uto 2. — L»W(6.1U6 — 5tev.~5
Med kameninami so nekatere tako mehke in. .krhke, da se dado z lahkoto ra.zh.iti in oblikovati, druge pa so trde kot marmor in granit.
Prav taki so različni značaji;. Med iz= redno mehkimi in trdimi je nešteto preho= dov.
Med katere spadam jaz?
Šem med mehkimi in šibkimi, ali pa med trdimi in odločnimi?
Morda sem nekako na. sredi med enini. in drugimi: Včasih sem odi oče-nvčasih šibek,
imenujemo nestaiibvitnosti Včasih hočem, drugič pa ni v meni odločne volje.
V premogovnikih so različne plasti, ki leže druga nad drugo $ nekatere so odporne, druge krhke. Zemlja ni povsod enaka.
To je precej zvesta podoba tvoje volje. To je šibek in neuravnovešen značaj.
Se da kaj izboljšati? Seveda se da.
Natanko hočem določiti točke,na katere moram brezpogojno paziti: jutranja in ve=
- 2 -
frerna molitev, sveta maša, sveto obhajilc, obisk Najsvetejšega, kako se obnašam do tovarišev, kako se "pripravljam za Šolo,
Predvsem pa gioram biti odločen v tem, kar Bog zahteva. Ce bi v važni" stvari prostovoljno in z jasnim spoznanjem kaj storil, kar Bog prepoveduje ali opustil, kar zapoveduje, bi smrtno grešil in bi s tem izgubil nadnaravno življenje in bi po= stal duhovno živ mrlič, žalosten tak zna=
V t k
cao t
JIM
Radost' je umrla, ovene1 Je cvet, ¡SeniLgo sta pokrila sneg in led
DaleČ za gorami pomlad ee budi, v srcu sladka nada se glasi ...
Mirko KunČiČ. —n ü
- 3 -
J/m}
Prvi je Bog: ustvaril me je; drugji je Sin; odrešil me je; tretji je Duh; posvetil me je; četrta Marija - najlepša G-ospa; peti je angel - me k zvezdam pelja.
Potlej pa pride koj mamica zlata, očka in sonce in pisana trata.. Mamica ujčka me, preden zaspisu sladko kramljava, ko spet se zbudim. Očka me s prstom širokim žgečka, ko gre od doma, poljubček mi da-
Sonce vsak dan skozi okno pokuka, z žarkom me toplim za nosek pocuka: "Majdica vstani! Šteti do osem že z nauči se še očenašj"
znas-
"Bj, ej , ti sonček! Me slabo poznaš; Majdica tudi že zn2 feč^naš„..u
- 4- -
Nekoč ata šivala kralj in kraljica,ki sta si^ vsak dan želel a: "0, če bi nama dal ljubi Bog vsaj enega otroka.!"
Nekoč je sedela kraljica pri jezeru. Tedaj je prilezla iz vode lepa zelena ža= bica in je takole rekla kraljici:níNoja želja se bo izpolnila. Preden bo preteklo leto boš dobila hčerko."
Kar je prerokovala žabica, to se je zgodilo. Kraljica je rodila hčerkico,lepo kot jutranja zarja. Kralj je od veselja na* redil veliko gostijo. Povabil ni samo so= robnikov do šestega kolena nazaj, znencev in prijateljev, imrveč tudi bele rojenice in sojenice, ki naj bi prerokovale kralje= vemu otroku srečotEilo jih je 13,pa niso mogle vse priti na svatbo, ker je kralj, iicel samo 12 krožnikov.Praznik je potekal v popolnem razkošju in živahnem veselju. Ob koncu so bele žene podarile otroku vsa= ka svoje darilo:ena čednost, druga lepo= to, tretja bogastvo,in druga z vsem, kar-si more dobrega in lepega poželeti človeške srce.
Ko je-	3	otroku -svo^--,:
ja vy^coXa,tedaj nenadoma vstopi xrxhaj-sta vila,tista, za katero ni bilo na go= stiji prostora. Hotela se je maščevati.Ne da bi pozdravila zbrane goste, jezno za= kliče :"Kral jeva hčerka se bo na svoj pet= najsti rojstni dan zbodla s trnom in umrla» Nato je hitro in brez besede zapustila dvorano.
Vsi gostje so bili prestrašeni.Kralj in kraljica sta od groze onemela.
Tedaj pristopi dvanajsta vila,ki še ni
/
izrekla svojega voščila .Sada "bi ublažila / maščevalno prerokbo svoje trinajste tov a* rišice. Zato praviš
"To ne bo smrt, riaivec I..: stoletno spa.= nje,v katerega bo padla mlada kraljičina."
Kralj je hotel obvaxo<. svojo hčerki pred nesrečo, aatd je z -	-'".a morajo
v^tti»	^fll^Ll	TI TTH lfi»
Na mladi, kraljičina so so z-U js beliS vil izpolnile; postala je •modra",lepa,pxi= jazna in razumna,da jo je vsak, kdor jo je spoznal, že prvi hip vzljubil.
Zgodilo pa se je", da je bi. prav isti dan, ko je bila mlada kraljičina stara t J? let, sama doma. Tekala je oa sobane do sq= bane, vse kotičke palače je že pretaknila in končno je zašla še v grajski btolp<,
( Dalje ) '
- 6 r
v 1 i
rnf JUH
epega vecfeoia
Otroci, danes pa vas mo= ram malo okregati. Opažam namreč, da so nekateri že na marsikaj pozabili, kar smo se učili.
"Bontonček, povej nam na kratko, o Čem vse smo govo= rili!"
Bontonček, v vsakem ozi= ru najboljši učenec novoustanovljene šole, je gospodični takoj postregel s točnim pre= gledom vse snovi, katero so vzeli v sedmih učnih urah.
"Najprej smo govorili o snagi. Vsako jutro se moramo temeljito umiti,počesati, osnažiti čevlje in si okrtačiti obleko,da ne bomo hodili okrog kot" strašila za v koruzo." To točko smo obdelovali kar v treh učnih urah, kajti red, čistota in snaga so podlaga lepemu vedenju. Podlaga pa mora biti dobra in trdna, da bo potem tudi vsa.ostala zgradba lepega vedenja do= bra in trdna.
Nadalje smo govorili o drži telesa:hodi= ti ne smemo sključeni kot bi nosili na hrbtu že devet križev in vlačiti nog za seboj, kakor da ne bi bile naše.
Pri peti učni uri ste nas vzpodbujali, naj bomo radodarni s pozdravi. Pri šesti uri je bil govor o obiskih, da ne smemo brez trkanja in pozdrava vdreti v tujo hi= š» kot biriČi, ko pridejo rubit.
. Zadnjo uro pa ste nam podali deset pra=
- 7 r
vil za gledališče. Pri tem pa se obračamo na vas s prošnjo, da nas Čimprej popelje= te v gleuaLišče na kako lepo predstavo, kjer vam bomo dejansko pokazali, kako smo si zapomnili Tpaša navodila!"
•'Dobro, dobro, Bontonček, bom skušala čimprej ustreči vaši želji, če boste prid= niiH
"Vidim, da ste si zapoipnili, kar smo se učili. Vendar vam to še nič ne koristi, čq se po tem tudi neravnate. Seveda, ne = ^ katerim kot n.pr. našemu ikmtončku, Urbane^ ku, Jožetu, Rezki, Zofki in še kakšnemu vsa čast, kar res natančno izpolnjujejo na= vodila lepega vedenja. Pri drugih pa ne opažam velikega napredka. Poglejte samo našega Tinčka in '-Tončka, kako jima Štrle lasje kot bi se zjutraj z vetrom steplai_ Joj, pa Nežka, kakšne roke ima in Francki bi lahko v ušesih repo zasejali in Lojzetu že cvetje poganja na rokavih!
Otroci, snaga in red to je prv*!
Zato na delo! Upam, da vam ne bo treba več ponavljati teh stvari, ampak se boste sami zavzeli in z veseljem ponesli v živ= Ijenje vse, kar se učimo i
O o	/i o
mj
CAROVNA LIS-PNICA» -
!Pa listnica prihaja v pozabo. Zato jo tukaj opi= šimo, da si jo bo znal vsak narediti.
Urezi si iz lepenke dva kosa v-velikosti 10 cm j-15 cm.Poišči A koščke tra= ku (širina 1 c»^ vsak ko= šček naj bo dolg 14 cm). Pripravi si nato lepilo in začn.i z delom.
!L
t
- e -
Ha sliki 1 -vidiš, kako je treba položi*, ti na list A prva dva koščka traku,1 in 2, in sicer tako, da gleda od obeh koščkov majhen konček na vsaki strani čez listni rob (. pri koščku 1 koncka a in c, pri koščku 2 pa konČka b in d ). Tik zraven lista A je :treba položiti list £. Oba druga koščka traku., 3 in 4-, položimo tu navzkriž. Tudi tu gledata na vsaki strani končka čez list» ni^rob(pri koščku 3 konček f^in g, pri koščku 4-Jpa konČka e in h). Čez robove mo= leče končke trakov zavihnemo in prilepimo na drugi strani obeh listov. To kaže sli» ka 2. Posebno pazi na končka e in f, ki ju je treba prilepiti na list A, ter na konČka c in d, ki ju prilepi na list B. Da zakri= ješ zavihnjene in prilepljene končke tra= kov, prelepiš oba lista na tej strani s
3 t ¡V A J (s 2	^ j i? L i
4	
čednim papirjem. Če ^vložiš zdaj manjši list papirja pod navzkrižna trakova na listu B in listnico obrneš, sep?ikaže list papirja na listu A nod vzporednima trakovoma.(si. 3 in 4).