praznujemo Mednarodni dan prijaznosti - Naključna prijaznost. V Sloveniji ga praznujemo od leta 2017, ko je njegov uradni ambasador postalo mariborsko društvo Humani-tarček. Gre za dan, ki poskuša združevati ljudi in premostiti razlike med raso, religijo, politiko, spolom, denarjem in podobnimi dejavniki. Spodbuja nas, da z različnimi malenkostmi, preprostimi dejanji ali pozornostmi poskušamo polepšati življenje drug drugemu. Na Gimnaziji Ptuj ga obeležujemo četrtič. Letos na daljavo. Dijake 1. c, 1. u in 3. d smo povabili, da skupaj naredimo prijazno gesto — pobarvamo kamenček (ali več) in ga (jih) ne- kje pustimo ali komu podarimo. Tako smo tudi popolnim neznancem naključno polepšali dan. Vsaj upamo tako. Z obeležitvijo dneva prijaznosti smo opozorili, da prijaznost spodbuja še več prijaznosti. Ko smo priča prijaznemu dejanju, se tudi v nas avtomatsko vzpostavi dobro notranje stanje, začutimo duševni mir, zadovoljstvo, motivacijo za širjenje dobrega, željo po pomoči drugim, povezanost z drugimi, še posebej v teh časih, vsak od nas potrebuje nekaj pozitivnega. V letošnji epidemiološki situaciji in ob pouku na daljavo so bili kamenčki nastavljeni tam, kjer bivajo naši dijaki, v številnih krajih Haloz, Slovenskih goric, Prlekije, Ptujskega in Dravskega polja ter na Ptuju. Če v naslednjih dneh opazite še kakšen kamenček, ga ni nihče izgubil, ampak tam čaka prav vas. Odnesite ga s seboj in ga pustite nekje drugje, ko ga ne potrebujete več. Akcije naključne prijaznosti pa so lahko vsakodnevne, saj so preproste, prinese jih vsakdanji življenjski ritem. Lahko je samo nasmeh, prijazen pozdrav, pridržana vrata, neizkoriščen parkirni listek, ponujen dežnik ... Prijaznost ni nikoli iz mode in je nekaj, česar smo zmožni vsi. Dejavnost so koordinirale Sandra Kupčič Toplak, Renata Merc Furman in Darja Rokavec. Fotografija na naslovnici. Ogled filma Kafarnaum To šolsko leto smo za film, ki smo ga gledali v okviru obveznega dela OIV, izbrali Kafarnaum. Območje Bejruta, glavnega mesta Libanona, kjer se film dogaja, imenujemo slum. Ime označuje velika barakarska naselja, v katerih revni ljudje živijo brez minimalnih sredstev za dostojno življenje in brez možnosti, da se tako življenje konča. Obsojeni na življenje v »večni sedanjosti«, kjer se vse vrti okoli napora, kako dobiti nekaj hrane in se prebiti do naslednjega obroka. Takšno bivanje brez prihodnosti spominja na življenje zgolj v naravnih ciklusih. čeprav je seveda daleč od narave; sredi betona, asfalta in smeti. Ljudje v tem okolju imajo le naravna, ne pa tudi družbena telesa, kar pomeni, da za družbo ne obstajajo, jih ne registrira in identificira. Na tem prizorišču spremljamo glavnega junaka, dečka Zaina, ki ne hodi v šolo, čeprav bi rad. Dela, pomaga preživljati številčno družino, bori se, želi nekam, kjer bi z njim delali kot s človekom, osebo z osebno izkaznico. Biti del družbe, biti registriran in imeti osebni dokument je za nas samoumevnost in zato nekaj, pri čemer se naša misel ne ustavi. Prav tako nam je samoumevno, da se šolamo, čeprav ne več tudi, da hodimo v šolo ... Ker se nam je ta svet tako nenadoma porušil, bomo morda lažje razumeli življenjsko okolje, polno vsakršnih stisk. Film je režirala Nadie Labaki in je zanj prejela številne nagrade. Poglejmo, kaj pravi o filmu: »Film vidim v pmi vrsti kot sredstvo pa prevprasevanje sistema in svojih predstav o njem skopi podajanje lastnega pogleda na svet, v katerem se rapinjam. Četudi v svojih jilmih, plasti KafarnaiimH, upodabljam pretresljivo, surovo realnost, mojo vem v /noc filma preveva globok idealigem. Prepričana sem, da filmi, ce ge ne spremenijo stvari, lahko vsaj načnejo ragpravo ali prisilijo ljudi k rag: misljanjii. Namesto da bi objokovala usodo otmka, ki sem ga videla na ulici, in se počutila se bolj nemočno, kot sem, sem gelela svoj poklic iporabiti kot orogje. Tz upanju, da mi bo uspelo v givljenjii tega otroka kaj spremeniti, četudi samo ogavesti-ti ljudi o njegovi situaciji. Vilm je sprogila potreba, da raggalim skriti obrag Bejruta Film Kafarnaum skozi moje oči Film je dosegel svoj cilj: predrami nas iz našega idiličnega sveta, ki ga sami ne zaznamo in cenimo, dokler nas nekaj/nekdo na to ne opomni. In ravno takšen opomnik se mi je zdel film Kafarnaum. Predstavil nam je ljudi, ki jih svet prezira, pozablja nanje. V ospredju so otroci, ki živijo v nam nepredstavljivih razmerah in daleč od brezskrbnih otroških dni. Jasno je prikazano, da so že ob rojstvu obsojeni na v naprej določeno, neizogibno usodo. Otroci predstavljajo delovno silo in po določenem času se zdi, da so staršem odveč. Otroku ni dan čas za razvoj, igro, ni mu dan občutek varnosti, podpore, saj se od njega pričakuje, da se vede odraslo, da je odgovoren, delaven, iznajdljiv ... Takšno življenje pa vpliva na otrokov razvoj, na oblikovanje njegove osebnost. Trenutek, v katerem so odpeljali oz. kot potepuškega psa nagnali Zainovo sestro iz hiše, je najbolj pretresljiv in nam nepojmljiv. Film jasno pokaže brezpraven položaj in vlogo ženske v nekaterih kulturah, kjer je njena osrednja vloga rojevanje otrok, skrb za moža in otroke. Se posebej v revnih družinah starši deklice prodajo v zakon takoj, ko je to mogoče, saj bo tako finančno zanjo poskrbel mož, v družini pa so ena lačna usta manj. Ženske v takšnih družbah niso enakopravne, spoštovane, ne pripadajo same sebi, ampak najprej staršem, nato možu in so žrtev različnih zlorab. Začutimo lahko stisko glavnega junaka, ki je to dejanje poskusil preprečiti, a mu ni uspelo. To je bila zanj kaplja čez rob, zato je pobegnil od doma. V filmu lahko zaznamo tudi Zainovo željo po šolanju, saj je to vstopnica za boljše življenje. Vendar pa mora zaradi nefunkcionalnosti staršev skrbeti za preživetje mlajših sester. Ob tem sem doživljala hvaležnost, ker se lahko šolam. Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti. Z znanjem si utiramo poti do novih odkritij, do spoznavanja samega sebe, boljšega razumevanja sveta in njegovega delovanja ... Sola je mnogo več kot samo učenje snovi, omogoča nam socialne stike s sovrstniki, druženje in razvijanje naše osebnosti, je učenje za življenje, vstopnica za boljše in lažje življenje. Ko etiopsko čistilko, pri kateri Zain živi po odhodu od doma, zaprejo, Zain poskrbi za njenega leto dni starega otroka. V tej brezizhodni situaciji posega Zain po že znanih načinih premagovanja revščine (kot so prodajanje vsega, kar je še uporabno, prodajanje raztopljenega tramadola). Na koncu Zain želi poiskati dokumente in oditi v obljubljeno deželo. Da bi prišel do dokumentov, mora obiskati svoje starše, kjer pa izve, da dokumentov nima in da je njegova sestra umrla. Zain doživi tako intenzivna čustva, da v besu vzame nož in zabode sestrinega moža. Ker vemo, da ljudje v afektu ne delujejo razsodno, njegovega dejanja ne morem presoditi. Prav tako si ne znam predstavljati njegovega sovraštva do staršev, saj sama živim v urejenem družinskem okolju. Svojega očeta in mater na koncu toži, ker sta ga rodila, nista pa zanj in njegove sestre poskrbela. Ob filmu sem se sramovala svojih želja in občutkov nezadovoljstva, ki jih doživljam ob majhnih neuspehih. Prav tako se človek zave, da zadovoljevanje osnovnih fizioloških potreb, kot so voda, hrana, potreba po varnosti, ni samoumevno. Ob gledanju filma vsak od nas začuti empatijo, saj je dejstvo, da je na svetu veliko otrok, ki živijo kot Zain, srce parajoče. Prav tako sem občutila jezo — jezo na svet. (in večine velikih mest), da se vtihotapim v vsakdanja givljenja ljudi, ga katere je breg-ipna beda kot neigbegna usoda.« NN na bogataše, nase, na sistem, v katerem živimo. Nihče si ne zasluži takšnega življenja, še najmanj pa nedolžni otroci. Dokaz, da so izbrisani in pozabljeni, je tudi to, da nimajo svojih dokumentov. Lahko se trudijo, kolikor želijo, vendar jim v takem družbenem sistemu, kjer dokument določa človekov družben obstoj, nikoli ne bo uspelo zaživeti boljšega življenja. To pa daje možnost tudi lažjemu skrivanju zlorab (otroškega dela, spolnih zlorab ...) KAFARNAUM Menim, da si vsak otrok zasluži srečno otroštvo in dostojno življenje. Bodimo hvaležni, da lahko za mizo pojemo svoj najljubši zajtrk, kosilo pa delimo s svojo družino. Vsebina filma naj ne ostane tabu samo zato, ker se dogajajo takšne stvari daleč od našega življenjskega prostora, saj je o tem nujno treba spregovoriti. Naj nas ta film opomni, za kaj vse smo lahko hvaležni, in nam hkrati da motivacijo, da izkoristimo možnosti, ki jih imamo, saj bi zanje ti pozabljeni otroci žrtvovali vse. Maraton pisanja apelov Dijaki Gimnazije Ptuj so se pridružili akciji Pišem za pravice! Podpisali so peticijo, napisali kar nekaj apelov za Amnesty International in prisrčna, z ilustracijami opremljena pisma podpore za Jani Silva, okoljevarstvenico v Kolumbiji. Aleksandra Pal, prof. . v*- v (vd Qt\e. c^.v.6e.v . vtGU' 4a\r vkjVno ^0r to fe W\o^. \ Ufc^. to VfMtV^ote. tV\e_ XNO V»v S« ic v-«-' PreAoerd* ^ . ia Y>\ \)owx ^o^d^Vo., Vco Se v VXCX XKXS V . ^ ^ ?oVl ■VA tvksko drulfvo geneub Hudob Maistra Maribor Obmejno zdrjicflje vuttancv vc<* za Slovenjo Maribor Manbor. 21 novembra 2019 Maister postane general ša, pa ne le ozemeljsko, tudi v narodnem smislu. Čeprav so skušali lep čas po drugi svetovni vojni pomen Maistra zmanjševati, mu ga odrekati ali ga preprosto zamolčati, smo Slovenci v svoji samostojni državi prepoznali moža, ki mu je uspelo v dobro svojega naroda zasukati potek zgodovine. V našem okolju smo lahko še posebej ponosni na generala, politika, pesnika, slikarja, bibliofila, na človeka, ki je domoljubje vedno postavljal na prvo mesto. Njegov oče je bil namreč doma na Ptuju. Zakaj pa smo ponosni na šoli? »Korajža velja,« je nekoč dejal Rudolf Maister. Sledili so mu tudi naši, sedaj že bivši dijaki, ki so od leta 2013 zelo uspešno sodelovali na kvizu o Rudolfu Maistru. Kviza so se udeleževale gimnazije iz Kamnika, Kranja, Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Zaradi znanih razmer je bil seveda kviz letos odpovedan. Ponosni pa nismo samo na naše tekmovalce, pač pa na vse dijake, ki ste že do sedaj kazali spoštovanje do preteklosti ob različnih priložnostih, ne samo ob praznikih, in boste to zmogli tudi v prihodnje. Vrline moža, ki je dobil zasluženo mesto v naši zgodovini, naj prevladajo tudi med nami. Bodimo mu podobni, saj ljubezen do slovenske besede in umetnosti, dobrosrčnost, mirnost, prizadevnost, prijaznost in skromnost manjkajo v družbi. Bodi- mo pogumni in korajžno naprej. ko pouk poteka na daljavo. Gimnazijci to vedno znova dokazujemo! Tudi v teh, manj prijetnih dneh, Jelka Kokol Plošinjak, prof. Matematični izzivi (3. matematični vikend na Gimnaziji Ptuj) Z matematičnimi vikendi na Gimnaziji Ptuj ponujamo izzive zahtevnejšim in radovednejšim dijakom na tem področju. Ne le, da skupaj rešujemo zahtevnejše naloge, ki dijakom prav pridejo na vseh ravneh matematičnih tekmovanj, dijakom posredno ponujamo tudi druženje z vrstniki, ki imajo enake interese in cilje. Kot uvod k letošnjim matematičnim izzivom smo dijake povabili na sklop matematičnih predavanj v organizaciji II. Gimnazije Maribor, ki je potekal v času od 11. 1. do 15. 1. 2021. V petek, 22. 1. 2021, smo popoldanski Slika: Matematični izzivi, ki jih je vodil Gal Zmazek, dijak 4. letnika Gimnazije Ptuj, v času pouka na daljavo, 29. 1. 2021 čas posvetili urjenju možganov v reševanju zahtevnejših nalog, ločeno po posameznih letnikih. Delo je seveda potekalo na daljavo, vendar zato nič manj intenzivno, kot bi se tega lotili v šoli. Naslednji petek, 29. 1. 2021, nas je naš dijak 4. letnika, Gal Zmazek, uspešen matematik in tekmovalec tudi na mednarodnih matematičnih tekmovanjih, spretno in zanimivo seznanil z Dirichletovim načelom in principom, ki je uporabna metoda reševanja določenih matematičnih problemov. Upamo, da bo pridobljeno znanje koristno tudi na matematičnih tekmovanjih. Da čas pri reševanju matematičnih izzivov res teče drugače, pa več kot dovolj povejo besede udeleženke: »Rada bi vam sporočila, da je današnja dodatna matematika bila res super Virtualna razstava Minljivost V šolskem letu 2019/2020 so dijaki takratnega 2. d ter mentorici Estera Jelenko, profesorica umetnostne zgodovine, in Eva Gregorec, absolventka likovne pedagogike UM, pripravili virtualno razstavo Minljivost. Čistilna akcija Mestna občina Ptuj je v soboto, 17. aprila 2021, organizirala čistilno akcijo. Potekala je v okviru vseslovenske prostovoljne akcije »12. dan za spremembe« pod sloganom »Premagajmo Razstavo smo prikazali na šolski spletni strani v aprilu 2020 ter na Tednu umetnosti v šoli oktobra 2020, kjer so vse prispevke uredili v zbornik. Tega si lahko ogledate na: osamljenost«, ki je potekala v sklopu Združenja za promocijo prostovoljstva Slovenske filantropije. Akciji so se v četrtek in petek pred tem pridružili tudi dijaki Gimnazije Ptuj. Na in mi je žal, da se nisem tega udeležila že kakšno leto prej. Sem mislila, da ne bom nič vedela in razumela, ampak mi je šlo zelo solidno. Tista ura in pol je minila tako hitro kot 5 minut.« Se vidimo prihodnje leto. Simona Kokol, prof. https: / /www.zrss.si/zrss /wp-content/uploads /2021-02-03-teden-umetnosti-v-soli-2020.pdf Estera Jelenko, prof. fotografijah so sodelujoči iz 1. a in 1. š. Alenka Valentin, prof. 1. š Foto: A. Valentin Teden pisanja z roko \—l 2Vuu/>tvv e KIMtST»SIVO ZAIZODHAŽtVANjt ZNANOSTIM tro*l /JKMAUCU /Xj /ush? 2021 /odv 1o. Gimnazija Ptuj je letos prvič sodelovala v Tednu pisanja z roko, katerega namen je ozaveščanje o pomenu pisanja z roko. Sole so bile zaprte, pouk je potekal na daljavo in temu smo prilagodili tudi obliko dejavnosti. Dijake smo povabili k sodelovanju s kratkim filmom. Njegovo vsebinsko izhodišče so bili vabilo koordinatorjem, plakat in ambasadorji Tedna pisanja z roko 2021. Dijakinja 3. letnika Lisa Strouken je oblikovala všečen filmček. Objavili smo ga na šolski spletni strani in drugih družbenih omrežjih. V njem smo predstavili prednosti pisanja z roko in vpliv te dejavnosti na človekove kognitivne zmožnosti. Pri pouku slovenščine smo profesorice spregovorile z dijaki o pisanju kot veščini, ki jo je treba uriti. Z dijaki smo se pogovarjali o pisavah, njihovih značilnostih, spreminjanju posameznikove pisave skozi čas in pozitivnih učinkih pisanja z roko. Vabilu k sodelovanju se je odzvalo okrog 100 dijakov naše gimnazije, prav tako tudi šolska pedagoginja in učitelj zgodovine. Po enem tednu smo pregledali vsa prispela pisma in nekatera izmed njih izbrali za objavo na šolski spletni strani in drugih družbenih omrežjih. Merila za izbor so bila: vsebina, pisava in jezikovna pravilnost. Nekatera od izbranih pisem je v filmček znova oblikovala Lisa Elizabeth Strouken. Sodelovanje v Tednu pisanja z roko je bilo zanimiva nova izkušnja. Glede na to, da so bili dijaki odzivni in so z zanimanjem prisluhnili vplivu pisanja z roko na človekove kognitivne zmožnosti, razmišljamo, da bi v Tednu pisanja z roko sodelovali tudi v prihodnje. Povezava do videa s pismi: https://www.facehook.com/184263414986792/videos/1360237477658593 Marija Holc, prof Prešernijada 2021 Že 6. prireditev Gimnazije Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku smo letos prilagodili za spletno predvajanje. Osrednja tema so bili ženski liki v Prešernovi poeziji. Recitacije, uglasbene pesmi in plesno poustvarjalnost so dopolnjevala likovna dela, ki so jih navdihnili pesnikovi verzi. Pod mentorstvom Alenke Plohl Podgorelec in Marije Holc je nastala estetska in umetniško prepričljiva prireditev. Prispevke sodelujočih dijakov je v lep film povezala Lisa Elizabeth Strouken, Matija Peršak pa je oblikoval domiselno predstavitev ustvarjalcev v obliki začetnic Franceta Prešerna in njegovo podobo oživil tako, da nam je veliki pesnik sam zaželel lepo praznovanje kulturnega dne. Sodelovali so: Alja Prša Derič, Brina Bohi, Dora Mertelj, Eva Kokot, Gaja Elena Stanovnik, Nika Belaj, Gal Gojčič Kralj, Jada Kandrič, Lara Kramberger, Maida Civič, Luka Jeza, Pia Maruša Pulko, Marko Zelenjak, Manja Dokl, Maša Mislovič, Anja Skledar, Meta Majcen, Nela Nahber- ger, Nija Krajnc, Niko Ploj, Polonca Škerget, Rebeka Pernat, Tin Šoškič, Tjaša Metličar, Vida Glatz, Ambrož Rodošek, Žiga Bojnec, Zala Vučak in Zala Šoškič. V celoti lahko Prešemijado 2021 podoživite na naslednji povezavi: https: / / www.youtuhe.com/watch? v=bRiYvuYkXKk Razglasili smo tudi nagrajence likovnega natečaja Z nasmehom v očeh iščemo svoj svet, ki smo ga konec preteklega leta razpisali za učence 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Epidemiološko izjemni čas je močno spremenil naše življenje in navade ter vplival na naše razpoloženje, počutje in način življenja. Nepogrešljiv del naše garderobe in nujni dodatek je postala maska. Računalnik in tehnologija pa sta postala ključni dejavnik za delo, učenje in komuniciranje. Soočeni smo bili z dvema svetovoma, v katerih bivamo — resničnim in virtualnim. Učencem smo postavili dva kreativna izziva: oblikovati lastne duhovite, slikovite, barvite, pozitivne maske ali svoje soočanje z življenjem v resničnem in virtualnem svetu likovno izraziti z risbo, s sliko ali kolažem. Maske, ki so strokovno komisijo najbolj navdušile, so oblikovali: 1. Ines Kos, OŠ Destrnik — Trnovska vas 2. Julija Bračič, Waldorfska šola Maribor Svit Obronek, Waldorfska šola Maribor Likovna dela, ki so strokovno komisijo najbolj prepričala, so ustvarili: 1. Sara Vidovič, OŠ Videm 2. Enja Lampe, Waldorfska šola Maribor 3. Ema Dokl, OŠ Ljudski vrt Ptuj Marija Holc, prof. Foto: Zajem zaslona Informativni dan Vedno smo znali pripraviti zelo zanimive informativne dneve. Tudi leta 2021, le da malo drugače. Interaktivno, moderno, animirano, 12. in 13. 2. 2021 na www.gimptuj.si. #zgrabisedanjost #stopivprihodnost #gimnazija_ptuj Zaradi epidemioloških razmer smo tako kot številne druge dejavnosti tudi informativni dan izpeljali spletno. Zelo nam je uspelo, o čemer se lahko prepričate na naslednji povezavi: https:/ /infodan.gimptuj.si/? fbclid=IwAll34Mj8xFIx8mbDgvK9IO Že pred informativnimi dnevi pa smo pripravili tudi virtualna informativna srečanja s starši, saj se zavedamo, da so starši za svoje otroke pomemben dejavnik pri izbiri srednje šole. Tako smo staršem in skrbnikom ponudili možnost, da vprašajo vse, kar jih zanima o Gimnaziji Ptuj. Organizirali smo videokonference 3. 2. 2021, in sicer posebej za športno, umetniško in splošno gimnazijo. Pripravila: Marija Holc, prof. KORAKU Ravnateljev Dejavnosti Svet Jeziki Zvezde Šport Umetnost Foto: Zajem zaslona Foto: Arhiv šole Geografska ekskurzija na Primorsko V ponedeljek, 14. septembra, smo se dijaki četrtih letnikov, ki smo si za maturo kot enega izmed predmetov izbrali geografijo, po sončnem vzhodu odpeljali proti slovenski obali. Na avtobusu nas je kmalu po začetku poti čakalo delo. S pomočjo sprotne razlage profesorja smo spoznavali značilnosti pokrajinskih enot, skozi katere smo se peljali, in izpolnjevali učne liste, razdeljene na začetku ekskurzije. omenili visoke dinarske planote: Hrušico, Javornike, Nanos ter Pivško kotlino. Pomembna točka na naši poti so bila tudi Postojnska vrata, ki so najnižji prehod iz notranjosti Evrope v Sredozemlje. Ko smo prispeli na grad Socerb, se nam je odprl prekrasen razgled na Slovensko Istro, Tržaški zaliv in obalni mesti Koper in Trst. Na gradu so se nam pridružili še predavatelji z univerze v Kopru. Sledilo je predavanje v učilnici na pro- Naše potovanje se je začelo na Drav-sko-Ptujskem polju in nadaljevalo mimo Dravinjskih goric proti predalpskim pokrajinam, kjer smo se najprej peljali skozi Vitanjske Karavanke do meglene Celjske kotline. Skozi posavsko hribovje smo se zapeljali v osrednjo Slovenijo, kjer na naše presenečenje na avtocesti vse do Ljubljane ni bilo gneče in zastojev. Ko smo zapustili megleno Ljubljansko kotlino, nas je spet pozdravilo sonce, ki se nam je prav poletno smehljalo. Na poti na Primorsko smo s tem, s pomočjo katerega smo dopolnili drugi učni list. Ta se je osredotočal predvsem na naravnogeografske značilnosti regije in družbeni razvoj skozi zgodovino ter vidne družbeno-geografske značilnosti opazovane regije. Pred nadaljevanjem naše ekskurzije smo izmerili še azimut koprske stolnice in tržaške bolnice ter hitrost vetra. Naš prihod v Koper je pospremilo že precej žgoče sonce, a na našo srečo je pihal maestral, ki nas je prav prijetno hladil, dokler smo hodili v bližini obale. Naslednji del ekskurzije je bilo samostojno delo v parih. Z zemljevidom v rokah in navodili za pot smo se podali na raziskovanje koprskega mestnega jedra. Hitro smo spoznali, da ima le-to še ogromno značilnosti srednjeveškega mesta z ozkimi ulicami, ki se srečajo na trgih. Velik del mestnega jedra je sicer prenovljen. Za orientacijo in uspešno navigacijo smo morali poiskati nekaj ostankov zgodovinskega Kopra. Čeprav smo si ogledovali predvsem srednjeveške stavbe, smo naleteli tudi na nekaj novejših zgradb iz 2. polovice 20. stoletja. Pot smo končali na trgu Bro-lo, ki je upravno središče Kopra. Po precej izčrpavajočem pohodu smo si vzeli čas za kosilo. Preden smo zapustili Koper in se odpravili proti zadnji načrtovani de-stinaciji (to je bil Strunjan), so nam profesorji s koprske univerze predstavili še svojo ustanovo. V Strunjanu smo najprej obdelali krajinski park in geografijo slovenskega morja. Današnje območje krajinskega parka so bile nekoč soline, dandanes je solinam namenjen le manjši del. Izpolnjevali smo nov učni list, na katerem pa je bila tudi druga terenska vaja. Z opremo koprske univerze smo izmerili hitrost vetra, temperaturo zraka, morja na površini, slanost, nasičenost s kisikom in količino raztopljenega kisika. Pridobljene podatke smo nato primerjali s podatki oceanografske boje. Po zaključeni drugi terenski vaji je napočil čas za zadnje poglavje naše ekskurzije. Ogled strunjanskega klifa. Pri tretji terenski vaji smo se malo pozabavali tudi s svojimi pametnimi telefoni in izmerili naklon klifa ter naklon kril na obeh straneh gube. Za konec smo se sončili na plaži pod strunjanskim klifom in pridobivali še zadnje podatke, potrebne za dokončanje naših učnih listov o geomorfo-logiji obale. Sledilo je še poslavljanje od sonca in morja po napornem dnevu v Slovenskem primorju. Obpanonska pokrajina z domačim gričevjem na SV naše Slovenije nas je vabila domov. Ambrož Rodošek, 4. a Foto: A. R Umetnostno-zgodovinska ekskurzija v Šempeter in Celje V torek, 13. 10. 2020, smo se na deževen dan dijaki 2. a in 2. b odpravili na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo naslednje spomenike: 1. ter 3. mitrej na Sp. Flajdini in Zg. Bregu, Rimsko nekropolo v Šempetru ter v Celju razstavi Mesto pod mestom in Celjski grofje. Najprej smo obiskali mitreje na Ptuju. Mitraizem je religija, ki izvira iz Perzije in časti boga časa in sonca Mitra. Mitraisti so Mitro častili v templjih, ki so izgledali kot nekakšne jame. 1. mitrej so v 2. stoletju zgradili uradniki carinske uprave. V njem smo videli edinstveni kip Mitra z bikom, ki je eden izmed dveh še ohranjenih na svetu. Simbolizira spopad med dobrim in zlom, na koncu pa dobro zmaga. Kljub veliki vrednosti kipa pa se verjetno mnogi krajani ne zavedajo njegove pomembnosti, kaj šele preostali Slovenci. Sam občudujem dobro kiparsko znanje Rimljanov tako daleč v zgodovini. V 3. mitreju, ki je bil vojaškega izvora, smo si ogledali epi-grafske spomenike ter oltarno ploščo. Pot smo nadaljevali proti Celju do Šempetra. Cele j a je povezovala nekoč zelo pomembno pot med Emono in Petoviono. Zaradi njene lege so tu imeli mnogi bogatejši ljudje svoja posestva. Floteli so pokazati svojo socialno premoč, zato so si zgradili grobnice, ki ti vzamejo dih, še preden se jim približaš. V 3. stoletju je Savinja poplavila in podrla grobnice, ki so jih po naklju- čju našli šele leta 1952. Skupaj so našli več kot 600 kosov, razmetanih/ raztreščenih pod peskom. Potrpežljivost in natančnost, ki sta bili potrebni pri sestavljanju te sestavljanke, sta zame nepredstavljivi, saj so potrebovali kar 8 let za sestavo grobnic, ki jih lahko danes občudujemo. Sonce se je prikazalo izza oblakov, ko smo si ogledovali manjše pepelnice revnejših ljudi, narejene iz apnenca, ki so ga pridobivali v bližini. Na njih so vklesane podobe prednikov. Ogledali pa smo si še štiri grobnice, visoke kot današnje hiše. Najstarejša med vsemi je Vindonijeva grobnica iz 1. stoletja. Ima podobo nekakšne manjše kapelice. Okrašena je z enostavnimi, a prelepimi reliefi, ki prikazujejo zgodbo o Fleraklesu in Alkesti-di. Največja med vsemi pa je Spekta-cijeva grobnica, saj so njeni naročniki hoteli pokazati, da so najbogatejša družina tistega časa. Kipi očeta, matere in sina so brez glav, saj so se te izgubile med poplavami reke Savinje. Ob pogledu na grobnico se začneš spraševati, ali so v njih položili skelet ali zgolj pepel. Res ni bilo treba toliko kamenja za samo tri pepelne pokope, a razkazovanje moči in umetnost ne poznata meja. Najlepša med vsemi pa je grobnica Enijcev iz 2. stoletja. Umrla sta sprva bila Kelta, nato pa sta si prislužila rimsko državljanstvo in bogastvo. Njuna grobnica je okrašena s prelepim reliefom, ki prikazuje mit o ugrabitvi Evrope, ob slemenu pa jo vamje podoba Meduze. Najmlajša med vsemi je grobnica Sekun-dinov iz 3. stoletja. Še vedno izgleda veličastno, a v primerjavi s preostalimi je kot amatersko delo Mesarja. Zelo je enostavna, brez mnogih reliefov in podob. Zaradi tega izgleda zelo pusto in prazno, kar nam kaže, da je sočasno počasi propadalo tudi Rimsko cesarstvo. Dandanes si celo premožni ljudje ne omišljajo takih pokopov. Zakaj le? Izgleda, kot da naše misli sploh niso usmerjene v to, kaj bo z našim telesom, ko ne bo več duše. V Celju smo si najprej ogledali razstavo o Celjskih grofih, M predstavljajo najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino pri nas. Celjani se najprej omenjajo kot ŽovnešM gospodje, in sicer v 12. stoletju. Izvirajo iz Savinjske doline. Sprva so si moč pridobivali z upravljanjem pomembnih javnih funkcij. Nato so se z ramo ob rami borili s Flabsburžani in postali njihovi vazali. Ob izumrtju VovbršMh so podedovali posesti in Celje, kamor je Friderik I. prenesel sedež družine v Miežji dvor. V 14. stoletju se njihova moč veča in veča. Sčasoma pridobijo posestva na Štajerskem in Kranjskem. Zaradi lege posestev ob pomembnih trgovsMh poteh pa v 15. stoletju pridobijo veliko denarja zaradi pobiranja carine. 1436 postanejo knezi in s tem se rešijo odvisnosti od Flabsburžanov. Ulrika II. nato 1456 v atentatu ubijejo, za Vir: mestom-knezji-dvor/ sabo pa ni pustil nobenega naslednika. S tem Celjski grofje izumrejo in njihove posesti pripadejo Habsburžanom. Ob tej moči Celjskih grofov, ki ni kazala zatona njihovega vladanja, si ne morem predstavljati, kakšno moč bi imeli čez 100 let. Menim, da bi lahko ob nadaljnjem uspešnem gospodarjenju presegli Habsburžane. To bi se tudi poznalo na današnjem ozemlju Slovenije in v zavesti nas, Slovencev. Pod knežjim dvorom pa smo si ogledali tudi ostanke rimske Celeje. Edini ostanek kleti srednjeveške palače sta šilasta gotska loka, ki izgledata, kot da vsa ta leta z lahkoto prenašata težo nad seboj. Videli smo zidove rimske hiše s freskami iz 1. stoletja, vodnjak, ki je komajda segel v zemljo, a dobil izvir tik pod površjem. Tlakovana rimska cesta je še vedno ohranjena; za tiste čase je po mojem mnenju zelo široka, kar 6 metrov je merilo samo cestišče brez jarkov ali pločnikov. Glede na takratni način gradnje in uporabo se mi zdi skoraj pretirano delo — morda pa smo danes mi tako »varčni« pri gradnji naših cest, ki zagotovo ne bodo zdržale 2000 let. Videli smo tudi mestno vilo s tedanjim načinom ogrevanja, ki ga imenujemo hipokavst. Meščani so zgradili tudi mestno obzidje, za katerega so uporabili material, ki so ga lahko dobili v roke, od marmornega okrasja s foruma pa vse do arhitekturnih členov. Zraven smo si ogledali prelepe kipe, freske, makadamske ceste, mo- zaike. Ne glede na razpon časa od Rimljanov pa do srednjega veka se čuti povezanost v umetnosti, čeprav smo marsikatero stvar izgubili. Včasih se za novo odkritje moramo le ozreti nazaj v preteklost in pogledati v zgodovino, saj morda tam najdemo rešitev. Žiga Miha Erjavec, 2. a Avtor: Doremo — Lastno delo; licenca: CC BY-SA 4.0; LTRL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid—83500406 Jesenski športni dan Šestega oktobra smo v lepem jesenskem vremenu izvedli športni dan. V celoti je bil pohodniško obarvan: dijaki 1. letnikov so šli po Potrčevi poti, dijaki 2. letnikov po nasipu do jeza v Markovcih, tretji letniki so se odpravili na Mestni vrh, dijaki 4. letnikov pa proti Goja centru v Hajdo-šah. Tisti, ki so pouka športne vzgoje opravičeni, so si v kulturni dvorani ogledali film. Športni dan smo ob upoštevanju navodil NIJZ v prelepem vremenu in ob vsesplošnem zadovoljstvu udeležencev uspešno izpeljali. Aktiv športnih pedagogov Foto: Arhiv šole Zimski športni dan V sredo, 27. 1. 2021, je bil dan športnih aktivnosti, ki so ga ptujski gimnazijci zaradi posebnih epidemioloških okoliščin izvedli v okolici svojega kraja. Dijaki in dijakinje so v prelepem sončnem vremenu opravili pohod v družbi svojih vrstnikov ali sošolcev. Ob zastavljenem cilju prehoditi pot v danem času in primerni športni obremenitvi je bil namen športnega dne tudi spoznavati naravne posebnosti lokalnega okolja pozimi, kot je na primer jezero, ribnik, zasnežena zaplata, vinograd in gozd, odkritje kapelice ob pohodni poti in podobno. Med najvztrajnejšimi so bili gotovo tisti dijaki in dijakinje, ki so se podali na višje ležeče razgledne točke, kot je na primer Donačka gora. Doživetja, ki so jih mladi preživeli po poti skozi ponekod zasneženo, drugje pa od snega povsem golo pokrajino, so strnili v kratko poročilo z opisom poti in zimske idile ter trenutek ujeli v objektiv telefona, lahko za svoj album, za šolsko glasilo, ali pa kot spomin na nepozabne gimnazijske dni. V ospredju letošnjega športnega dne zagotovo ni bila obremenitev telesa; ta je bila presežena pod težo bele opojnosti, kot odsev svetlobe v za- sneženi pokrajini in iskanje morebitnih sledi v njej, v lovljenju ravnotežja ob sestopanju z vrha bližnjega griča, ob zaznavi občutka potu in povišanega srčnega utripa in še bi lahko naštevali. Nekateri so prečkali polje, drugi so šli po gozdni poti, tretji med vinogradi, pota so bila različna in z njimi različna so bila doživetja. Poročila dijakov in dijakinj, obogatena s fotografijami, pričajo o gričevnati krajini širšega ptujskega okolja, o njegovih ravnicah, poljih in vinogradih, oko slehernega dijaka pa je pripovedovalo svojo zgodbo. Lovro Beranič, prof. športne vzgoje Foto: Arhiv šole Spomladanski športni dan V torek, 1. junija 2021, smo na Gimnaziji Ptuj izvedli spomladanski pohodni športni dan. Dijaki posameznega oddelka so samo skupaj in na vami razdalji prehodili tri različne poti v ptujski okolici. Dijaki prvih letnikov so opravili pohod v Hajdoše, drugi letniki so šli po tradicionalno priljubljeni poti na Vičavo in se mimo Potrčeve domačije vrnili nazaj do gimnazije, oddelki tretjih letnikov pa so tokrat izbrali smer ob nabrežju reke Drave do športnega parka v Zabovcih. Epidemiološke razmere niso dovoljevale, da bi izvedli načrtovan atletski športni dan, prelepo sončno vreme, kot nalašč za pohodniške izlete, pa je prispevalo k uspešni izpeljavi spomladanskega pohoda. Lovro Beranič, prof. športne vzgoje Foto: Arhiv šole Virtualna razstava ptujskih gimnazijcev Kljub karanteni in pouku na daljavo ustvarjalnost dijakov Gimnazije Ptuj ni zamrla. Pokazala se je z visoko odzivnostjo gimnazijcev na poziv dijaške skupnosti k sodelovanju na prvi virtualni razstavi, ki je bila od ponedeljka, 14. decembra 2020, do- Spletni turnir iger V petek, 5. 3. 2021, je Dijaška skupnost Gimnazije Ptuj organizirala spletni turnir iger. Dijaki so se lahko preizkusili v znanju naključnih dejstev v kvizu Kahoot! in v igranju videoigre Among Us. Ker je popularnost te igre v novem letu upadla, so povabili vse, da so preizkusili, koliko znanja in spretnosti jim je ostalo, in se pomerili z dijaki različnih letnikov naše šole. Dijaška skupnost Gimnazije Ptuj s t o p n a na h t t p s : / / www.artsteps.com/ view/5fd63761eldlf808394d5aac za prav vse, ki si jo želijo ogledati. Lina Tašner je prispevala 14 del, Tjaša Metličar 7, Eva Savič 2, Ajda Fol- tin 6 in anonimni sodelujoči eno delo. Ajda Foltin, kulturna organizatorka DS Gimnazija Ptuj Volkmerjeva cesta 15 2250 Ptuj Telefon: +386 2 748 28 10 Telefaks: +386 2 748 2828 E-pošta: info@gimptuj.si Naša šola je prostor delavnih, ustvarjalnih in strpnih ljudi. WWW.GIMPTUJ.SI Oblikovala, uredila in jezikovno pregledala: Marija Holc Zasnova celostne podobe: Renata Merc Furman Fotografija na naslovnici: Kamenčki prijaznosti ob dnevu prijaznosti 13. novembra