Zdrav Vestn 2007; 76: 487–92 487 Pismo uredništvu/Letter to the editor PREDPISOVANJE ZDRAVIL V LETU 2006 Jurij Fürst, Vita Samaluk Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za zdravila, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, e-naslov: jurij.furst@zzzs.si Uvod Poraba zdravil v Sloveniji, merjena v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), je v zadnjih 5 letih naraščala povsem linearno s povprečno letno stopnjo rasti 4,9 %. V l. 2006 se je število razvrščenih učinkovin povečalo za 52. V Razpr. 1 so prikazani še drugi izbrani podatki o zdravilih in izdatkih zanje. Upoštevani so zeleni in beli recepti ter naročilnice, ki gredo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Skupni izdatki za vse recepte so znašali 101,6 milijarde tolarjev (vsi izdatki v tem prispevku so prikazani v tolarjih). Izdatki OZZ za zdravila so znašali 70,3 milijarde tolarjev, kar predstavlja 18,1 % izdatkov od zdravstvenih dejavnosti. Če upoštevamo vse izdatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), tudi nadomestila za odsotnosti z dela, delo ZZZS itd., znaša delež za zdravila 15,9 %. Sl. 1 kaže, kako se delež izdatkov za zdravila v proračunu ZZZS postopoma povečuje. Izdatki OZZ za zdravila so v l. 2006 narasli za 5,7 % (realno 3,1 %). Ta rast je nekoliko pod povprečjem petih let (realna rast v letih 2002–6 je bila 4,2 %). Iz javnih sredstev je šlo za zdravila 35.012 tolarjev na prebivalca, vsi izdatki za zdravila na recept pa so znašali 50.595 tolarjev na prebivalca. Izdatki za biološka in druga draga zdravila so v l. 2006 znašali 10,3 milijarde tolarjev, kar znaša 9,3 % vseh izdatkov za zdravila na recept. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo se je v l. 2006 razširil z 42 učinkovin na 45 oziroma z 256 zdravil na 309. Ob uvedbi l. 2003 je vseboval 26 učinkovin in 148 zdravil. Zdravila z najvišjo priznano vrednostjo obsegajo 42,3 % celotne porabe in 34,6 % izdatkov. Medtem ko je njihova poraba narasla za 5 %, so se izdatki zanje znižali za 4 %. 19 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 -e- Delež v zdravstvenih dejavnostih Delež v vseh izdatkih ZZZS Sl. 1. Delež izdatkov za zdravila v izdatkih ZZZS v obdobju 1996–2006. Razpr. 2 kaže prvih 10 zdravil z zaščitenimi imeni, razvrščenih po vrednosti. Razpr. 3 pa vsebuje najpogosteje predpisane učinkovine, razvrščene po vredno- Razpr. 1. Zdravila, predpisana na recept, v letih 2005 in 2006 in indeks 2006/2005. Podatki v zvezi z BDP so ocene. * Stanje prebivalcev na dan 30. 6. 2005 oz. 30. 6. 2006. ** Vrednost obveznega in prostovoljnih zavarovanj ter samoplačniških receptov. *** Vrednost zdravil in lekarniške dejavnosti. DDD definirani dnevni odmerek; OZZ obvezno zdravstveno zavarovanje; BDP bruto družbeni proizvod. Vir: ZZZS, podatki iz baze receptov. 2005 2006 2006/2005 Število zdravil na pozitivni listi (število učinkovin) Število zdravil na vmesni listi (število učinkovin) Skupno število predpisanih receptov Delež receptov s pozitivne, vmesne in negativne liste (%) Število receptov na prebivalca*, ki je prejel vsaj 1 recept Število receptov na prebivalca* Število pakiranj na recept Poraba zdravil (v DDD) Delež zdravil z NPV v porabi (% DDD) Delež zdravil z NPV v izdatkih OZZ (%) Delež zdravil z NPV v skupnih izdatkih** (%) Skupni izdatki za zdravila na recept** (v 1000 SIT) Izdatki OZZ za zdravila*** (v 1000 SIT) Skupni izdatki za zdravila na recept na prebivalca** Izdatki OZZ za zdravila na prebivalca* Delež generikov v skupnih izdatkih** (%) Delež generikov v porabi (% DDD) Delež OZZ izdatkov za zdravila na recept v BDP Delež skupnih izdatkov** za zdravila na recept v BDP Delež izdatkov za zdravila na recept in v bolnišnicah v BDP 1154 (383) 1220 (404) 106 (105) 304 (122) 385 (153) 127 (125) 14.658.633 14.748.476 101 77/18/5 76/21/3 / 10,07 10,22 101 7,23 7,30 101 2,27 2,22 98 726.226.395 761.996.028 105 40,7 42,3 104 32,2 30,0 93 32,2 34,6 108 96.921.842 101.621.277 105 66.546.468 70.323.664 106 48.434 50.595 104 33.255 35.013 105 37,7 36,2 96 50,7 50,3 99 1,01 0,99 98 1,46 1,43 97 1,59 1,56 98 18 7 2 488 Zdrav Vestn 2007; 76 Razpr. 2. Razvrstitev zdravil po vrednosti v l. 2006 z indeksom 2006/2005. Mesto Mesto 2006 2005 Zdravilo Vrednost Indeks (v mio. SIT) 06/05 1 13 Ultop 28 × 20 mg 1.126 154 2 756 Fosavance 4 × 70 mg/70 µg 1.112 6.127 3 3 Prostide 28 × 5 mg 1.055 95 4 2 Prexanil 30 × 4 mg 1.016 87 5 4 Ultop 14 × 20 mg 974 90 6 12 Cipralex 28 × 10 mg 920 124 7 6 Amoksiklav 10 × 1000 mg 875 96 8 7 Zyprexa 28 × 10 mg 862 98 9 5 Vasilip 84 × 20 mg 849 92 10 1 Fosamax 4 × 70 mg 778 40 sti. Njihova skupna vrednost je bila 51,8 milijarde tolarjev. Navedena zdravila predstavljajo 51,0 % vrednosti in 52,7 % porabe vseh zdravil. Na seznam so se prvič uvrstile naslednje učinkovine: alendronat s ho-lekalciferolom, ki vse bolj nadomešča alendronat, ki je bil l. 2005 na 5. mestu, kvetiapin, tiotropijev bromid in insulin aspart. Močno so napredovali še perindo-pril, escitalopram, esomeprazol, pantoprazol in ima-tinib. Iz seznama so izpadli: fenoksimetilpenicilin, ci-talopram, nifedipin in mesalazin. Poraba kardiovaskularnih zdravil je porasla za 8 % (Razpr. 4). Njihova vrednost je porasla za 4 % in znaša 32,9 milijarde tolarjev, kar predstavlja 32 % vrednosti vseh zdravil. Najhitreje narašča poraba nizkomoleku-larnih heparinov (NMH), ki se je v zadnjem letu zvišala za 27 %, kar je po zvišanju za 39 % v l. 2005 zaskrbljujoče. Izdatki zanje so v letih 2001–6 narasli s 173 na 933 milijonov tolarjev. Posredna primerjava s skandinavskimi državami in Nizozemsko kaže bistveno višjo zunajbolnišnično porabo v Sloveniji.1–4 Zato bi bilo nujno, da bi se odločili za enotno upoštevanje že uveljavljenih, npr. ameriških smernic.5 Predpisovanje transdermalnih oblik nitratov se je znižalo za tretjino, perifernih vazodilatatorjev (pentoksifilin) pa za 16 %. Lipolitiki (statini) in sartani naraščajo z enako stopnjo rasti kot v predhodnem obdobju. Razpr. 3. Razvrstitev učinkovin po vrednosti v milijonih tolarjev v l. 2006 s porabo v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) in ustrezajočimi indeksi glede na l. 2005. Mesto Mesto Nelastniško ime Vrednost Indeks Poraba Indeks 2006 2005 (mio. SIT) vrednosti (mio. DDD) porabe 1 2 omeprazol 3.450 113 16,2 117 2 1 simvastatin 3.091 86 26,3 97 3 4 atorvastatin 2.916 119 24,9 127 4 3 enalapril 2.660 99 55,0 97 5 6 olanzapin 1.667 104 1,6 104 6 7 ramipril 1.565 101 31,1 129 7 12 perindopril 1.512 129 11,7 141 8 8 enalapril in hidroklorotiazid 1.434 95 14,8 98 9 10 salmeterol in flutikazon 1.313 94 3,2 92 10 11 amlodipin 1.277 98 20,2 106 11 9 amoksicilin s klavulansko k. 1.265 89 2,7 90 12 14 losartan 1.201 105 8,1 106 13 366 alendronat in holekalciferol 1.112 6.127 4,1 6.165 14 13 diklofenak 1.102 95 16,6 98 15 15 finasterid 1.055 95 4,4 97 16 30 escitalopram 920 124 5,5 125 17 19 losartan in diuretiki 910 103 5,9 104 18 28 esomeprazol 899 118 3,1 131 19 33 pantoprazol 873 129 2,5 129 20 25 doksazosin 864 106 7,6 111 21 27 indapamid 847 111 9,0 115 22 24 sertralin 846 100 5,9 109 23 21 humani insulini, dvofazni 838 96 4,2 93 24 17 tramadol 832 85 3,3 92 25 31 interferon beta-1b 826 116 0,1 117 26 20 risperidon 824 93 1,1 104 27 23 epoetin 815 95 0,3 97 28 29 tamsulozin 813 108 4,5 117 29 5 alendronat 784 40 3,1 42 30 32 interferon beta-1a 761 109 0,3 121 31 26 etinilestradiol in gestoden 761 95 19,8 102 32 38 bikalutamid 737 123 0,7 125 33 18 ranitidin 695 75 4,7 85 34 36 montelukast 695 104 2,0 103 35 47 rosuvastatin 690 135 3,9 140 36 16 gliceriltrinitrat 666 64 5,2 70 37 41 imatinib 658 118 0,0 121 38 52 kvetiapin 624 134 0,6 134 39 42 karvedilol 619 112 4,8 121 40 37 naproksen 616 98 6,4 101 41 34 zolpidem 609 90 7,6 104 42 45 acetilsalicilna k., 100 mg 606 114 32,4 108 43 35 paracetamol 602 90 3,2 96 44 22 klopidogrel 602 69 1,5 70 45 50 anastrozol 591 121 0,6 122 46 39 somatropin 582 100 0,1 100 47 40 fenoterol in ipratropij 568 102 5,6 95 48 44 formoterol in budezonid 561 104 1,5 104 49 58 tiotropijev bromid 527 122 1,7 123 50 89 insulin aspart 519 184 2,0 165 Fürst J, Samaluk V. Predpisovanje zdravil v letu 2006 489 Razpr. 4. Zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), cena DDD v tolarjih na enoto na dan. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Skupina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Zaviralci ace in kombinacije 9.271 106 120 109 147 70 Lipolitiki 7.790 104 123 114 172 124 Sartani in kombinacije 4.082 112 160 113 169 145 Zaviralci kalcijevih kanalčkov 2.513 105 99 106 122 76 Zaviralci beta adren. rec. 1.745 100 161 110 146 79 Antiagregacijska zdravila 1.632 91 88 106 134 45 Diuretiki 1.443 110 180 104 122 57 Zaviralci alfa adren. rec. 1.368 101 94 106 117 130 Nizkomol. heparini 933 133 330 127 255 560 Koronarni vazodilatatorji 931 75 74 89 81 93 Antiaritmiki skupine I in III 287 88 85 99 73 80 Antagonisti vitamina K 252 108 84 109 103 48 Periferni vazodilatatorji 199 84 176 85 150 105 Vazoprotektivi (diosmin) 132 109 44 96 44 77 Ostala zdravila 302 92 171 98 99 61 Skupaj 32.882 104 120 108 138 87 Psihiatrična zdravila so dosegla vrednost 11,5 milijarde tolarjev (Razpr. 5). Antipsihotiki so vrednostno najpomembnejša skupina psihiatričnih zdravil. De-pojski pripravki, ki sicer niso vključeni v te skupne podatke o porabi, ker se doslej niso predpisovali na recept, predstavljajo 20 % porabe vseh antipsihoti-kov, atipični antipsihotiki pa 56 %. Poraba litija ostaja stabilna, a zelo nizka glede na skandinavske države – le petino norveške ali švedske porabe. Poraba anti-holinergikov se počasi znižuje, a ostaja 2- do 5-krat višja kot v Skandinaviji. Poraba anksiolitikov se je nekoliko znižala, hipnotikov-sedativov pa zvišala. Ta trend opazujemo že od l. 2002. Ugodno je, da anksi-olitiki padajo hitreje kot naraščajo hipnotiki-sedativi. Antidementivi so presegli vrednost milijarde tolarjev. Najnovejše angleške smernice za zdravljenje Alz-heimerjeve bolezni z zdravili so celo bolj omejujoče kot slovenske.6 Antiepileptiki, ki se v psihiatriji vse bolj uporabljajo, so prikazani pri nevroloških zdravilih. Razpr. 5. Psihiatrična zdravila. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), cena DDD v tolarjih na enoto na dan.* = vrednost receptov in naročilnic. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Cena Skupina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Antipsihotiki 4.099 107 169 104 132 691 Antidepresivi 3.731 104 168 112 176 156 Antidementivi 1.027 117 221 117 282 663 Anksiolitiki 926 94 89 96 84 60 Hipnotiki in sedativi 892 92 109 101 109 91 Zdravila za zdravljenje zasvojenosti* 724 97 95 93 127 685 Ostala zdravila 103 101 111 98 84 108 Skupaj 11.502 102 189 104 128 195 Vrednost zdravil za zdravljenje bolezni prebavil (7,5 ta močno narašča. Poraba antagonistov H2 in antieme-milijarde tolarjev) se je zvišala za 8 % (Razpr. 6). Pora- tikov pada, propulzivi pa ostajajo na enaki ravni poba zaviralcev protonske črpalke (5,6 milijarde) vsa le- rabe kot l. 2005. Razpr. 6. Zdravila za zdravljenje bolezni prebavil. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), cena DDD v tolarjih. Skupina Celotna vrednost receptov Indeks vrednosti 06/05 Indeks vrednosti 06/02 Indeks porabe 06/05 Indeks porabe 06/02 Cena DDD Zaviralci protonske črpalke Antagonisti H2 rec. Zdr. s protivnetnim del. v črevesju Ostala zdravila 5.569 714 547 637 118 75 101 97 199 49 122 78 122 85 107 97 252 54 128 94 242 150 333 99 Skupaj 7.468 108 135 110 138 208 490 Zdrav Vestn 2007; 76 Vrednost zdravil za zdravljenje bolezni dihal (Razpr. znižala za 5 %, je močno porasla poraba inhalacijskih 7) je ostala enaka (6,3 milijarde tolarjev). Medtem ko antiholinergikov. se je rast kombiniranih inhalacijskih antiastmatikov Razpr. 7. Zdravila za zdravljenje bolezni dihal. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) ), cena DDD v tolarjih. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Cena Skupina/Učinkovina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Salmeterol in flutikazon 1.313 94 159 92 151 417 Sistemski antihistaminiki 918 103 103 102 110 72 Inhalacijski glukokortikoidi 714 104 82 108 73 184 Antagonisti levkotrienskih receptorjev 704 104 133 103 120 350 Fenoterol in ipratropij 568 102 93 95 57 102 Formoterol in budezonid 561 104 / 104 / 376 Inhalacijski antiholinergiki 527 122 / 123 / 316 Nosni kortikosteroidi 412 104 113 103 98 100 Inhalacijski beta-2 agonisti 241 97 76 98 84 68 Ostala zdravila 299 78 67 77 68 89 Skupaj 6.257 101 129 99 92 150 Vrednost zdravil na področju ginekologije in urologi- adrenergičnih receptorjev, razen tamsulozina so prije znaša 6,1 milijarde tolarjev (Razpr. 8). Največji de- kazani v Razpr. 4). Poraba urospazmolitikov (vrednost lež vrednosti predstavljajo ženski hormonski priprav- 615 milijonov tolarjev) se je zvišala za 10 %. Poraba ki (2,6 milijarde tolarjev), njihova poraba se je znižala lokalnih antimikotikov se je ponovno znižala za 4 %, za 4 %. Močno narašča poraba zdravil za zdravljenje kar je ugodno. benigne prostatične hiperplazije (ostali zaviralci alfa1 Razpr. 8. Zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD) ), cena DDD v tolarjih. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Cena Skupina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Zaviralci testosteron-5-alfa reduktaze 1.232 109 161 112 156 235 Hormonski sistemski kontraceptivi 1.230 93 126 97 105 38 Tamsulozin 813 108 271 117 280 181 Urospazmolitiki 615 110 168 124 166 469 Antiandrogeni 546 97 128 99 112 95 Zdravila za erektilno disfunkcijo 308 113 206 111 222 1.518 Hormonska nadomestna zdravila 224 108 77 96 64 71 Lokalni antimikotiki 170 95 87 96 79 183 Estrogeni 164 103 93 91 77 47 Ostala zdravila 773 96 105 102 118 112 Skupaj 6.075 102 139 100 110 95 Vrednost protibolečinskih zdravil (5,8 milijarde tolar- učinkovin tramadol in paracetamol. V to analizo je jev, Razpr. 9) in poraba sta ostali enaki, prišlo je le do vključen le paracetamol, predpisan na recepte. Glede sprememb porab posameznih skupin. Poraba fenta- na številna nova opozorila o tveganjih NSAR bi priča-nila in kombinacije tramadola s paracetamolom je po- kovali večje znižanje porabe.7 rasla, znižala pa se je poraba NSAR in posameznih Razpr. 9. Protibolečinska zdravila. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), cena DDD v tolarjih. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Cena Skupina/Učinkovina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Nesteroidna protivnetna zdravila 2.650 94 98 98 94 85 Tramadol 832 85 78 92 97 253 Paracetamol 602 90 143 96 135 187 Zdravila proti migreni 590 105 123 99 76 569 Fentanil (transdermalni) 439 106 140 114 143 995 Tramadol in paracetamol 355 420 / 428 / 260 Ostala zdravila 319 119 324 104 45 746 Skupaj 5.789 100 114 100 98 141 Fürst J, Samaluk V. Predpisovanje zdravil v letu 2006 491 Vrednost zdravil za sistemsko zdravljenje okužb (Raz-pr. 10) se je znižala za 12 %. Trend zniževanja porabe protibakterijskih zdravil se z manjšimi nihanji nadaljuje že od l. 1999. Poraba makrolidov se je l. 2006 znižala za 24 %, cefalosporinov za 14 %, amoksicilina s klavulansko kislino za 11 % in kinolonov za 6 %. Poraba fenoksimetilpenicilina se je nekoliko zvišala. Te spremembe so izjemno ugodne. To je najnižja poraba antibiotikov v zadnjih 12 letih, ki uvršča Slovenijo s porabo 14,7 DDD na 1000 prebivalcev na dan v spodnjo tretjino evropskih držav. Tudi v posameznih sku- pinah so spremembe ugodne: med kinoloni so se znižali predvsem t. i. respiracijski, med makrolidi vsi, razen eritromicina, kar je dobro za zmanjševanje odpornosti pnevmokokov. Analiza po starostnih skupinah je pokazala sicer večje znižanje porabe pri otrocih, kjer pa je še vedno previsoka. Prav tako bi bilo zlasti pri otrocih nujno predpisovati več fenoksime-tilpenicilina in manj širokega spektra antibiotikov. Tudi poraba sistemskih antimikotikov se je ugodno znižala. Razpr. 10. Protimikrobna zdravila. Vrednost v milijonih tolarjev, poraba v definiranih dnevnih odmerkih (DDD), cena DDD v tolarjih. Celotna Indeks Indeks Indeks Indeks Cena Skupina/Učinkovina vrednost vrednosti vrednosti porabe porabe receptov 06/05 06/02 06/05 06/02 Amoksicilin/klavulanska k. 1.265 89 79 90 87 470 Makrolidni antibiotiki 841 75 71 76 82 499 Protivirusna zdravila 733 104 215 99 199 3.122 Fenoksimetilpenicilin 470 96 88 104 84 325 Kinoloni 402 87 58 94 78 508 Sistemski antimikotiki 389 83 65 84 57 1.632 Amoksicilin 371 91 107 96 113 164 Cefalosporini 241 91 72 86 75 629 Ostala zdravila 406 94 115 96 65 246 Skupaj 5.118 88 86 91 84 450 Na področju nevrologije (4,5 milijarde tolarjev, z anti-dementivi, ki so obravnavani med psihiatričnimi zdravili, bi znašala vrednost 5,5 milijarde) se je vrednost zdravil zvišala za 21 % ob 7-odstotnem dvigu porabe. Med antiepileptiki (vrednost 2 milijardi) še vedno najhitreje narašča poraba lamotrigina (vrednost 488 milijonov). Vrednost pregabalina (326 milijonov) že presega vrednost gabapentina (295 milijonov). Poraba zdravil za multiplo sklerozo se je zvišala za 19 % (vrednost 1,7 milijarde). Poraba antiparkinsonikov ostaja enaka, za 20 % pa se je zvišala vrednost (836 milijonov), kar pomeni spremembo strukture predpisanih zdravil v prid novim, dražjim zdravilom. Poraba zdravil za zdravljenje diabetesa (4,5 milijarde) se je zvišala za 5 % (insulini za 7 %, peroralni antidia-betiki za 4 % – povsem enaka rast kot l. 2005). Poraba metformina (390 milijonov) se je zvišala za 13 %, poraba pripravkov sulfonilsečnine (1 milijarda) se je znižala za 6 %. Vrednost zdravil za zdravljenje osteoporoze znaša 3,7 milijarde tolarjev in je ob enaki porabi narasla za 7 %. Poraba bisfosfonatov (2,7 milijarde) je narasla za 14 %. Poraba raloksifena (267 milijonov) se je znižala za 4 %. Poraba kalcitonina (vrednost 129 milijonov), ki se za osteoporozo praktično ne uporablja več, se je znižala za 41 %. Tudi poraba analogov vit. D, alfakalci-dola (167 milijonov) in kalcitriola (136 milijonov), ki se za osteoporozo le še izjemoma uporabljata, se je znižala za 22 %. Vrednost onkoloških zdravil znaša 3,9 milijarde tolarjev. Ob 7-odstotni višji porabi je njihova vrednost porasla za 28 %. V skupini hormonov, njihovih antago-nistov in sorodnih učinkovin (1,8 milijarde, rast vrednosti 18 %, rast porabe 7 %) je stroškovno najpo- membnejše zdravilo za zdravljenje raka prostate bi-kalutamid (Casodex, 737 milijonov, rast porabe 25 %), sledi anastrozol s 591 milijoni (Arimidex, rast porabe 22 %). Vrednost citostatikov (1,5 milijarde) se je ob 7 % višji porabi zvišala za 28 %. Vodilno zdravilo je ima-tinib (Glivec, 658 milijonov, 21-odstotna rast porabe). Močno narašča tudi kapecitabin (Xeloda, 437 milijonov, 38-odstotna rast porabe). Poraba antiemetikov iz skupine serotoninskih antagonistov (134 milijonov) se je znižala za 13 %. Vrednost dermatoloških zdravil (3,5 milijarde tolarjev) ostaja enaka ob enaki vrednosti magistralnih zdravil (1,2 milijarde). Poraba sistemskega terbinafina (vrednost 261 milijonov) se je zvišala za 4 %, poraba lokalnih antimikotikov (351 milijonov) pa se je znižala za 3 %. Poraba lokalnih kortikosteroidov (vrednost 798 milijonov) se je znižala za 4 %. Najbolj predpisovana sta betametazon (308 milijonov) in mometazon (256 milijonov). Poraba zdravil za zdravljenje aken (vrednost 284 milijonov) se je zvišala za 6 %. Poraba pi-mekrolimusa (127 milijonov) se je znižala za 17 %. Med hormoni (2,9 milijarde tolarjev, rast porabe 6 %) so finančno najpomembnejši eritropoetin (1,3 milijarde, rast porabe 35 %), somatropin (582 milijonov, enaka poraba), sistemski glukokortikoidi (239 milijonov) in oktreotid (160 milijonov). Vrednost zdravil za zdravljenje ščitnice je bila 213 milijonov tolarjev. Še posebej zaskrbljuje visoka rast porabe eritropoetina in darbopoetina v zadnjem letu, čeprav ima stroka jasne signale, da bi bila potrebna pri indiciranju ter odmerjanju večja previdnost. Na področju nefrologije se je meja ciljnega hemoglobina znižala, na področju onkologije pa bi morala biti uporaba izjemno zadrža-na.8–10 492 Zdrav Vestn 2007; 76 V skupini zdravil za zdravljenje očesnih in ušesnih bolezni (1,6 milijarde tolarjev) je prišlo do 1-odstotne rasti porabe. Ekonomsko je najpomembnejša skupina zdravil za zdravljenje glavkoma (863 milijonov, rast porabe 4 %). Poraba lokalnih antibiotikov in kombinacij s kortikosteroidi (406 milijonov tolarjev) se je znižala za 8 %. Poraba umetnih solz (82 milijonov) se je po uvedbi omejitve predpisovanja znižala za 16 %. Poraba betahistina (112 milijonov, rast izdatkov 55 %) se je po predhodnem znižanju v l. 2005 za 34 %, zvišala za 69 %. Poraba imunosupresivov (vrednost 1,5 milijarde) je porasla za 28 %. Vrednostno najpomembnejša učinkovina je mikofenolna kislina (Cellcept) s 358 milijoni, sledijo ciklosporin (Sandimun, 292 milijonov), ada-limumab (Humira, 256 milijonov) in etanercept (En-brel, 231 milijonov). Sklep Povsem linearno naraščanje porabe zdravil v zadnjih letih kaže na nenehno povečevanje potreb po zdravljenju z zdravili zaradi staranja prebivalstva, intenzivnejšega odkrivanja kroničnih bolezni in zahtevnejših terapevtskih smernic. Ob tem se predpisujejo tudi številna nova, bistveno dražja zdravila za podobne ali povsem nove indikacije. Neobičajno hitro naraščanje porabe nekaterih zdravil vendarle izstopa, npr. eri-tropoetina, nizkomolekularnih heparinov in nekaterih antiepileptikov. Ne gre le za finančni vidik, čeprav gre za draga zdravila, v ospredje je kljub temu potrebno postaviti strokovnega, saj lahko npr. preveč intenzivno zdravljenje z eritropoetinom poveča smrtnost bolnikov.8–10 Gre predvsem za zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki na sekundarni oz. terciarni ravni. Po drugi strani pa izstopajo izjemno ugodni rezultati zni- ževanja predpisovanja antibiotikov v zadnjih letih, ki so vredni mednarodne strokovne pozornosti in so predvsem v rokah zdravnikov splošne/družinske medicine. Zato ne bo odveč poziv zdravnikom v specialističnih ambulantah in bolnišnicah, da skušajo zdravila s svojih strokovnih področij čim bolj skrbno indicirati oz. predpisovati. Viri 1. Danska poraba zdravil. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http://www. laegemiddelstyrelsen.dk/1024/visLSForside.asp?artikelID=649 2. Finska poraba zdravil. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http://www. nam.fi/english/medicines/drug_consumption/index.html 3. Nizozemska poraba zdravil. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http:// www.gipdatabank.nl/index.asp?scherm=lijstTabelsoorten& infotype=g 4. Norveška poraba zdravil. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http://www. legemiddelforbruk.no/ 5. Geerts WH, Pineo GF, Heit JA, Berqvist D, Lassen MR, Colwell CW, Ray JG. Prevention of venous thromboembolism: The Seventh ACCP Conference on Antithrombotic and Thrombolytic Therapy. Chest 2004; 126: 338–400. 6. Angleške smernice za obravnavo bolnikov z demenco. National Institute for Clinical Excellence. CG42 Dementia: Guideline. Dosegljivo 11. 7. 2007 na: http://guidance.nice.org.uk/cg42/ ?c=91523 7. European Medicines Agency EMEA. CHMP review on non-selective non-steroidal anti-inflammatory drugs (NSAIDs). Dosegljivo 11. 7. 2007 na: http://www.emea.europa.eu/htms/human/ opiniongen/nsaids06.htm 8. Angleške smernice za zdravljenje anemije pri kroničnih ledvičnih boleznih. National Institute of Clinical Excellence. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http://guidance.nice.org.uk/guidancesearch. aspx?o=GuidanceFinder&ss=anaemia 9. Angleške smernice za zdravljenje anemije, povzročene z onkološkim zdravljenjem. National Institute of Clinical Excellence. Dosegljivo 20. 4. 2007 na: http://guidance.nice.org.uk/page. aspx?o=appraisals.inprogress.anaemia9 10. Singh AK, Szczech L, Tang KL, Barnhart H, Sapp S, Wolfson M, Reddan D. Correction of anemia with epoetin alfa in chronic kidney disease. N Engl J Med 2006; 355: 2085–98.