PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina'macana v gotovini C* „ or I • Abb. postale l gruppo ”	Ot)	llf
Leto XVII. - Št. 152 (4926)
TRST, »reda 28. junija 1961
mesecih
«Glede manjšin sta se o-be strani strinjali z mnenjem, da morajo manjšine predstavljati tinitelj zbliža-nja in izhajajoč iz tega stališča sta se dogovorili, da bosta storili nadaljnje u-lcrepe v skladu z obstoječimi obveznostmi in ustavnimi določbami z namenom, da se naglo doseže pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta in ki se tičejo obeh etničnih skupin.»
Tako se glasi tisti del u-radnega skupnega sporočila po prvih rimskih razgovorih med jugoslovanskim in italijanskim zunanjim ministrom Popovičem in Se-gnijem, sporočila, ki je bilo objavljeno 3. decembra lani. Danes bo po šestih mesecih drugo srečanje o-beh zunanjih ministrov in Slovence v Italiji ob tej priliki v prvi vrsti zanima, v kakšni meri je bila izpolnjena vsebina tega sporočila. Prav gotovo bosta oba ministra v svojih razgovorih
— čeprav poročamo na drugem mestu, da točen predmet razgovorov v Beogradu še ni znan — pregledala razvoj tega dela medsebojnih odnosov. S svoje strani moramo ugotoviti, da od «še vedno odprtih vprašanj» v teh šestih mesecih ni bilo rešeno do kraja še nobeno tako vprašanje, ki se tiče slovenske skupnosti v I-taliji. Res je, da je bil načrt zakona za slovenske šole izglasovan na zakonodajni stopnji v poslanski prosvetni komisiji, toda res je tudi, da nas tak načrt ne more zadovoljiti in smo bili prisiljeni v našem dnevniku razločno povedati, da ni v skladu' s sprejeto mednarodno obveznostjo, ki je zapisana glede tega vprašanja v londonski spomenici o soglasju, kljub temu da so vsa njena določila povsem v skladu z republiško italijansko ustavo.
Na žalost pa moramo po drugi strani ugotoviti, da, je med obema srečanjema zunanjih ministrov prišlo do rasističnih demonstracij proti Slovencem v Trstu ter da je tem demonstracijam sledilo sedmo zasedanje mešanega jugoslovansko-ita-lijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta, ki je imelo negativen izid. Ne bi radi poudarjali, kako je do teh demonstracij prišlo in kaj je predstavnikom tržaških Slovencev tedaj iz j a-j vil generalni vladni komi-1 sar ter v kakšni meri je so-1 delovala pri njih vladna de-inokristjanska stranka. Pač pa moramo poudariti, da je isti vladni generalni komisar poskus podobnih demonstracij preprečil, ko jih je ista mladinska skupina kot februarja hotela ponoviti tudi pred dnevi, takoj po znanih atentatih na Južnem Tirolskem. Hočemo namreč povedati, da je s tem dovolj jasno dokazano, da bi ista oblast lahko preprečila tudi februarske rasistične demonstracije, katerih krivci še niso kaznovani in po katerih storjena škoda še ni poplačana.
Končno je pred dnevi prišlo v Trstu do prvega osebnega stika šestih slovenskih županov, predstavnikov stotih izvoljenih svetovalcev — pokrajinskih in občinskih
— iz vseh treh obmejnih pokrajin, s samim predsednikom vlade, kateremu so pismeno predložili in izročili naše glavne zahteve. Ne moremo dvomiti, da je zunanji minister, ki potuje danes v Beograd, o teh zahtevah dobro poučen, saj spadajo med tiste «obstoječe obveznosti in ustavne določbe», ki so omenjene v skupnem rimskem poročilu pred šestimi meseci. In nikakor si ne moremo predstavljati, da bo tudi Segni-jev odnos do teh zahtev tak, kakršen se je pokazal Fanfanijev odnos v Trstu. Saj je vendar vsakomur jasno, da se s takimi negativnimi srečanji ne more izpolniti obveznost iz skupnega rimskega sporočila, da bosta obe vladi «storili nadaljnje ukrepe», «da se naglo doseže pravična in, zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta.».
Mislimo, da nismo s tem povedali nič novega, temveč le omenili tisto, kar je brez dvoma mislil v svoji včerajšnji izjavi zunanji minister Koča popovič, ko je govoril o «težavah, skozi katere so šli odnosi med obema državama v zadnjih časih*». Mislimo tudi, da je
Italijanski zunanji minister prvič po vojni v Jugoslaviji
Danes drugi sestanek Popovič-Segni za rešitev še nerešenih vprašanj
Popovič: „Dosedanji rezultati so tem pomembnejši, ker so šli skozi razne težave44 - Segni: „/Wo/ obisk v Beogradu je logična posledica razvoja prijateljskih odnosov med obema državama“
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Italijanski zunanji minister Antonio Segni bo prispel jutri na uraden obisk v Jugoslavijo. Segni vrača obisk državnemu tajniku za zunanje zadeve Jugoslavije Koči Popoviču, ki je lani novembra obiskal Italijo. To je prvi povojni obisk italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Program bivanja Segni j a predvideva med drugim tri sestanke s Popovičem, obisk Kmetijskega kombinata Beograd in sprejem jugoslovanskih in tujih novinarjev. Po razgovorih v Beogradu bo izdano skupno uradno poročilo. Pričakuje se, da bosta Koča Popovič in Segni poleg razgovorov o dvostranskih odnosih izmenjala misli tudi o najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
Prav tako se pričakuje, da bosta ministra ponovno potrdila uspešen razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo in pcddarila pripravljenost nadaljnjega razvoja dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja na raznih področjih. To se da sklepati tudi iz izjav obeh ministrov, in. sicer Antonija Segnija dopisniku agencije »Tanjug* v Rimu in Koče Popoviča dopisniku agencije »Ansa* v Beogradu.
»Moj obisk v Beogradu, je poudaril Segni, je logična posledica razvoja prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo». Ti odnosi so se, po besedah Segnija, začeli pred nekaj leti, ko sta Jugoslavija in Italija doumeli, da je v takem ozračju mogoče _ laže rešiti vsa nerešena vprašanja, nesporazume in nesoglasja.
• Pozitivni razvoj italijansko-jugoslovanskih odnosov, obseg sodelovanja med obema državama, posebno na gospodarskem področju, predvsem duh, ki prežema medsebojne odnose, mi dovoljuje, da rečem, je' poudaril Segni, da so ti cunosi danes več kot dobri.
To je dejstvo, katerega pomen se ne izčrpa z interesi obeh držav. Ono je splošnega interesa, ker predstavlja važen prispevek k utrditvi miru, dobrega razumevanja in sodelovanja med narodi.
To je dejanski primer^ konstruktivnega skupnega življenja*, je zaključil Segni.
Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je v izjavi dopisniku »Ansa* poudaril zadovoljstvo nad ponovnim srečanjem z italijanskim zunanjim mini-
strom in prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrih sosedskih odnosov. Jugoslavijo in Itclijo kot sosedni državi vežejo mnogi skupni interesi. Z obojestranskim razumevanjem obeh vlad se je zadnje čase rešilo . več vprašanj s področja medsebojnih odnosov in ustvarila . trdna osnova za nadaljnje sodelovanje*. »Doseženi rezultati so tem pomembnejši, ker so odnosi med obema državama šli skozi razne težave. To kaže, da je uspešno sodelovanje z obojestransko dobro voljo možno kljub razlikam v naših družbenih sistemih in, pogledih na razna vprašanja s področja svetovne politike*. Koča Popovič je izrazil prepričanje, da bo medsebojni uspešni razvoj ita-lijansko-jugoslovanskih odnosov olajšal ne samo rešitev pieostalih odprtih vprašanj, temveč tudi nadaljnjo razširitev sodelovanja, posebno na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, turističnem ter diugih področjih.
«Posebno me veseli, je poudaril Koča Popovič, da se je obmejno področje med našima dvema državama, prvenstveno po zaslugi malega obmejnega prometa, spremenilo v področje intenzivnega medsebojnega sodelovanja. Mislim, je zaključil Koča Popovič, da lahko brez pretencioznosti rečem, da rezultati, doseženi v razvoju jugoslovansko-italijan-skih odnosov popolnoma potrjujejo pravilnost naporov obeh vlad za sporazumno reševanje problemov s področja dvostranskih odnosov in za stalen razvoj medsebojnega sodelovanja To ni samo v korist obeh držav, temveč važen prispevek k utrditvi miru v tem delu Evrope*.
Današnja »Borba* in »Politika* posvečata članke obisku italijanskega zunanjega
vorov med obiskom Segnija v Beogradu. Kljub temu pa vse kaže, da bosta oba zunanja ministra »obširno proučila stanje dvostranskih odnosov in pregledala mednarodni položaj*. Isti dopisnik poudarja, da bo v razgovorih poudarek zlasti na »nekaterih težavah, ki so se pojavile v zadnjih mesecih v gospodarskih odnosih med obema državama*. Pristojni jugoslovanski krogi se zavedajo težav — po mrenju omenjenega dopisnika — ki zavirajo rešitev teh vprašanj. Toda jugoslovanski kiogi trdijo, kljub temu, da v plačilni bilanci z Italijo narašča pasiva, kar bi »utegnilo ustvariti tako stanje, v katerem jugoslovanski uvozniki ne bodo mogli več nab> jati
italijanskih proizvodov, in posledica . bo, da bo prišlo do občutnega znižanja obsega blagovne izmenjave med obema državama, obsega ki je dcslej nenehno naraščal*.
Dopisnik tiskovne agencije Ansa končno poudarja, da bosta imela oba ministra priložnost ugotoviti »dober položaj v obmejnih področjih, kjer — kot je bilo večkrat podčrtano s strani obeh vlad — vlada stanje, ki služi lahko za zgled*.
Predsednik vlade Fanfani je danes sprejel v palači Chigi zunanjega ministra Segnija in se z njim pogovarjal več minut, nato pa sta oba odšla na Kvirinal, kjer jima je predsednik republike Gron-chi priredil ob. 21.20 večerjo
v tako imenovani »Palazzini* kjer po navadi poglavar države po navadi dela. .
Segnija bodo pri njegovem uiadnem obisku v Beograd spremljali:	generalni ravna-
telj za politične zadeve veleposlanik Giovnani Fornarr načelnik kabineta opolnomočeni minister Federico Sensi, pomočnik generalnega ravnatelja za gospodarske zadeve opolnomočeni minister Gio-vanni Soro, načelnik tiskovne, ga urada opolnomočeni mini ster Alessandro Marieni, svetnik veleposlaništva Benedet-to Fenzi in dr. Ettore Brusno iz posebnega tajništva generalnega ravnateljstva za politične zadeve. S Segnijem bo potovala tudi njegova so-pioga.
Eichmann venomer ponavlja da je samo izvrševal ukaze
Kappler, ki so ga včeraj zaslišali v Gaeti, je tudi trdil, da je samo izvrševal ukaze in da sploh ni nikoli slišal imenovati Eichmanna
JERUZALEM, 27. ~ Eichmann nadaljuje dolge govore, da bi prikazal, da je bil glede vseh zadev, kar se tiče preganjanja Židov, podrejen svojim predstojnikom in da je moral samo izpolnjevati ukaze.
Tudi danes je ponovil, da ni bil za deportacijo Židov
osebno odgovoren. V glavnem je danes izjavil: da ni imel nič opraviti pri navodilih za izročitev bolnišnice Rotschild v Baden-Bad-nu organizaciji «Lebens-born»; da ni imel nič opraviti «z zaščitnimi aretacijami« Židov. Trdil je, da se je glede deportacije 45.000 Židov iz Theresienstadta, Byalistocka in drugih krajev v Auschwitz leta 1942-43 pečal samo z zadevami, ki se tičejo transportov.
Ponovil je tudi danes, da je moral ukaze o deportacijah, Ki jih je izdajal načelnik ge-stapa Miiller, ki je bil njegov neposredni predstojnik, odobriti Himmler. «Moral sem u-bogati ukaze,# je ponovil Eichmann. Trdil je, da je njegov odsek predlagal, naj se starostna doba za deportira-
nnimini iiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiiliiniiiimiiiiinmiuilliliiiiilliiiiiiiii  .................  umi..imunimi..
Centralni odbor PSI za poostreno opozicijo proti KD
Socialistični poslanci bodo predložiti resolucijo o nezaupnici sedan ji vladi
Avstrijski tisk vali krivdo na Italijo za neuspeh pogajanj o Južni Tirolski - Popolna avtonomija: «maksimalna, a hkrati tudi minimalna zahteva» - Pred razpustom deželne skupščine na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Neuspeh neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo glede vprašanja Južne Tirolske je v bo-censki pokrajini sprožil povečano dejavnost krajevnih federacij političnih strank, ki skušajo premostiti napeto ozračje, ki ga je zapustila tudi nedavna teroristična dejavnost. Skupine delavcev popravljajo poškodovano električno omrežje; obratovanje tovarn je že povsod skoro normalno; tudi elektrarne so na tem, da dosežejo normalno proizvodnjo električne energije, razen onih v Sarentinu, Lani in SanCAntoniu, ki so utr-
pele razne poškodbe tudi na drugih napravah. Izred-
ministra. Poleg tega objav-, bo stanje pa je razvidno ne Ijata oba lista Segni je v živ- le zaradi prisotnosti večje-
ljenjepis.
B. B.
RIM, 27. — Kot poroča dopisnik Anse, se v Beogradu iz uradnih virov ni moglo zvedeti za točen predmet razgo-
ga števila vojaštva in policijskih sil, ampak tudi zaradi izostanka turistov in letoviščarjev, ki jih tudi izredno znižanje cen gostin-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiimiiimiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiimiimii
De Gaulle zopet grozi z razdelitvijo Alžirije
«Zaradi položaja v Evropi» hoče «rešiti» alžirsko vprašanje še pred koncem leta - Pred obnovitvijo pogajanj • Senat je odločen začeti debato o Alžiriji tudi proti volji vlade
PARIZ, 27. — General de 1 jo mogoče, bo treba upošteva-. bo hotel Du Pare na razpola-Gaulle je priredil nocoj v Eli-1 ti razdelitev. Treba bo dejan-j ga turistom.
zejski palači sprejem francoskim poslancem in senatorjem.
V razgovoru z alžirskim poslancem Setiiom Horsijem je general de Gaulle izjavil. »Da-vi sem ukazal povratek ene divizije iz Alžirije v rrancijo. Druge divizije se bodo vrnile v Francijo.«	.
Na vprašanje nekaterih časnikarjev gJede moreonne ou-novitve pogajanj med Franc.jo m Alžirijo je de Gaulle izjavil: «Da, naualjevalo se uo nekaj. Obstajajo še niti in te bodo spet povezane. Videlo se bo, kakšen bo rezultat. Upam, da bo dober*.
Med razgovorom z oranskun poslancem Lopezom je de Gaulle izjavil: «Ce ne bo združenje med Francijo in Alžiri-
iiiiiitimiiiiiiiiiimiiliiiimmiuiitiiiiiiiiiiiiiii
člankar v nekem rimskem tedniku točno ugotovil, ko je napisal, da je bil0 tedanje «zadržanje jugoslovanske vlade element velike važnosti za prijateljski razvoj medsebojnih odnosom.
Končno poudarjamo tudi mi še eno ugotovitev istega rimskega tednika, da z ita-ujanske strani se ni bila ratificirana londonska spomenica in dodajamo, da do vlada države, v kateri živimo, šele tedaj izpolnila obljubo v decembrskem skupnem sporočilu, ko bo izpolnila zahteve, ki jih vsebuje spomenica izročena preteklo sredo predsedniku vlade. šele takrat bo ta vlada lahko nastopila sproti dunajskim argumentom v morebitni razpravi, do katere bi utegnilo vnovič priti v OZ:V o vprašanju Zgornjega Poadižja», ki ga v tem smislu omenja že navedeni rimski tednik.
sko rešiti to zadevo pred koncem leta. Zaradi položaja v Evropi bomo mi obdržali Oran, med drugim zaradi Mers-El-Kebira (pomorsko oporišče)*. De Gaulle ni izključil, da bi razdelitev bila začasna.
Neki drug poslanec je vprašal, ali se lahko upošteva možnost razgovora med de Gaul-lom in Ferhatom Abasom. De Gaulle je odgovoril: »Dokler ni nič. sklenjenega, je .ežko. Obnovili se bodo razgovori v Evianu. Videli bomo, ali bodo dali kak rezultat.«
De Gaullovo sklicevanje na položaj v Evropi tolmačijo kot sklicevanje na morebc.no krizo v zvezi z Berlinom. V poučenih krogih trdijo, da je de Gaulle baje obljubil Kaunedv-ju, da bo pred koncem leta «rešil» alžirsko vprašanje, tako da bo Francija lahko spet zavzela v NATO mesto vojaške velesile.
De Gaulle je kritiziral alžirske delegate trdeč: «Zdi se, aa ti delegati niso razumeli potreb Alžirije, in zdi se, da ne vedo, kaj pomeni ustvariti močno in bogato Alžirijo.« Te izjave tolmačijo opazovalci kot pritisk na alžirsko vlado, da bi sprejela francoski načrt o Alžiriji.
V francoskih političnih krogih se vedno bolj vztrajno govori o bližnjem nadaljevanju pogajanj med Francozi in Al-žirei. V Evianu so se v ta namen že začeli pripravljalni razgovori. Zatrjuje se, da se sedanji razgovori tičejo izključno postopka, ker francoska delegacija vztraja, naj bi se pogajanja ne obnovila na podlagi enakega postopka kakor do sedaj. Francoska vlada predlaga, naj se posamezna vprašanja obravnavajo s tehnične plati. Morebitni sporazumi o tehničnih plateh bi eventualno olajšali političen sporazum. Na vsak način se
Včeraj je v Parizu imel sejo odbor za alžirske zadeve pod predsedstvom de Gaulla. Jutri pa bo seja vlade. Takoj po seji bo predsednik vlade Debre podal v narodni skupščini izjavo v zvezi z Alžirijo. Izjavi pa ne bo sledila debata.
Medtem se vedno bolj zaostruje spor med vlado in parlamentom. Senat je danes sklenil, da bo jutri takoj po izjavi vlade o Alžiriji začel debato, čeprav je vlada zahtevala zagotovilo, da te debate ne bo. Senat je sklenil, da bo začel debato tudi- brez navzočnosti članov vlade. Predsednik senata Monnerville je izjavil, da bo ta sklep sporočil vladi.
Konferenca o Laosu
ŽENEVA, 27. — Na današnji seji o Laosu je bil navzoč nov delegat,, in sicer voditelj ene od petih političnih strank v Vierftianu Fuj Sana-nikone, ki ga je Bun Um pooblastil, da se vključi v njegovo delegacijo na podlagi sporazuma med tremi princi.
Sananikone je ponovil tezo vientianske vlade in napadel Suvano FuMo. Vendar pa je na koncu izjavil, da laočke stranke želijo sodelovati, da pride do konca vojne.
Večina ostalih delegatov je danes samo pozdravila novega delegata. Predstavnik Pa-tet Laosa je imel zelo zmeren govor. Izrekel je upanje, da bodo v pričakovanju sestave enotne delegacije vse tri delegacije delovale na konferenci v isti smeri, t'. j. da se sporazumejo o nevtralnem in suverenem Laosu.
Danes se je prvič udeležil seje tudi tajlandski delegat, ki je kritiziral francoski načrt, o katerem je izjavil, da mu primanjkujeta enostavnost m
bodo morebitna pogajanja na- logika. Hkrati pa je vneto za-daljevala v gradu Lugrin, ker gwarjil SEATO.
skih uslug ni moglo več priklicati.
Bocenska federacija KPf je danes odobrila poziv na prebivalstvo, v katerem pravi, da v Zuerichu «niso znali ali hoteli najti poti, da bi južnoti-rolsko prebivalstvo pritegnili k aktivnemu sodelovanju« m poziva «vse demokratične meščane dobre volje, naj podprejo zahtevo, ki so jo komunisti že predložili ministru Scelbi, parlamentu, v deželnem, pokrajinskem in občinskih sve-| tih, da se takoj sklice v Boc-nu konferenca, na kateri Di proučili položaj v Južni Tirolski in njegove perspektive«.
Karabinjerji so na področju občine Cles (Bočen) odkrili nad 16 kilogramov želatine, 480 detonatorjev nemške proizvodnje, 50 vžigalčev in 92 metrov vžigalne vrvi. S tem v zvezi so aretirali Karla Peera in Viktorja Zadro. Prvega dolžijo tudi, da je posredno povzročil smrt cestarja Po-
Glasilo avstrijske ljudske stranke «Oesterreichische neue Tageszeitung« vali na Italijo krivdo za neuspeh sestanka v Zuerichu, ker «ni hotela pristati niti na kompromisne predloge«, in pravi: «namesto reforme statuta bocenskega sejma ali udeležbe Južnih Tirolcev pri sestavljanju volilnih list, bi bilo bolje, če bi Segni in njegovo spremstvo ponudila resnične koncesije, kot n. pr.: jamstva za udeležbo Južnih Tirolcev pri odločitvah glede gradnje ljudskih stanovanj, glede nameščanja delavcev, glede določitve proporca med obema etničnima skupinama v javnih službah. Okoliščino, da je Italija odklonila svoj pristanek na avstrijski predlog o mednarodni preiskovalni komisiji, označuje list za »takojšnje in neposredno priznanje slabe vesti«. Ob zaključku list ponavlja, da je resnična avtonomija za Južno Tirolsko «maksimalna, hkrati pa tudi minimalna zahteva Avstrije« in da bo to vprašanje ostalo na ravni mednarodne politike do svoje »miroljubne, a ustrezne rešitve«.
«Presse» pravi, da ni dvoma, da bo to vprašanje prišlo ponovno pred ZN na prihodnjem zasedanju generalne skupščine, hkrati pa napoveduje tri dokumente avstrijske vlade: odgovor italijanski vladi, v katerem bodo zavrnili italijanske predloge kot nezadostne: sporočilo o predlogu, da se naprosi generalni tajnik ZN za pomoč pri izbiri miroljubnih sredstev za poravnavo spora, in odgovor Kreiskega na pismo Segnija, ki je skušal pustiti Avstriji «slabi adut« in pogrešno citiral dve točki v izjavah Kreiskega. Glasilo avstrijskih socialistov «Arbeiter Zeitung« pa za*rjuje, da so potrebne «medharodne simpatije«, če se zatečemo k mednarodnim miroljubnim sred stvom za poravnavo spora; di-namitni atentati pa da ne vzbujajo takih simpatij
Avstrijska vlada pripravlja memorandum o vprašanju Juž-n<* Tirolske: v ta namen je podtajnik Steiner odšel danes
v Innsbruck, da se v tej zadevi posvetuje s tirolsko deželno vlado. Kancler Gorbach pa je danes ponovno potrdil, da bodo vztrajali pri zahtevi o popolni avtonomiji za Južno Tirolsko; dodal je še, da je Južna Tirolska zanje «srčna zadeva« in da tega ne bodo pozabili.
Na zasedanju centralnega odbora socialistične stranke so danes nadaljevali z diskusijo na poročilo Nennija. Medtem ko so se avtonomisti v glavnem strinjali s tem poročilom, ki zagovarja potrebo po poostreni opoziciji proti sedanji vladi KD, ki se v vedno večji meri usmerja k centrizmu, hkrati pa ocenjuje pozitivno dosedanje izkušnje politike levega centra v organih krajevne uprave, so pristaši levice sicer soglašali s politiko poostrene opozicije proti KD, vendar pa so zahtevali, naj stranka likvidira hkrati tudi vse primere sodelovanja s KD v organih krajevnih uprav, v parlamentu pa predloži resolucijo o nezaupnici sedanji vladi. Zasedanje se bo zaključilo jutri z odobritvijo zaključne resolucije, v kateri bodo naložili socialističnim poslancem, naj predložijo resolucijo o nezaupnici vladi, ki »ima namen doseči, da vse politične stranke zavzamejo stališče do sedanje vlade«, kakor je — v razgovoru z novinarji — danes napovedal voditelj PSI Nenni.
Na sestanku vodstv.a PSiDl je Saragat v svojem poročilu o političnem položaju dejal med drugim, da je PSDI «bolj kot kdaj koli poprej oporišče politike levega centra«, da PS Dl ne bo prevzel nase soodgovornosti za povzročitev vladne krize in da ne morejo pristati na to, da se njihov «čut odgovornosti« označuje za centrizem. Ce pa bi se kljub temu vlada umaknila, bo PSDI «takoj postavil na preizkušnjo zatrjevano demokratično razpoložljivost PSI in zatrjevano socialno razpoložljivost KD«.
V deželni skupščini na Siciliji sta se spet vršili dve jalovi glasovanji za izvolitev predsednika dežele. Demokrist-janski poslanci se zasedanja niso udeležili, tako je bilo prisotnih komaj 56 poslancev, to je manj kot potrebni dve tretjini. Socialisti in krščanski socialci so oddali bele glasovnice, komunisti so glasovali za svojega kandidata (Corteseja), desnica pa za svojega (Pivettija), ki sta prejela 19, oziroma 14 glasov. Zasedanje so odložili na prihodnji petek 30. t. m. z istim dnevnim redom: izvolitev predsednika dežele in deželne vlade. To pa bo hkrati tudi zadnji poskus za rešitev krize.
V poslanski zbornici so v nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo zlasti poudarjali potrebo po rešitvi dveh glavnih vprašanj:	brezposei-nosti in pomanjkanja kvalificiranih delavcev; prvo vprašanje je tesno povezano z drugim, ker bi precejšnje števiio brezposelnih moglo dobiti zaposlitev v Italiji sami in inozemstvu, če bi imeli ustrezno kvalifikacijo. Hkrati so poslanci kritizirali stanje na področju socialnega skrbstva, kjer vlada «sistem zmešnjave« in zahtevali radikalno reformo sedanjega sistema in njegovo spremembo v sistem socialne varnosti. Pos.anci so odobrili začasno poslovanje do 31, oktobra,
V senatu so nadaljevali z
razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo, hkrati pa ratificirali nekatere sporazume sklenjene med Italijo in Republiko San Marino; med temi sporazumi je tudi konvencija o prijateljstvu in dobrem sosedstvu in sporazum- o povračilu vojne škode. Odopnli so tudi zakonski osnutek p.avo-sodnega ministra o povecamu števila sodnih slug
A. P.
Pred kongresom ZBJ
BEOGRAD, 27. — Kongresa Organizacije borcev Jugoslavije, ki se bo začel 29. junija v Beogradu, se bodo udeležili zastopniki treh mednarodnih organizacij in 17 nacionalnih organizacij. Poleg poljske m sovjetske delegacije, ki sta že prišli v Beograd, se bodo kon-giesa udeležili zastopniki a-rabske federacije bivših -borcev in žrtev vojne, organizacija internirancev in deportirancev Francije, federacija madžarskih partizanov, Finska zveza vojnih invalidov, Združenje partizanov Italije in delegacije borcev drugih držav.
nje poljskih židovskih otrok, ki jo je bil Himmler določil na 10 let, zviša na 14 let. Zatem je bil Eichmann zaslisan o nekaterih posebnih dogodkih v katere je bil neposredno vmešan. Kar se tiče primera nemškega pesmica Johanna Kletterja, ki se je poročil z neko Židinjo, in ki je napravil samomor skupno s svojo družino, potem ko je zaman posredoval pri Eich-mannu, da bi se *aliko izselil na Švedsko, je Eionmann izjavil, da ni mogel ravnati v nasprotju s Himinlerjevuni u-kazi ter da je potreboval čas za poročanje svojim predstojnikom.
Eichmannu so pokazali številne dokumente, od katerih imajo mnogi njegov podpis, in ki se tičejo deportacije Zidov. Eichmann ’e izjavil, da se je glede tega posvetoval z notranjim ministrstvom, da pa se je pri tem «s’kliceval na svoje predstojnike«. Trdil je, da so važne sklepe sprejemali načelniki posameznih odsekov, krajevne policijske oblasti pa so določale kraje, kamor so Zide deportirali. Njegov urad ni imel nič opraviti s tem.
Glede vseh dokumentov, ki so mu jih pokazali, je Eichmann vedno odgovoril, da je bila njegova naloga samo izvrševati ukaze, ki so prihajali od Himmierja po njegovih predstojnikih.
Dalje je izjavil, da so morali zavrniti zahteve Zidov, naj bi jim dovolili izselitev, ker da je obstajal jasen u-kaz Himmierja iz leta 1943. Dodal je, da je tudi njegova izjava marca 1943, da je treba za vsaso ceno prepieciti izselitev tisoč židovskih otrok, bila podana na podlagi Him-mlerjevega ukaza. Trdil je, da v začetku druge svetovne vojne ni še dobil navodil, naj prepreči izseljevanje Zidov v Palestino, in je dodal, da je to izseljevanje celo omogočal. Kar se tiče njegovih odnosov z bivšim jeruzalemskim mufti-jem, je izjavil, da mu je bil predstavljen na nekem sprejemu v Berlinu. Zanikal je, da mu je mufti ponudil zaposlitev svetovalca za židovske zaoeve.
Kar se tiče Izseljevanja Zidov iz Bolgarije in Romunije v Palestino, je izjavil, da je bilo prepovedano, zato da se ne povzroči sovražnost Arabcev proti Nemčiji. Zvrnil je na krajevna diplomatska predstavništva v Bukarešti odgovornost za ukrepe proti tajnim izseljencem, zlasti pa zaradi aretacije 74 otrok, ki so hoteli zapustiti Romunijo.
V zvezi z Eichmannovim procesom so danes zaslišali bivšega esesovskega polkovnika Herberta Kapplerja, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi pokolov v Ardeatin-skih jamah in je zaprt v Gaeti. Kappler je moral odgovoriti na 46 vprašanj. Od teh jih je 33 postavil državni pravdnik jeruzalemskega sodišča, 9 Eichmannov advokat, štiri pa jeruzalemsko sodišče.
Zasliševanje se je začelo ob 10.40 in se je končalo nocoj ob 20.45 s prekinitvijo dveh ui za kosiio. Kappler je pričal celih osem ur in med pričanjem je potrdil, da ni imel nič opraviti z deportacijami italijanskih Zidov leta 1943. Kappler je -izjavil sodnikom, da ni nikoli poznal Eichmanna in da je ukaze za deportacije dobival od svojih predstojnikov.
Trdil je, da je večkrat ugovarjal raznim navodilom glede aretacij in deportacij Zidov in da ni nikoli osebno podpisal ukazov o aretacijah. Med zasliševanjem je Kappler večkrat ponovil, da je skušal na vse načine zavlačevati racije Zidov, češ da gre za »novo veliko politično neumnost«. Ukazi so vedno prihajali naravnost iz Berlina. Trd:l je tudi, da ne more nič povedati, kako so izvršili racije Zidov in kam so jih poslali, ker da je operacijo organiziral in izvršil kapetan Dannecher, ki so ga bili poslali v ta namen v Rim z izrednimi poob.ustili Miillerja. Trdil je, da je skušal še do zadnjega trenutka ovirati Dannecherja.
Nato je Kappler na zadevno vprašanje odgovoril, aa ni nikoli poznal Eichmanna. Sele po letu 1945 je izvedel iz časopisja za njegovo ime. Zaf) izključuje, da bi ukazi g.e ic Zidov, ki so prihajali ,v njegov urad, nosili njegov podpis.
Na Dunaju pa se je včeraj začela razprava proti bivšemu esesovskemu poveljniku Schoenpflugu iz Innsbrucka, ki je obtožen umora številnih Zidov. Schoenpflug je obtožen, da je umoril ne samo mnogo moških, temveč tudi ženske in otroke. Po prebranju obtožnice je obtoženec izjavil, da je nedolžen in da je vršil samo službo kurirja generala Lebe-ja med Varšavo in Linzom. Med nadaljnjim zasliševanjem pa je priznal, da je večkrat streljal na Zide in se je opravičeval, da bi ga bili ustrelili, če ne bi tega storil. Zanikal pa je, da je dajal ukaze za usmrtitve.
Danes je bil kot priča zaslišan bivši policijski poročnik Paul Dinder, ki je izjavil, da se dobro spominja, da je obtoženec osebno sodeloval pri številnih usmrtitvah in da je lastnoročno ubival Zide, ki so morali leči v skupne grobove.
Pričal je tudi bivši policijski funkcionar Paul Popp, lci je sedaj zaposlen v upravnem uradu policije v Bielefeldu v Nemčiji. Izjavil je: «Točno se spominjam, da sem nekoč dobil ukaz, naj s policijskim kamionom grem v zapor v Mo-gilevu po Zide. Tam je čakalo trideset Zidov. Bili so prešibki in so z veliko težavo vstopali v kamion. Nenadoma se je prikazal Schoenpflug, ki je začel z bičem udrihati po Zidih. Ko sem mu napravil o-pazko, se je znašal nad menoj in mi je žugal. Cez nekaj časa sem imel spet nalogo, da pripeljem trideset Zidov v predmestje za njih u-strelitev. Židje so se morali v skupinah po deset razvrstiti v skupnem grobu in vse je ubil sam Schoenpflug. Ubil jih je pred mojimi očmi. Tega ne bom pozabil vse svoje življenje.«
lillliillllllllililillimillllliiiiiiiiiiillliiiiniiiinluii
iiiitiiiii m imiMiiiiiiimimmiiiimmiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiMiiiinnim timu, mi, nniiiiif
Arabska liga bo razpravljala o iraških zahtevah po Kuvaitu
Angleške pomorske enote v pripravljenosti v Perzijskem zalivu in v Indijskem oceanu
KUVAIT, 27. — Zvedelo sel javljajo, da bodo verjetno v je, da so številne britanske kratkem sklicali sestanek sve-pcmorske enote, ki operirajo I ta lige, na katerem bodo raz-
v Perzijskem zalivu in v Indijskem oceanu, v stanju pripravljenosti v zvezi z napetostjo, ki je nastala po izjavah generala Kasema, da je Kuvait sestavni del iraškega ozemlja.
Radio v Kuvaitu je danes objavil naslednjo uradno izjavo: »Bagdadska tiskovna a-ger.cija in bagdadski radio sta objavila izjave, ki jih je baje podal general Kasem na tiskovni konferenci 25. junija. Po teh izjavah zahteva Irak ozemlje kneževine Kuvait. Ce šo te novice točne, izjavlja vlada kneževine Kuvait, da je Kuvait arabska neodvisna m povsem suverena država, ki je bila mednarodno priznana. Vlada in ljudstvo Kuvai-ta sta odločena braniti svojo neodvisnost in sprejeti vse u-kiepe za njeno obrambo. Ko zavzema tako stališče, je vlada Kuvaita prepričana, da ji bodo vse prijateljske in miroljubne države, zlasti pa vse bratske arabske države pomagale pri obrambi njene neodvisnosti*.
V Kairu je predstavnik Kuvsita izjavil, da so v državi razglasili stanje pripravljenosti. Tajništvo arabske lige pa je prejelo brzojavko, s katero kuvaitski šejk protestira zaradi iraških ozemeljskih zahtev in pravi, da so izjave generala Kasema v nasprotju z mednarodnimi zakoni in običaji, ter poziva Arabsko ligo, naj nudi Kuvaitu
previjali o zahtevi Kuvaita za sprejem v Arabsko ligo, ker je postal neodvisen. Predvidevajo tudi, da bo vlada ZAR v kratkem sporočila svoje stališče zaradi krize, ki je nastala med Irakom in Kuvajtom. Predstavnik Kuvaita v Kairu je začel razgovore z visokimi funkcionarji ZAR in je napovedal izjavo vlade ZAR, ki bo podprla Kuvait.
V prestolnici Kuvaita so bile danes manifestacije za 0-brsmbo neodvisnosti. Manife-stanti so se zbrali pred rezidenco šejka. Meja med Ku-vaitom in Irakom je odprta in promet poteka redno. Tudi letalski promet med obema državama je normalen. Prav tako se redno nadaljuje vsa dejavnost na petrolejskem sektorju.
Nocoj je bagdadski radio oddajal neko patriotično pesem z refrenom: »V Soboto bomo v Kuvaitu*.
Jordanski kralj Husein je zagotovil kuvaitskemu šejku vso podporo v sedanji krizi. Tudi ves iranski tisk podpira Kuvait in pozdravlja neodvisnost tega ozemlja. Nekateri časopisi zahtevajo podpis prijateljske pogodbe med Kuvajtom in Iranom.
Libanonska vlada je do sedaj zelo rezervirana. Libanonski radio ni zadeve sploh še omenil. Uradni krogi pa odklanjajo sleherni komentar v pričakovanju poročila libanonskega poslanika v Bagdu
pedporo in pomoč ter naj : riu in vsebino note, ki jo je podpre njeno neodvisnost. | Iiak včeraj izročil vsem di-
V krogih Arabsko lige iz- rU-matskim predstavnikom v
Bagdadu,
Iraški zunanji minister je sprejel sinoči britanskega poslanika. V Londonu pravijo, da je britanski poslanik sporočil iraškemu ministru, da Velika Britanija priznava neodvisno državo Kuvait kljub iraškim zahtevam po njenem ozemlju.
Predstavnik ameriškega dr* žavnega departmaja je tudi izjavil da ZDA priznavajo Kuvait kot suvereno državo. Predstavnik je med drugim izjavil: »Čeprav nismo mi izmenjali s to državo nikoli diplomatskih predstavništev, imamo od leta 1950 konzulat v Kuvaitu in za nas je Kuvait. suverena država*.
nameščenci bodo delali 5 dni v tednu
RIM. 27- — Sl. julijem letos bodo italijanski nameščenci kreditnih ustanov in hranilnic delali le pet dni v tednu, vendar pa bodo delali kakor prej 40 ur na teden. Ustrezni sporazum za nameščence hranilnic so danes podpisale sindikalne organizacije FABI, FIB-CISL in UIB-UIL, Avtonomni sindikat tržaških bančnih nameščencev, avtonomna federacija nameščencev hranilnic in ALACRI, kakor so podoben sporazum podpisale 10. t. m. za nameščence kreditnih ustanov. Sporazum bo v veljavi do 31. decembra 1964. Tega sporazuma, kakor že prejšnjega, nista podpisali niti FIDAC-CGIL niti FILC.EA-CTRNal..
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.1, najnižja 24, ob 19. url 29. Zračni tlak 1010.7 stanoviten, veter 14 km jugovzhodnik, vlage 48 odst., nebo 9/10 poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2«. junija
Zorana
Sonce vzioe ob 4.17 in zatone ob 19.59 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 19.46 in zatone ob 4.21 Jutri, ČETRTEK, 29. junija
Peter in Pavel
Volitve v obratih CRDA in arzenalu
Pomembna zmaga Del,zbornice CGIL ki je skoraj povsod napredovala
Med delavci je CGIL dobila povsod absolutno večino ter je napredovala tudi med uradniki
lavcev: lista CGIL-FIOM 574 glasov, ali 69.52 odst. (prej 68.77 odst.), štirje sedeži: lista CISL 253 glasov, ali 30.48 odst. (prej 31.23 odst.), dva sedeža. Volitve uradnikov: lista CGIL-FIOM 24 glasov, ali 24 odst. (prej 19.23 odst.) nobeden izvoljen; lista CISL 76 glasov ali 76 odst. (prej 80.77 odst.), eden izvoljen.
Ladjedelnica Sv. Roka: Volitve delavcev:	lista	FIOM	-
CGIL 224 glasov, ali 70.38 odst., (prej 69.82 odst.) trije sedeži; lista CISL 93 glasov, ali 29.62 odst. (prej 30.18 odst.), 1 sedež. Volitve uradnikov: FIOM-CGIL 4 glasovi, CISL 35 glasov in 1 sedež.
Ravnateljstvo CRDA: Volitve delavcev: FIOM-CGIL 33 glasov, ali 15.27 odst. (prej 16.67 odst.) 1 sedež, CISL 216 glasov, ali 84.73 odst. (prej 83.33 odst.) trije sedeži. Za malo število glasujočih uradnikov rezultati še niso znani.
V parlamentu razprava o deželni avtonomiji
Snoči je komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve ponovno začela obravnavati zakonske načrte poslancev Bel-trameja, Marangoneja, Bologne in Sciolisa, ter Biasuttija za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Proučili so mnenja, ki so jih izrekle parlamentarne komisije za sodstvo, notranje zadeve, finance in zaklad.
Za 60 milijonov novih javnih del
Vladni generalni komisariat je izvedel dražbo za dodelitev javnih del za okrog 60 milijonov lir. Za razširitev Stare, ceste na Prosek od Oglejske ulice do svetilnika in za zadevno kanalizacijo bodo izdali skoraj
40 milijonov lir. Vsa dela so dodelili tržaškim podjetjem.
Seja obč. odbora
Snoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Na dnevnem redu sta bili med drugim poročili odbornika inž. Visintina o vprašanju predelovanja smeti in o dobavi električnega toka. Seje se je udeležil tudi podžupan prof. Cum-bat, ki se je vrnil včeraj iz ZDA.
Včeraj so se zaključile volitve v notranje komisije največjih in najvažnejših tržaških industrijskih obratov in to v 'ladjedelnicah Sv. Roka in Sv.
Marka, v Tržaškem arzenalu,
Tovarni strojev Sv. Andreja in ravnateljstvu CRDA. Iz uradno objavljenih podatkov je razvidno, da so liste FIOM -CGIL povsod napredovale, ?. izjemo tovarne strojev, kjer pa je bilo tokrat manj delavcev, ki so volili, ker so dve delavnici premestili v ladjedelnico Sv. Marka. Ta pomemben uspeh napredne sindikalne organizacije odraža njeno pravilno usmerjenost in je rezultat trdih borb, ki jih je ta »indikalna organizacija vodila ter njenih vstrajnih naporov, da se doseže enotnost vseh delavcev.
V ladjedelnici Sv. Marka je
volilo za listo FIOM-CGIL 1453 delavcev, ali 68.65 odstotkov, medtem ko je na zadnjih volitvah volilo 68.24 odstotkov delavcev. Ta lista je prejela 6 izvoljenih predstavnikov. Zn listo Delavske zbornice-CISL pa je volilo 663 delavcev, ali 31.36 odstotkov, medtem ko je na zadnjih volitvah volilo 31.76 odstotkov. Izvoljeni so bili trije člani.
V istem podjetju je za listo FIOM-CGIL volilo 117 uradnikov, ali 24.38 odst. (na zadnjih volitvah 21.09 odst.); nobenega sedeža. Za Delavsko zbornico CISL je volilo 636 u-radnikov, ali 72.64 odstotkov (prej 78.91 odst.) in je lista prejela dva sedeža.
V Tovarni strojev so bili delavski glasovi razdeljeni takole: lista FIOM-CGIL 619 glasov, ali 54.45 odst. (prej 55.94 odst.), štirje sedeži; Delavska zbornica-CISL 518 ali 45.55 odst. (prej 44.06 odst.), štirje sedeži. Uradniki pa so volili: lista FIOM-CGIL 101 glasov, ali 35.07 odst. (prej 1.6.61 odst.),
1 sedež (1959. leta nobeden sedež); za CISL 187 glasov, ali 64.93 odst. (prej 83.39 odst.),
2 sedeža.
Tržaški arzenal: Volitve de-
IMIlIMIIHIIIIIIIIIIIlUlHIIHIIIIIIIIIlIlIHIIIimillllMIIIHIIMMIIIIIJIIIMnilMlllllllllllMIIIIIIlllIHniilMHMIllllllHIMMMIMIMIIIHIIIIHMMimHIllllUIHI
Gradbeno - urbanistični , predpisi splošnega regulacijskega načrta
Ti predpisi se v marsičem naslanjajo na prejšnji regulacijski načrt, v marsičem pa se tudi razlikujejo
Festival «L’Unita»
Glasilo KPI «L’Unita» priredi od 29. junija do 2. julija v občinskem vrtu na Pončani svoj festival. Festival se začne ob 10. uri z igrami na karte in namiznim tenisom. Ob 11. uri bo slikarski natečaj «ex tempore« z nagradami v skupni vrednosti 100.000 lir; ob 15. uri bo obhod godbe «Rinaldi» po Svetem Jakobu, ob 16. uri koncert godbe Rinaldi in godbe iz Sv. Barbare, nastop pevskega zbora »Tomažič#, pevcev iz Podlonjerja in orkestra od Pončane. Ob 20.30 ples. Igral bo orkester Vallisneri, pel pa bo znani pevec Jimmy Fontana.
30. junija ob 19. uri bo razstava kubanske revolucije, ki jo bo otvoril poslanec Vidali; ob 20.30 nastopi bolgarski balet iz Sofije. 1. julija ob 20.30 ples, ob 21.30 revija modelov podjetij Beltrame, Cavaliero in Vittadello. 2. julija ob 10.30 lutkarska predstava; ob 15.20 nastop pevskega zbora iz Križa, ob 17.30 govor senatorja Terracinija, ob 19. uri tombola s 100.000 lirami nagrad, ob 20,30 ples do 1. ure popolnoči.
5 sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Odobrene spremembe pravilnika konzorcija Kraškega vodovoda
Netočne trditve svetovalca Lenarduszija in izjava župana Furlana, ki je bila prečitana pred občinskim svetom
Na sinočnji seji devinsko-r.abrežinskega občinskega sveta so svetovalci najprej postavili nekaj vprašanj. Odgovoril je podžupan Albin Skrk, ki je povedal, da je že pred časom interveniral pri inž. Pagniniju v zvezi z asfaltaci-jo pokrajinske ceste Salež-križišče pri Šempolaju. Inž. Pagnini ie takrat odgovoril, da bo delo izvedeno do konca letošnjega leta, medtem ko je podžupan zahteval, da se cesta asfaltira vsaj še do meje. Podžupan je tudi povedal da so specializirani delavci Selad bili že v petek odpuščeni in so zato razna
miiHuuiiHmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Snoči na državni cesti med Boneti in Jamljami
Grozna avtomobilska nesreča ki je terjala	eno
Dva avtomobila sta silovito trčila drug v drugega - Poleg mrtvega še štirje ranjeni
Na državni cesti med Boneti in Jamljami je prišlo do grozne prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje tehnični uradnik 53-letni Vittorio Cerni iz Vicolo delTEdera št. 2 v Trstu. Nesreča se je pripetila ob 22.10, kajti toliko je kazala ustavljena zapestna ura na Cernijevi roki.
Cerni se je peljal s svojo ženo Luigio roj. Denk, sinom 27-letnim Guidom Cernijem in njegovo zaročenko 26-letno An-dreano Barbo iz Ul. Skorklja v Gorico praznovat sinov zaključek študija na univerzi. Ko se je vračal domov, se je pripeljal z nasprotne strani in zletel vanj s Fiatom 1100 trgovski zastopnik z vini 56-let-ni Giuseppe Bufolin iz Ul. An-giolina 30 v Gorici. Verjetno zaradi premočnih luči sta vozili trčili drug v drugega. «600» je vrglo v jarek, «1100» pa je ostala na cesti. Obe vozili sta se popolnoma razbili. Zlasti «600» se je povsem spremenila v neuporabno železo,
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za javna dela Geppi začel razlagati gradbeno-urbanistične predpise splošnega regulacijskega načrta. Kot smo že večkrat pisali, je mestni regulacijski načrt sestavljen iz 14 poglavij, objavljenih v 14 snopičih; k temu pa je dodan še 15. snopič, ki vsebuje omenjene predpise. V marsičem se ti predpisi ravnajo po sta-reir regulacijskem načrtu iz let? 1934, ki še vedno velja, dokler ne bo odobrilo novega pristojno ministrstvo; marsi-kak predpis pa se z novim načrtom spreminja.
Za razliko s prejšnjim regulacijskem načrtom, ki je veljal samo za mesto, velja novi za vso občino, to je z gor-nj- in spodnjo okolico vred. Načrt velja za nedoločen čas. Novi splošni načrt se bo izvajal preko podrobnih izvršilnih načrtov za posamezna mestna področja, pri čemer pa se morata upoštevati dva člena (23. in 28.) urbanističnega zakona do 17. avgusta 1942, ki se tiče področij, na katerih se lahko gradi, in delitve pcsameznih površin.
Med novimi predpisi je važen tisti, ki določa, da lahko župan zadrži vsako odločitev glede prošenj za gradnje, ce v roku 60 dni izjavi, da namerava na področju, ki se ga prošnja tiče, uvesti podroben izvršilni načrt, in če pristoj.
r-----------------\
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali Oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sn naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst
   ^
ni občinski organ ta načrt v 180 dneh odobri.
Hišni lastniki pa morajo pri gradnji in pri obnavljanju hiš upoštevati področne predpise, ki so naznačeni v splošnem regulacijskem načrtu na mapi z merilom 1:5.000, ki je sestavljen iz 12 listov in ki deli ozemlje na področja v zvezi z nameni, katerim ustrezajo. Župan lahko odredi, da se izda gradbeno dovoljenje le, če se prej odobri načrt delitve določene površine na posamezne predele, tako da se gradbene površine racionalno izkoristijo. To je tudi v interesu tistih, ki nameravajo z;dati. V nobenem primeru pa se ne izda gradbeno dovoljenje na površinah, ki niso dovolj obsežne ali pa ki spričo svoje lege ne dopuščajo zioanja hiš, katere bi ne bile v skladu s svojim okoljem. V primeru obnove in preureditve poslopij lahko župan tudi brez posebnega izvršilnega načrta ukaže, da se popravijo neredne črte poslopij, toda ie dva metra v globino od cestnega roba.
Nihče tudi ne sme zgraditi novih zasebnih cest (ulic) brez dovoljenja občine. Občina pa da takšno dovoljenje, le če se zasebnik obveže, da bo poskrbel za razsvetlitev ceste, za ograjo na njenih koncih, za vodovodno in greznično napeljavo itd. Za gradnjo hiš ob zasebnih cestah je pctrebno, da so izpolnjeni gornji pogoji. Kar se teh gradbenih predpisov tiče, se smatrajo zasebne ceste za javne.
Župan lahko tudi odredi, da se spremenijo pročelja ali o-zadja in druge stene hiš, ki gledajo na javne prostore, če sc ta pročelja itd. takšna da kvarijo zunanji videz; če kvarijo estetiko okolja in če so v nasprotju z dostojnim licem mesta. V teh primerih lahko župan tudi odredi začetek in konec del. Ce lastniki teh poslopij ne izvršijo ukaza, lahko župan odredi, da se poslopja razlastijo proti plačilu odškodnine, ki jo določa zakon. Vsa poslopja morajo po teh predpisih biti v skladu z dostojnim videzom mesta Zato župan lahko tudi odreja glede oblike streh, zunanje obloge sten, barve njihovega beleža, dekoracije itd.
Gradbeno-urbanistični predpisi govore tudi o smotrih, za katere služijo razna rezi-dtncialna področja. Seveda služijo ta področja predvsem za gradnjo stanovanjskih hiš. Vanje pa spadajo tudi skladišča, trgovine, javni lokali, pisarne raznih prostih poklicev, delavnice, hoteli, zasebne Klinike, garaže, gledališča, kinematografi, tiskarne in uredništva listov itd. Iz tega področja pa so izključena razna industrijska podjetja (z izjemo tiskarn) klavnice, bolnišnice, hlevi itd.
Clen 10 teh predpisov deli ri zidencialna področja po gostoti gradenj. Teh področij je i šest; razen tega pa se vsa ta
področja razen prvega še dele v dve vrsti: v področja, ki so v glavnem že zazidana, in v področja, ki so namenjena širjenju mesta. Tako imamo na primer področje B in področje B-e, pri čemer pomeni črka «e» («espansione»-širjenje). Vsako področje je namenjeno drugačni vrsti poslopij. Prvi dve področji služita intenzivnim gradnjam, tretje na pol intenzivnim, o-stala pa ekstenzivnim gradnjam. Tretje področje služi na primer za gradnjo hiš srednje velikosti, četrto (D) za posamične hišice ali za skupine malih hiš, peto področje za vile, šesto pa za ločene hišice.
11. člen določa indeks gosto' te gradenj, ki se računa na pcdlagi razmerja med kv. m pevršine in kub. metri prostornine zgradb. Višina poslopji se pri tem računa od pločnika do ostrešja. Novi načrt ukinja gradnjo podstrešij in nad višino poslopja se lahko dezida (nad gladino strehe) le še dva metra in pol po. trebnih prostorov za pritikline, toda ti prostori ne smejo pokrivati več kot polovico gernje površine poslopja. Isti člen določa tudi, kakšna mora biti gradbena površina (stavbišče), da se na njem lahko zida hiša z določenim obsegom, višino in prostornino; se pravi, da mora biti med eno in drugo nepremičninsko lastnino določen prostor.	, .	,
O nadaljnjih predpisih bomo pisali, ko jih bo odbornik razložil.
je Fulvio Falaschi s Senenega trga 4 prijavil, da so mu neznanci razbili šipo avtomobila, ki ga je parkiral v Ulici Si-gnarelli, ter ukradli radijski sprejemnik na tranzistor.
Daniele Russo iz Aleksandrije, ki je bil te dni na obisku v našem mestu, pa se je pritožil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila v Ulici S. Spiridione dva kovčka, v katerih je imel vzorce ženskih čevljev, ter njegov jopič, v skupni vrednosti 110.000 lir.  «»-—
Nezgodi na delu
Na delu se je včeraj okrog poldne ponesrečil 32-letni Savino Signoli iz Ulice Scali-nata 28, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Signoli je zapiral pri podjetju «Esso Standard« sode vrelega katrana, pa je iz soda brizgnilo in mu je vreli katran povzročil opekline I. in II. stopnje po desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
V lesnem pristanišču pa se je pri podjetju «Sidemar» ponesrečil na delu 27-letni Anton Dobrinja od Domja štev. 75. Rezal je kovinsko ploščo, ki jo je dvigal žerjav, pa je del plošče padel nanj in ga močno udaril v dimlje ter mu poškodoval medenico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni.
 «»——
Gumijasta cevka hudo
poškodovala dečku oko
Včeraj je 12-letni Miloš Perje iz Saleža 27 pomagal škropiti trte, pa se je zagledal v traktor, ki je brnel v bližini. Pri tem je dečko pozabil na gumijasto cevko, ki mu je zbežala iz roke in ga močno udarila v desno oko. Hudo mu ga je poškodovala in je nevarnost, da bo dečko zgubil vid na desno oko. Miloša so takoj z zasebnim avtom od-poljafi v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek,
uiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiininiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiinmni
kar priča, da sta šli vozili zelo naglo.
Bufolina so odpeljali v go-riško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku zaradi močnega udarca v prsni koš in želodec. Zelo se je potolkel tudi po obeh kolenih in si zlomil d»s-no zapestje.
Z drugim zasebnim avtomo bilom pa so odpeljali v trži-ško bolnišnico Cernijevo ženo Luigio zaradi poškodb v hrbtenici. zloma številnih reber in čeljusti. Izdali so ji prognozo okrevanja v 25 dneh, Guido Cerni se je udaru v trebuh in bo ozdravel v 15 dneh, njegova zaročenka Bar-bo pa se je udarila v čelo- in popraskala po rokah m negah. Po prejeti zdravnički pomoči je zapustili bolnišnico in bo ozdravela v desetih dneh.
Prvo pomoč so nudil' ponesrečencem vaščani iz Jamelj, takoj zatem pa so prišli na kraj nesreče tudi orožniki iz Jamelj in Doberdoba ter gasilci iz Tržiča. Cernijevo mrt zaradi nesreče je ugotovil tiži-ški zdravnik dr. Lo Schiavo.  «»------------------
Neprevidnost bi deklico lahko drago stala
Ko je včeraj okrog 11. ure Pietro Valente iz Ulice Cam-panelle vozil trolejbus proge štev. 18 s Trga stare mitnice proti Korzu Garibaldi, je zapazil, kako je 10-letna PatTi-zia Cirilli iz Ulice Vidali 8 nenadoma skočila s pločnika in stekla čez cesto. Zavedel se je nevarnosti in je pritisnil na zavore, toda zaman. Patrizia se je pri padcu nekoliko pobila in opraskala po rokah ter se bo morala zdraviti dober teden.
 «»--------
Tatovi na delu
Čeprav pripeka sonce in je neznosna vročina ter se nobenemu ne ljubi delati, so tatovi kar pridno na delu. Tako
Iz sodnih dvoran
Nehvaležna oddolžitev za gostoljubnost ženske
Obtoženi begunci niso ukradli dežnega plašča
Na kazenskem sodišču bi se moral včeraj zagovarjati 54-letni Luciano Bardin, ki je bil obtožen tatvine, toda na sodišču so ga zaman čakali in so ga zaradi tega sodili v odsotnosti. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev irj 15 dni zapora ter 10.500 lir globe, ker je pred lanskimi božičnimi prazniki ukradel Irmi Del-la Pietra srebrn prstan, uhane in druge malenkosti. Isto sodišče je nato obsodilo 63-letno Iride Saccadino vd. Cor-
miiiimiimimiimmmimnmimMimimmmmiiiiiiiiiiii
Včeraj na velesejmu dan posvečen Romuniji
Drugi dan avstrijskega filma
Včerajšnji dan na tržaškem I jem delegacija trgovinske zbor-velesejmu je bil posvečen Ro-1 nice iz Innsbrucka.
muniji in je ob tej priliki trgovinska zbornica iz Bukarešte priredila na terasi Palače narodov sprejem. Goste je premljal ravnatelj trgovinske zbornice iz Bukarešte Jon Dactu v spremstvu generalnega tajnika dr. Grigoreja Lo-gofatuja in trgovinskega svetnika veleposlaništva v Rimu.
Romunija je letos prvič u-radno zastopana na velesejmu in to s kolektivno razstavo v Palači narodov in z razstavo lesa v paviljonu F, ki jo je uredilo podjetje Exportlemn. ki se ukvarja z izvozom rezanega lesa, parketov, ambalaže. upognjenega lesa, pohištva itd.
Včeraj je bil drugi dan avstrijskega filma in so projeci-rali sest dokumentarnih filmov.
Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa folklorna predstava bol V' - k'h plesov. Dopoldne pa bo obiskala velese-
Izžrebane nagrade za obiskovalec velesejma
Prva nagrada, toilett iz plastike, Bacher Liliana, Ul. T. Vecellio 18; druga nagrada, lestenec, Riccobon Bruno, Ulica Veruda 18; tretja nagrada, pleten in železen lestenec, Cen-tenari Mariana, Ul. Bonomea št. 93; četrla nagrada, luč za kuhinjo, Lipec Luciano, Ulica Giulia 57; pela nagrada, električni mlinček za kavo. Prelog Ivan, Škocjan 13 — Koper: šesta nagrada, šatulja za lepoti-la, Teker Egidia, Podlonjer št 1/4: sedma nagrada, Parure Touicurs, Resi-a Maria, Ullica Geppa 4; osma nagrada, železniški vozni lisičk za 1000 km Msri-a Bcvilacqua, Ul, Kan-dler /..
retto iz Ul. Felice Venezian 27 pogojno na 2.000 lir globe, ker je za nekaj dni dala v najem, ne da bi imela zadevnega dovoljenja, sobo prej o-mtnjenemu Barbinu.
Na račun Barbina je bila še druga obtožnica, toda sodišče je razpravo odložilo za nedoločen čas, ker obtoženec ni pravočasno dobil poziva. V tem drugem primeru obtožujejo Barbina, da se je nekega dne ob koncu leta 1959 predstavil 75-letni Ivani Vu-skovič vd. Kervin iz Ulice Ttatro Romano 16 in zaprosil, naj bi ga sprejela na dom vsaj za nekaj ur, da bi se malo spočil, češ da je zelo utrujen. Malo pozneje je odšla iz stanovanja, da bi nekaj nakupila v bližnji trgovini. Barbin je tako ostal sam v stanovanju, ko pa se je ženska vrnila, ni bilo o njem več ne duha ne sluha; izginili pa so dežni plašč, halja in dve pregrinjali za posteljo, v skupni vrednosti 10 tisoč lir.
Zenska je čez dobro leto slučajno srečala Barbina na Borznem trgu in poklicala nekega agenta policije, da ga je ustavil, toda Barbin je zavračal vsako krivdo.
Kazensko sodišče je včeraj razpravljalo tudi o zadevi, katero so bili zapleteni trije begunci, in sicer Drago Fu-s tar, Marko Pograjčič in Ljubomir Petrovič. Obtoženci niso prišli na razpravo, sodišče pa jih je oprostilo, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. Nekega dne pred dvema letoma je Benedetto Godina iz Ulice Giardini 15 prijavil karabinjerjem v Skednju, da so mu neznanci, verjetno begunci, ukradli dežni plašč in uspien jooič. Karabinjerji so osumlii Fusterja Pograjčiča ti Petroviča ter 'ih prijavili s-	ki pa je ugotovilo,
cla so obtoženci nedolžni.
dela ustavljena. To velja predvsem za turistično hišo v Sesljanu, saj ni več na razpolago ne zidarjev ne kamnosekov. Občinski svet je soglasno odobril predlog podžupana, da se odpošlje v imenu občinskega sveta pismo vladnemu generalnemu komisarju dr Palamari s prošnjo, da se dekret o odpustitvi specializiranih delavcev Selad prekliče.
Sledila je razprava o spremembi pravilnika Kraškega vodovoda. Za spremembo pravilnika se je izrekel že u-pravni odbor konzorcija, v katerem so zastopane- devin-sko-nabrežinska, zgoniška in repentaborska občina. Spremembe se nanašajo predvsdm na stalež uslužbencev, zastopstvo v upravnem odboru ter na razdelitev stroškov. Po daljši razpravi, v kateri je bilo med drugim tudi poudarjeno, da je pred desetimi leti. ko je bil Kraški vodovod zgrajen, imel le-ta 80 odst. izgubljene vode, medtem ko se je lani ta odstotek znižal na 14 odst. Pri glasovanju posameznih členov, so 'oiie nekatere spremembe odobrene soglasno, druge pa z večino glasov.
Nadalje je občinski svet pooblastil upravni odbor, da razpiše dražbo za nabavo gradbenega materiala, ki je pctieben za gradnjo novega Iliada za delo. V ta namen je bila odobrena vsota 3 milijone 300.000 lir, medtem ko bo delovno silo dal na razpolago Center za prevzgojo delavcev.
Občinski svet je potem potrdil oziroma odobril prodajo nekaterih občinskih zemljišč. Tako so odobrili proš-rje Egidia Pelicona iz Medje vasi, ki je prosil za 120 kv. m zemljišča. Odstopili so mu ga po ceni 400 lir za kv. meter. Prav tako je bila odobrena prošnja Angela Kende iz Nabrežine, vendar ne za zemljišče, ki ga je on nakazal. Občinski svet je sklenil, da naj si izbere drugo zemljišče, ki ga potrebuje za gradnjo stanovanjske hiše. Nadalje je bila odobrena prošnja, ki jo je občini naslovila lastnica hotela «Corona» v Sesljanu. Za 800 kv. metrov zemljišča bo plačala 640.000 lir. Ugodno je bila tudi rešena prošnja Eugenia Jannuzzija iz Trsta, ki si bo zgradil hišo v Nabrežini. 750 kv. metrov zemljišča bo plačal po 500 lir za kv meter. Tudi Carlo Ami-goni iz Trsta bo dobil 370 k v. metrov zemljišča, ki ga potrebuje za dostop do svoje parcele na nabrežinski obali in b > za kvadratni meter plačal 2.500 lir.
Občinski svet je končno tudi rešil zadevo Štefanije Kralj, k: je še danes lastnica ceste, ki vodi od vojašnice v Devinu do državne ceste št. 14. Občinski svet je namreč sklenil da se ji v zamenjavo za to zemljišče da na razpolago drugo, in sicer v Nabrežini. Zamenjava bo opravljena v razmerju 1:1.8.
Pred zakjučkom seje je podžupan Škrk prečital pismo župana Dušana Furlana, v katerem pravi: *Na zadnji izredni seji občinskega sveta dne 23. t.m. je občinski svetovalec manjšine gospod Le-narduzzi v razpravi o vprašanju izstavitve gradbenega dovoljenja za novo begunsko naselje v Sesljanu med_ drugim dejal, da se je župan sam pri pristojnih činiteljih zavzemal za to, da se te hiše zgi adijo.
Ob tej priliki izjavljam, da gornja trditev gospoda Lenar-duzzija ne odgovarja resnici, zaradi česar želim, da jo omenjeni prekliče ali pa da v nasprotnem primeru resničnost svoje trditve dokaže. Obenem prosim, da se na seji prečita tudi pismo, ki sem ga poslal pred sejo, ki je bila dne 23. t.m., da bo občinske mu svetu jasno tudi moje stališče v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za zidanje novih hiš v Sesljanu.
To je potrebno, da se preprečijo določena napačna in tudi tendenciozna tolmačenja v zvezi z omenjenim vprašanjem in na moj račun*.
Podžupan je nato prečital se pismo, ki ga je župan Dušan Furlan poslal dne 22. t. m njemu osebno s prošnjo, da ga — v kolikor se mu zdi umestno — prečita pred občinskim svetom. Podžupan ga takrat ni prečital in zato ga je na sinočnji seji. Po daljšem uvodu, v katerem župan pravi, da gradbenega dovoljenja ni moč izdati, prismo navaja naslednje razloge:
«1. Devinsko-nabrezinska občina je zadnja leta doživela nenavaden razmah na področju
gradenj, pri čemer sta
Štivanu in Sesljanu nastali kar dve novi naselji za potrebe istrskih beguncev.
2. Hkrati z izgraditvijo omenjenih naselij se je ustrezno povečalo tudi število prebival stva, do česar je prišlo v kratkem razdobju nekaj let.
3. Bodisi pojav nenavadne intenzivne gradbene dejavnosti, kakor tudi pojav izrednega povečanja števila prebivalstva, ne izhaja iz naravne zakonitosti in potrebe po nekem organičnem urbanističnem razvoju in razvoju prirastka prebivalstva, marveč sta izraz in .rezultat določenih subjektivnih posegov, ki so takšno sta nje umetno ustvarili
4. Takšna stremljenja in načrti poslavljajo občino v ne navadno težak položaj, v prvi vrsti zaradi tega, ker predstavlja takšno, z ničemer opravičljivo Iim-Ino kopičenje večjih množic ljudi v gospodarska
pasivni občini, s stalnim proračunskim primanjkljajem, tako težko ekonomsko in socialno breme, da ga ne bo zmogla.
In to tem manj, ker se dogaja, da oblastva, ki to početje po eni strani podpirajo, po drugi iz leta v leto prirezuje-jo prispevek, ki nam ga dajejo za kritje omenjenega proračunskega primanjkljaja.
5. Ozadje tega pojava v naši oibčini je izrecno politično in špekulativno, osnovni namen pri tem pa je, da se v najkrajšem času spremeni etnična struktura naše občine na škodo slovenskega prebivalstva, kar je v največji opreki z določili Londonskega sporazuma.
6. Ta politika umetnega naseljevanja v naši občini je končno v nasprotju tudi z interesi samih beguncev, od katerih so povečini vsi vezani z najrazličnejšimi interesi_ na Trst, vsled česar se v nuši občini naseljujejo neradi in pod pritiskom razmer, ob prvi priliki pa se tako ali drugače odselijo v Trst.
Iz vsega navedenega potemtakem jasno izhaja, da razlogov za moje odklonilno stališče v zvezi z izdajo omenjenega gradbenega dovoljenja ni moč iskati —- kot bo morda kdo to skušal storiti — v mojem načelnem nasprotovanju rešitvi begunskega vprašanja, marveč jih je, nasprotno, treba iskati v razumljivi težnji, da se varujejo določeni temeljni občinski interesi, hkrati s tem interesi samih beguncev, ki bi raje imeli stanovanja v Trstu, kakor tudi, da se spoštujejo določene mednarodne obveznosti, ki nasprotujejo takšnemu umetnemu spreminjanju etnične fizionomije v narodnostno mešanih občinah.
Sicer pa ostane dejstvo, da so se podobnim namenom zelo energično postavile po robu tudi izrazito italijanske občine, v katerih patriotična čustva gotovo ne gre dvomiti, a so konec konca pristopile k rešitvi vprašanja na osnovi lastnih ekonomskih in socialnih potreb, ne pa na osnovi čustev. V našem specifičnem primeru pa gre še za to, da se zavrejo določeni znaki narodne nestrpnosti ter prepreči akcija, očitno naperjena proti obstoju in razvoju tu živeče slovenske narodne manjšine.«
Po prečitanju županovega pisma se je oglasi) k besedi svetovalec Lenarduzzi, 'Iči je dejal, da ponovno potrjuje izjavo, ki je je dal na prejšnji sei.i. Toda ob tej priložnosti je' dodal stavek, ki bistveno spreminja prejšnjo izjavo. Svetovalec Lenarduzzi je namreč pojasnil, da je župan pred leti zahteval gradnjo stanovanj za istrske begunce, ki pa imajo stalno bivališče v občini.
Mislimo, da obstaja razlika med zahtevo po gradnji stanovanj za stalno bivajoče občane — pa jiaj bodo Slovenci ali Italijani*— ali pa za gradnjo naselja, v katerem bi dobilo stanovanja nad 260 družin, ki nimajo z občino nobene zveze. In če je župan zahteval, da se ' istrskim beguncem s stalnim bivališčem v devinsko-nabrežinski občini dodelijo o-ziroma zgradijo stanovanja — tedaj je storil samo svojo dolžnost. Kot bi jo moral storiti tudi v bodoče, če bi se izkazalo, da občani nimajo primernih stanovanj.
Očitno je na predzadnji seji občinskega sveta svetovalec Lenarduzzi izkoristil odsotnost župana v špekulativne namene ter poda] tendenciozno izjavo, ki ni bila točna in katere namen je bil ustvariti dvome v občinskem svetu.
Danes na gradu Sv. Justa nastop
folklornega ansambla
Danes ob 21. uri bo na glavnem dvorišču na gradu Sv. Justa nastopal bolgarski ansambel, ki bo izvajal bolgarske folklorne plese in narodne pesmi. Za nastop vlada v mestu precejšnje zanimanje, saj je ta skupina iz Sofije dosegla pred kratkim na mednarodnem festivalu v Benetkah izreden uspeh, tako zaradi odličnega izvajanja, kakor tudi zaradi bogatih narodnih noš, ki jih izvajalci med sporedom kar petkrat zamenjajo.
Spored obsega najbolj izvirne folklorne ustvaritve iz raznih predelov Bolgarije.
Vstopnina za vse vrste sedežev znaša 350 lir in da tudi pravico dostopa na velesejem.  «»------------------
Neroden padec jugoslovanskega pomorščaka
Z rešilnim avtom so včeraj popoldne pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, 59-letnega Ivana Papiča, ki je vkrcan na jugoslovanski ladji «Orient». Papič je namreč nerodno padel v strojnem oddelku in se nekoliko pobil po prsnem košu ter si je verjetno nalomil rebra, zaradi česar se bo moral zdraviti 3 tedne.
 «»-------
V hlevu se je ponesrečil
Z zasebnim avtom so včeraj dopoldne pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, 83-letnega Josipa Marca iz Bazovice štev. 181. Marc je povedal, da je nerodno padel v hlevu, zaradi česar se je nekoliko pobil po čelu in je dobil živčni pretres. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Urnik trgovin za 29. junija
Tajništvo SGZ sporoča, da bodo v četrtek, 29. junija vse trgovine zaprte razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30 in mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure. Ribarnice bodo odprte od 8. do 12. ure.
( ŠOLSKE RAZSTAVE \ \ IN URIREUITVH J
Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Boljuncu bo danes na dvorišču vaške šole, razstava ročnih del pa bo 29. t.m.
* * *
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. ivanu sporoča, da bodo razstave ročnih izdelkov odprte na šolah. V Barkovljah: danes od 9. do 12 in 0(j 16. do 19. ure; v Rojanu; danes od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Osnovna šola v Križu priredi razstavo risb in ročnih del v četrtek 29. t. m. v šolskih prostorih.
* * *
Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini vabi na razstavo ročnih del in risb dijakov In dijakinj, ki bo odprta danes 28. t.m. od 14. do 19. ure in v četrtek 29. t.m. od 9, do 19. ure.
# * #
Osnovna šola v Borštu priredi jutri 29. t.m. razstavo ženskih in moških ročnih del. Razstava bo odprta ves dan.
# # #
Didaktično ravnateljstvo pri Sv, Jakobu sporoča, da bodo razstave šolskih del dne 29. t.m. na šolah: pri Sv. Jakobu, Sv. Frančišku, Sv. Ani in v Skednju odprte od 9. do 12. in od
16. do 19. ure.
**#
Osnovna šola na Repentabru
priredi v četrtek 29. t.m. ob
17. uri pravljično igro v štirih dejanjih «Janko in Metka«. Od 8. do 2.0. ure bo razstava ročnih del.
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri, 29. t. m. ob 20.30 na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU
«Čardaška
kneginja»
opereta v treh dejanjih
Napisala: LEO STEIN in BELA JENBACH Inštrumentiral Zbor naštudiral Dirigent
OSKAR KJUDER Režiser ADRIJAN RUSTJA
Predprodaja vstopnic od danes dalje do dve uri pred pričetkom predstave v Boljuncu V trgovini Drago Žerjal
Za Brežane je edina priložnost, da si ogledajo opereto.
It A ZN A OltVKNTIIA
Slovenski fotoklub v Trstu i*
ma danes redni sestanek v Ul Montecch; 6. Na dnevnem redu ocena slik. Člani amaterji so na-prošeni, da prinesejo slike in u-strezne negative.
IZLETI
Prosvetno društvo Prosek-Kon-
tovel priredi 30. julija izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisova nje vsak torek, sredo in petek ou 20 do 22. ure na sedežu društva do vključno 30. t. m.
* * *
IZLET SPDT v BOHINJ NA »KMEČKO OFCT«
SPDT priredi v nedeljo 2. Julija planinski Izlet v Bohinj na »Kmečko ofct» po Soški dolini čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo.
Planinci imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj.
Vpisovanje na sedežu v Ul Geppa 9-11.
* * *
PHOSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v nedeljo 16. Julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure.
iiniiiiiiiiimiiiiitiiiiitiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiM
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. junija Se je rodilo Trstu 15 otrok, umrlo je 11 oseb
RODILI SO SE: Manuela Bal-dassi, Robero Visintini, Elizabe ta Škerlj, Mauro Sterp.n, Roberta Fulin, Marina De Giorgi, Mas-simo Paoli, Eleonora Pollio, A lessandro Sirotieh, Luciana An dlovez, Gabriella Miceu, Massi mo Frisan, Marina Orel, Rossa-na Termini in Franco Benvegnu
UMRLI SO:	61-letni Ermete
Monico, 60-letni Giovanni Ferlu-ga, 56-letni Romano Ferluga, 73-letni Attilio Deschman, 73-letni Luigj Carminati, 52-letna Car-men Guidi por. Cafagna, 61-let-i.. Martino Stocrhelli, 59 letni Francesco Wieser 60-letna Francisca Bernetti por. Racman, 86-letna Maria Frisolini in 64-letni Emino Caruso.
NOČNA služba lekahn
Davanzo Ul. Bermnl 4; Glu-ftl. Greta; Mllio, Ul. Buonarrott 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Nen Ul. Danle 7.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
priredi v petek, 30. t. m.
ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavanje dr. Lojzeta BERCETA o
«Popis prebivalstva in narodne skupnosti»
Po predavanju bo diskusija. — Vabljeni vsi. Vstop prost.
Preden greste
na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400,—
Telefonirajte na št. 37-338
KINO
Nazionale 16 30 «Razbitina»f/ Vah HelHn.
Fenice 16.00 «King Kong».
Excelsior 16 30 «Tema na vrhu stopnic«, techmcolor.
Grattacielo 16.00 «Zmerna popevka«, Jean Paul Belmondo. Jeanne Moreau.
Arcobaleno 16.00 »Preko groze«.
bupercinema 16.00 »Petelini, miši, Piochio in družba«. Slika-m.e v technicolorju.
Alabarda 16.30 »Opoldansko streljanje«, Gary Cooper, Grace Keily,
Aurora 16 30 «Bitke na morju«.
Cristallo 17 00 «Zivela Italija«, cintmascope, technicolor
Garibaldi lb 00 «Možje iz divjine«. Technicolor, A. Ladd.
Capitol 16.30 »Slecite se. doktor«
' Michael Craig. Prepovedano mladini.
Impcr0 17.00 «Suzana, agencija na telefonski poziv«.
Italia 16.30 «Rocco in sestre«. Moira Orfei, Tiberio Murgia.
Massimo 16 30 «Macist v dolini Ciklopov«, Mitchel Gordon, Cheio Alonso.
Moderno 17.00 «Karmelitanski razgovori«, J. Moreau.
Astoria 17.00 «Rosemarie», tech-mcolor.
Astra 16.30 «Mož stoterih obrazov«.
Vittorio Veneto 16.00 «Cena U" *peha», Dean Martin.
Ideale 16.30 »Primer paramine«, Gregory Pečk.
Marconi 16.30 Na prostem 20.30 »Odongo«, R honda Fleming, Mac Carey.
Savona 16.00 «Prekleto pokoie-nje«, technicolor, Scott Brady.
Odeon 16.00 »Tista mlada leta*.
Prepovedano mladini.
KINO PROSEK-KONTOVEt
predvaja danes z začetkom ob 20. uri
Pogubljeni
meščan
(Cittadino dannato)
\
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. In 20.30 na prostem Para-mount barvni film:
JEZDEC
SAMOTNE
DOLINE
(n
cavaliere della valle solitaria)
Igrajo: ALAN LADD, JEAN ARTUR, VAN HEFLIN
A
r
J
Gibanje cen v svetu
DVIG ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V VSEH DRŽAVAH NA ZAHODU
V zadnjih nekaj letih so se cene v ZDA dvignile za 11 odst., v Turčiji pa celo za 126 odst.
V vseh državah na Zahodu se v zadnjih letih opaža postopni porast cen. Življenjski stroški so se povprečno povečali za od 10 do 60 odst., odvisno od ekonomskih razmer v posameznih državah, Toda vzroki za to so različni, Ta porast cen je najvidnejši v proizvodih široke potrošnje, manj pa pri surovinah in polizdelkih, ki jih dežele na Zapadu uvažajo. Relativno visok industrijski standard teh dežel laže prenaša stalno dviganje cen, kar posamezne države nadoknadijo z izvozom gotovih proizvodov za cenejši uvoz iz nerazvitih dežel.
Vzroki porasta sen v Severni Ameriki so drugačni kot v evropskih deželah, čeprav imajo skupen imenovalec. Na vsem Zapadu so se cene raznih uslug po vojni dvakrat hitreje povečale kot cene po-trošnih dobrih. To je razumljivo, ker se proizvodnja na posameznega delavca počasneje povečuje na področju u-slug kot v katerikoli proiz-
nju delovne sile v Zahodni Nemčiji in skandinavskih deželah vršilo določen vpliv na dviganje cen s porastom mezd in plač. Dejstvo je, po mišljenju strokovnjakov iz OEEC, da so zaradi liberalizacije ce-
gi razlogi, kot na primer slaba žetev zaradi neugodnih atmosferskih prilik lahko spravijo v nered plačilno bilanco pa tudi veliki investicijski posegi ža spremembo posameznih gospodarskih pod-
ne na tem področju takoj po- ročij lahko sprožijo in razvi-rasle, da so nesorazmerno vi- jejo verižno reakcijo na po-
soki kupni fondi vršili pritisk na proizvodnjo in omogočili tekmo med cenami in mezdami, da pa so pri tem obremenjene javne finance otežkoča-le uravnovešenje ponudb in potrošnje množičnih dobrin. Čeprav ni enotnega mišljenja med avtorji publikacije o porastu cen na Zapadu ko gre
rast cen na vseh področjih narodnega gospodarstva. Zaradi tega se najčešne " molče prehaja preko še enega zelo važnega faktorja, in to je o-boroževanja, ki še kako neposredno vpliva na porast cen in na javne finance, ki svoje potrebe realizirajo z večjimi davki na račun prebival-
ca vpliv sindikalnih delavskih. stva in gospodarstva.
organizacij in večjih mezd, pa se vendarle strinjajo, da se z zmanjšanjem odnosno omejevanjem raznovrstnega povpraševanja po dobrinah lahko porast cen zavre Kolikšna je medsebojna odvisnost gospodarstva v svetu ki ne pozna državnih meja, se vidi po tem, da Švica, znana po svoji konservativnosti in stabilni gospodarski politiki v
vodni industriji. Produktivnost I vseh pogledih, vendarle ni v proizvodnji uslug po dose- mogla preprečiti porasta cen
gi določenega nivoja je težje povečevati kot v industriji. ZDA so za to najboljši primer, kjer je cena delovne sile visoka izrazito na raznih področjih uslug. Povprečen Amerikanec dela danes mnogo
manj kot pred desetimi leti, da bi si zagotovil sredstva, potrebna za nakup skoraj vseh vrst potrošnega blaga, delati pa mora dvakrat več, da bi zaslužil za brivsko-frizerske usluge ali za zdravljenje v katerikoli zdravstveni ustanovi.
Mnogo močneje kot v Evropi se v ZDA manifestira tendenca naraščanja cen zaradi monopolnega položaja podjetij, Prednjači industrija jekla. Jeklarne v ZDA so dvignile cene preko nivoja stroškov delovne sile, surovin in potrošnje prav v času, ko je ta industrija delala daleč izpod svojih kapacitet. Nezaposlenost v ZDA, posebno pa še v Kanadi, ni mogla bistveno vplivati na gibanje cen. medlem ko je nasprotno, stalno pomanjkanje delovne sile v nekaterih zahodnoevropskih državah predstavljalo vzrok za tako gibanje navzgor. Čeprav ima Kanada najbolj stabilno valuto na svetu, so vendar cene na njenem tržišču porasle za 11 odstotkov, prav toliko pa tudi v ZDA od leta 1953 naprej.
Kolikor se v krogih zapad-
nih ekonomskih strokovnjakov
poudarja, da je stabilnost cen osnova vsake ekonomske Putike, jo neuravnovešeno Povpraševanje po dobrinah stalno ruši, temu pa se skusa odpomoči z intervencijo davč-no-finančnega značaja, porast cen zaradi prekomernega Povpraševanja spravlja tudi lav" ne finance v navzkriž z gospodarskimi sposobnostmi dežel. Velike investicije v industriji zapadnoevropskih dežel so imele znaten vpliv na povpraševanje in porast' cen kar je pri nekaterih državah imelo že inflacijski okvir. Toda neuravnovešene ja^ne finance, zelo nizka industrijska proizvodnja, veliki ih neproduktivni izdatki za oboroževanje, ki često spremljajo neuspeh plačilnih bilanc, so izviri izrazite inflacije. Zaradi teda n preseneča, da je Turčija na prvem mestu glede porasta cen na Zahodu. Neka publikacija OEEC piše, da so °d leta 1953—1960 porasle ceHe v Turčiji za 126 odst., da je na drugem mestu Španija, kjer so se življenjski stroški povečali za 52 odst., nato pa sledi Francija s 34 odst. višjim' ce-nami predvsem za blago široke potrošnje. Podražitev žaljenja v Franciji je zavirann pod vplivom ostre konkurence znotraj dežel enotnega tržišča. Belgija, Luksemburg,
Nizozemska in Zahodna Nemčija niso mogle preprečiti P°-rasta cen, čeravno imajo ze-lo uravnovešeno gospodarstvo. Niti ostale članice ev~ ropske ekonomske skupb°st' Mjub ukinitvi notranjih ca_ rin na morejo preprečiti P°' večanja življenjskih strošk°y. Zanimivo je, da je V. Brita11'*3 stopila v ritem teh gospodarskih gibanj s porastom cen> čeprav je na robu njihov1*1 vzrokov. Da pa bo zaustavljanje dviga cen v dežela*1 enotnega tržišča vendar*e nekdo moral plačati, v (o n1*1-če ne dvomi.
Porast cen v Zapadni Nemčiji za 14 odst., v Italiji za 16, v Avstriji za 11, v Dabaki za 20, v Norveški in Ve*'ki Britaniji za 21, na Nizozemskem za 22 in v Švedski za 24 odstotkov nima inflafD* skega značaja kot v Turčiji kjer je inflacija zavzela P°* poln razmah in razvrednoti valuto za nad 60 odst. Določene manjše inflacijske težnje pa so bile vendarle izražene v Španiji, Grčiji in Franciji, medtem ko ie razširjyno povpraševanje ob pomanjka-
za 8 odstotkov v poslednjih letih. Samo v prvih mesecih tega leta so cene za 2 odst-višje kot v istem razdobju lanskega leta. Toda tudi dru-
Prenapete javne finance negativno bremenijo nacionalni dohodek in se zaradi tega preveč tendenciozno išče izhod iz položaja na področju odnosov mezd in cen. Pri tem pa se pozablja na težnjo monopolističnih podjetij, da si zagotovijo čim večji dobiček. Zaradi tega lahko še naprej pričakujemo na Zapadu dviganja cen vseh vrst uslug in potrošnega blaga, prav tako pa tudi razne poskuse, da se ta razvoj zavre, kar bodo dežele z visokim industrijskim standardom lažje prenesle kot o-stale, manj razvite dežele.
Slovenski knjižni trg
«Pojoči grm»
Prva pesniška zbirka Valentina Cundriča v knjižni zbirki «Tokovi časa»
Knjižna zbirka «Tokovi časa». ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je po svoji zunanji in notranji vsebini docela samosvoja edicija: Državna založba je kot edina slovenska založba ustanovila posebno zbirko, namenjeno najmlajši generaciji slovenskih književnikov, ki šele stopa v javnost. Knjige te zbirke so torej navadno prvenci mladih pesnikov in pisateljev ter njih prve predstavitve javnosti. Pa tudi po svoji zunanji podobi se te knjige razlikujejo od drugih izdaj založbe: nevezane so, s kartoniranimi platnicami, sicer pa okusno opremljene in na dobrem papirju. Te knjižice vzamemo torej v roke s posebnim občutkom: veseli, da se slovenski javnosti predstavlja novo ime, na drugi strani pa tudi z mislijo, da pri vrednotenju dela mladega avtorja ne smemo biti tako strogi in kritični.
Prav vse to velja za pesniško zbirko uPojoči grm)) mladega pesnika V anlentina Cundriča. S to zbirko mladi pesnik, ki je doslej objavljal le v revijah, prvikrat stopa pred javnost s samostojno zbirko. Ker je zato njegovo ime v javnosti skoraj neznano, ga uredništvo zbirke z življenjepisnimi podatki predstavlja bralcem. Iz teh podatkov na platnicah knjige posnemamo, da se je Cundrič rodil leta 1938 v Poljščici pri Bledu, Ze v gimnazijskih letih se je intenzivno posvetil pesniškemu oblikovanju ter postal sodelavec slovenskih literarnih revij. V zbirki uPojoči grm)) je pripravil slovenskim I bralcem zaokrožen izbor svo-
V. A. i jega dosedanjega pesniškega
dela ter se predstavil kot impresiven oblikovalec z izrazitim smislom za metaforično razčlenjevanje pesniškega gradiva. Pesnik živi v Ljubljani in 'študira slavistiko na filozofski fakulteti.
In kaj naj rečemo o samih pesmih? Predvsem to, da jih je sorazmeroma precej, saj jih je pesnik razvrstil v šest ciklov, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujejo. Tudi pesmi so si po svojem izrazu in motiviki podobne. Izbor bi bil lahko zato strožnji in pesmi manj, kar bi bilo zbirki samo v prid. In isto kar velja za zbirko bi lahko rekli tudi za same pesmi. Mnoge so preveč razvlečene, v njih je preveč besedovanja, pa premalo pristnega pesniškega izraza in občutka. Zato so prav tiste pesmi, ki so najkrajše, ki so res doživete in kjer je to notranje doživetje tudi skopo izraženo, najboljše. Čeprav bo torej kritika ob teh Cun-dričevih pesmih nedvomno u-gotovila preveč besed, pa premalo pristnih čustvenih doživetij, je treba priznati, da je Cundrič nedvomno nadarjen pesnik, ki ima smisel za pesniško izražanje in tudi tenak posluh. In svoj lastni izraz. Ta je sedaj še šibak. Toda čas bo tudi zanj gotovo prinesel svoje. Če bo Cundrič našel pot iz sedanjega iskanja motivov, snovi, misli in izražanja, se smemo nadejati od njega še marsikaj. Ne glede na to pa mladega avtorja toplo pozdravljamo na slovenskem Parnasu. Založbi pa damo priznanje, da je prav avtorju tiskala prvo zbirko.
Sl. Rti.
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ugotovitve mlade srbske strokovnjakinje
Ljuljka ne spada med plevel ker rast pšenice pospešuje
Med tisoč vrstami rastlin, ki spadajo med plevel, je ljuljka edina, ki uspeva le med žitom - Skoraj poldrugo desetletje dela, ki je dalo presenetljive rezultate
Smo v letnem času. ko žito zori, ali pa je že dozorelo za srp. In če nas v teh dneh pot zanese mimo žitnega polja, se nam bo pogled prav za gotovo ustavil na njem, saj je lepo gledati, kako se klasje v valovih ziblje 'v lahnem vetru. Strokovnjak pa bo hotel tudi oceniti, koliko bo klasje dalo, ali je kmetovalec dober gospodar in še marsikaj. In če bo med zlatorumenim biljem in klasjem opazil nekoliko temnejše bilke s prav tako temnejšimi in redkejšimi klasi, ki tako izzivalno molijo iz enakomernega «mor-ja» pšenice, bo »strokovnjaško« ugotovil, da gospodar ni kaj prida, posebno če bo tega temnejšega klasja — ljuljke — kaj več. In tega mnenja
Ing. agronomije Danica Gajič
bo zagotovo vsakdo, saj je ljuljka postala že nekak pojem vsega slabega. In vendar, kot kaže, delamo ljuljki krivico, ko jo tako obsojamo, O tem nas prepričuje jugoslovanski strokovnjak ing. agronomije Danica Ing. Danica Gajič je sodelavka Biološkega zavoda v Beogradu. Pred štirinajstimi leti se je lotila zelo aktivnega dela, s katerim se že desetletja ukvarjajo mnogi a-gronomi in biologi v svetu. Hotela je odkriti način, kako uničiti plevel, ki zmanjšuje pridelek žita. Ko se je lotila tega dela, ni niti slutila, koliko ga bo in kam jo bo njena znanstvena dejavnost pripeljala. Po dolgih letih potrpežljivega laboratorijskega dela in praktičnih preizkusov na poljih in v prirodi nasploh, je prišla tudi do zaključkov, ki so v ponem nasprotju s tem, kar je od samega začetka mislila Kot smo rekli, se je Danica Gajič lolila borbe proti plevelu. Da bi pa se mogla proti plevelu boriti, ga je morala najprej spoznati, Ker pa je plevela zelo veliko, ie veliko tudi vrst rastlin, ki med plevel spadajo. Vse te viste rast-
lin je bilo torej treba počasi ločiti drugo od druge in povsem spoznati. In počasi je v laboratoriju ing. Danice Gajič nastala velika kartoteka s podatki, vzorci in opisi kar 1000 vrst rastlin, ki spadajo med plevel.
Prej smo rekli, da se z u-mče vanjem plevela ukvarjajo že desetletja, tudi stoletja. U-spehi borbe proti plevelu so v marsičem odlični. Sodobna vzorna žitna polja so malone brez plevela, kajti veliko je danes sredstev, s katerimi moremo plevel uničiti, še preden na polju vzklije. Toda to ne velja za ves svet, za vse kraje in razmere. Menda ni treba posebej poudarjati, da je bilo glede tega pred vojno v Jugoslaviji kaj malo storjenega
In ko je po nekaj letih znanstvenica napravila tako rekoč »inventar«, jo je čakala druga naloga: potrebno je bilo namreč proučiti fitocenozo glavnih rastlin, ki spadajo med plevel.
In ing. Danica Gajič je na raznih področjih v Srbiji, v Vojvodini in na Kosmetu, na različnih vrstah zemlje in v različnih klimatskih pogojih proučevala skupine rastlin, ki spadajo med plevel, da bi odkrila tiste rastline, ki žitu najbolj škodujejo. In pri tem je med tisoč vrstami rastlin, ki tvorijo plevel, odkrila, da je ljuljka edina vrsta plevela, ki jo moremo najti izključno v žitu. S to ugotovitvijo se je znanstvenica znašla pred vprašanjem; Kako se je ljuljka o-hranila v žitu, ko se človek vendar že stoletja bori proti njej in ko že desetletja uporablja proti njej zelo učinkovita sredstva. Hipotetični odgovor na to vprašanje se je glasil; V žitu mora obstajati določen čimtelj, ki ljuljki o-mogoča obstanek.
Od leta 1947, ko se je ing. Danica Gajič lotila «vojne» proti plevelu, pa do teh zaključkov'je minilo obilnih deset let. Bilo je to desetletje mučnega, anonimnega dela v tesnin laboratorijskih prostorih ali pa po vsej deželi razmetanih vzornih poljih in parcelah. In čez leto dni se je ing. Danica Gajič nepričakovano znašla pred odkritjem zelo zanimive prirodne igre, rekli bi ceio tajnosti.
V vegetacijskem letu 1956-57 je Danica Gajič na vzornih parcelan pri Smederevski Pa-lanki zasejala pšenico vrste »B-1205« skupno z ljuljko, in to na gnojeni m na negnoje-ni zemlji. Hkrati je preizkusila seme tudi na različnih glo-b.nah. Nadalje Jt' seme pšenice omenjene vrste ter ljuj-ke posejala narazen, vsako na posebno leho- In žetev je prinesla veliko presenečenje
Pridelek na parcelah, na katerih je bila pšenica posejana skupno z določeno gostoto ljuljke, je bil večji kot pridelek na lehi kjer je Dila pše. mca posejana sama.
Kaj to pomeni? Hipoteza, da žito vzpodbuja rast ljuljke, ne drži? Nasprotno, pšenica naj bi ljuljko celo uničevala, jo dušila? Ali je vse to le naključje? Je morda to le naključje. ki so ga povzročile meteorološke razmere tega vegetacijskega leta?
Strokovnjakinja je o vsem tem molčala, O svojih odkritjih in slutnjah ni hotela spregovoriti z nikomer, preden vse zadeve ne razčisti temeljiteje. In zato je poizkuse ponavljala iz leta v leto na raznih poljih, v raznih klimatskih razmerah itd. In v juniju 1958. leta je pridelek pšenice, ki jo je sejala skupno z ljuljko, na zgledni parceli znašal 129 centov na ha, pridelek čiste pšenice, torej brez ijulj-ke, na enakem zemljišču pa je znašal vsega centov na hektar.
Šestkrat je Ing. Danica Gajič svoje praktične poskuse na vzornih parcelah ponovila. Štirikrat z omenjeno vrsto pšenice »B-1205« m dvakrat z italijansko vrsto pšenice «San Pastore«. Minulo leto je pridelek italijanske pšenice «Šan
Pastore«, posejane z ljuljko na negnojenem zemljišču bil dvakrat večji od pridelka pšenice brez ljuljke, pa čeprav posejane na gnojenem zemljišču.
Tudi rezultati na drugih parcelah so dokazali ali potrdili pozitivno dejstvo, ■ ki ga ima ljuljka na rast in uspe-vanje pšenice.
Ko je zbrala vse te podatke in dokaze, se je ing. Danica Gajič odločila priti z dejstvi pred javnost:	Ljuljka torej
blagodejno vpliva na pridelek pšenice, vrhu tega napravi seme pšenice bolj vitalno, pove. čuje plodnost zemljišča s tem, da ga obogati s fosforom. Seme ljuljke iu 60 odstotkov povečuje kaljivost semena sladkorne pese.
Ti rezultati, ki jih nihče ni pričakoval, pa so ing. Danici Gajič vsilili novo nalogo: V ljuljki je treba odkriti in nato iz nje izločiti tisto sestavino, tisto substanco, kij blagodejno vpliva na rast in na razvoj pšenice in to substanco je treba nato proučiti, in morda na sintetični način proizvajati.	A.	R.
Naši otroci ob zaključku šolskega leta
Zaključne šolske prireditve na slovenskih osnovnih šolah
Mnogo dobre volje, požrtvovalnosti, prikupnosti in zadovoljstva
Gropada
V soboto zvečer so učenci osnovne šole v Gropadi imeli zaključno šolsko priredite«. V največji učilnici šolskega poslopja se je zbralo mnogo staršev in prijateljev mladine. Za letošnjo zaključno prireditev so naši malčki naštudirali igro «Dve Marički«. Mnogo dela in truda je bilo za vse, za otroke, učitelje in za starše, saj je nastopilo okroq 40 otrok.
Vsi mladi igralci so se kar dobro odrezali na odru, posebno pa moramo pohvaliti «Dve Marički» in sicer dobro Maričko Stano Kalc iz II. razreda, in hudobno Maričko, ki se je na koncu spremenila in postala pridna — Mirjano Bizjak iz Ul. razreda. Vlogo kralja je igral Peter Grgič iz IV. razreda, čevljar Martin .je bil Dušan Berce iz V. razreda, Ančko in Metko sta igrali Mira Kalc in Dunja Grgič, obe iz V. r., berača pa Stojan Gojča, tudi iz V. raz. Zelo dobro so podali svoje vloge še Bruno Ris• mondo, Darko Grgič, v vlogi služabnika in Vojko Milkovič ter Robi Stranščak kot vajenca.
Prireditev je zelo dobro uspela, občinstvo je bilo zelo zadovoljno ter je nagradilo ne samo mlade igralce, temveč tudi učitelje, ki so zares lepo dokončali šolsko leto. Posebna pohvala gre pa tudi prof. Svetku Grgiču in Silvanu Križmančiču, ki sta igrala, prvi na harmoniko, drugi na violino in spremljala učence med igro s petjem in godbo.
Trebče
Tudi otroci iz Trebč so v nedeljo popoldne pripravili lepo in uspelo šolsko prireditev. Kljub vročini je bila dvorana Ljudskega doma polna do zadnjega kotička. Vsi starši in prijatelji so hoteli videti in slišati, kaj so se njihovi mali naučili.
Otroci iz Trebč so naštudirali igro v petih slikah «Mačeha in pastorka». Ful-viji in Katji Kralj sta se dobro podali vlogi Jerice in Kore, Milvana Cuk je imela vlogo mačehe, Boris Cuk je bil Jure, Ada Kralj sSončna žena«, Zorka Ferluga smučka», Pavel Brišček nmedved« in Pino Hrovatin spsiček«.
Na koncu je šolski otroški pevski zbor zelo dobro dvoglasno zapel pesmi «Vrabček», «Po Koroškem, po Kranjskem«, sSlišala sem ptičko pet«, «So ptičice, zra-ne«, sDrezniška« in sPotrkon ples«. Posebno pa , moramo pohvaliti učenko Omelo Cok, ki je prav dobro zapela solo nekatere pesmi.
Zgonik
<<T/ imenu naših učiteljev in vseh učencev pozdravljam vse prisotne, naše ljube starše, sorodnike in prijatelje. Želim vam prijetno popoldne v naši sredi)). S temi besedami je Bruno Milič, učenec V. razreda zgoniške osnovne šole pozdravil občinstvo, ki je napolnilo dvorano novega šolskega poslopja na nedeljski zaključni prireditvi.
mmmrnmmt.. ... SZ GROPADA: Šolski mešani zbor
TREBČE: nastopajoči v igrici (Mačeha in pastorka*
ZGONIK: Šolski mešani zbor
Najprej so učenci osnovne šole prikazali igro v štirih slikah: sSirota Jerica». Videli smo palčke, angelčke v belih oblekah, vile, ki so prav lepo plesale, pele in posule sSiroto Jerico« s pestrimi cvetlicami.
Ni mogoče, da bi vse otroke našteli po imenih. Omenjamo le one, ki so imeli glavne vloge in sicer: Vojko Milič v vlogi Jerice, Bruno Jarc kot mačeho, Majdo Rio-lino v vlogi hčerke Majde, Valterja Kobal kot sina Mirana Ne smemo pozabiti tudi Stanka Miliča kot očeta in Anico Bole v vlogi matere. Kralja Svitozorja je dobro podal Edi Gomizelj, Mirko in Bruno Milič pa vlogi stražarjev.
Po igri je nastopil šolski mešani zbor, ki je dvoglasno zapel: eSopek narodnih», «Jaz ’mam pa konjca belega« ter zaključil prireditev s pesmijo «Roža na vrtu«, v kateri je zelo dobro pela učenka Majda Riolino.
Nretln. 28. junija 1901
Radio Trst A
7.30:	Jutranja glasba; 11.45:
Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodoone popevke; 17.20: Pesem in pies; 18.: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: O glasb! in glasbenikih v a-nekdotan; 19.: Zdravstvena oddaja; 19.20: Glasbeni kalejdoskop; Motivi Fritza Kreislerja - Trio Convers - Kvintet #Za-lovoljni Kranjti« - Orkester Perez Prado; 20.: Šport; 20.30: »Kamniti bogovi«, igra v treh dejanjih; nato Romantične melodije; 22.45: Zafred: Koncert za triomin orkester.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 9.30: Jutranji koncert; 10.30: Otv.ritev 4. razstave hišne o-^ preine v Neaplju; 11.15: Peter-son prj klavirju; 11.30: Glasbeni Program; 12.20:	Glasbeni
album; 13.30: Pojo Altieri, Bellini, Caravano itd.; 15.15: O-scar Carboni; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za naimlajše; 16 45: R. S. Glover: «Svet plava na morju«; 17,20: Veliki izvajalci; Edtvin Fischer; 18.15. Radijski odvetnik; 18.30:	Beethovnove	sonate;
19.30: Preg.ed upodabljajoče u-metnosti; 20.: Skladbe iz filmov ir revij; 21.10: Politična tribuna, 22 10: Milvine pesmi; 22.50: Glasba in slovstvo.
Trst
II. program
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Skladbe za viol.no in klavir; 14.30: Obrti in poklici starega Irsta; 14.45: Franco Russo pri Jclavirju; 15.05: Veliki operni pevci.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.: prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 8.: Prenos RL; 12.: Od meiodije do melodije; 12.40: Lahka glasba; 12.45:	Pevski
program; 13.20: Kronike iz ju-gosl. življenja; 13.40 Mali an-samoti,, 14.: Narodne pesmi in plest; 14.30: Kulturni obzorn-ik; 14 40: Parada plošč; 15,30: Zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice; 16.: Solisti in zbori; 16.30: Otroški kotiček; 17.: Rossini -Respighi: balet; 17 40: Ljudske pesmi in piesi; 18.: Prenos RL; 19.: Orkestei Radyja Risavya: 19.30: Prenos RL; 22.15: Oktet Dave Peli. 22.36: Poioč v noč; 23 ; Pr :nos RL.
9.: Jutranje vesti; 10.: Varietejski program; 11.: Junij neapeljske pesmi; 13.50: Discobo-lo; 14.: Naši pevci; 15.15; Miniaturni koncert; 15.45 - 16.: Kol. dirka po Franciji; 17.15: Melod.je z onstran oceana; 1 /.30:	Peppino de Filippo;
18.35: italijanske ljudske popevke; 20.20: Kol. dirke po Franciji; 20.40:	Operne skladbe;
21.45: Pesmi za Evropo.
in orglice; 9.: Vsaka ura ima svoj zven; 9.35: Igrajo slavni pianisti preteklosti; 10.15: Zabavni potpuri; 11.30: Deset minut iz naše beležnice; 1140: Pozajič: Mali koncert; 12.: Veseli hribovci; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za o-poldne; 13.30: Kmečka godba in Gorenjski kvartet; 13.55: Glasbeni desert; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Plesna medigra; 14.40:	Koroške	pesmi;
15.40: Edvard Elgar: Cas mladosti - orkestralna suita: 16.: Radijska univerza; 16.15: Koncert po željah; 17 15: Radi jih poslušate; 18.: Melodije iz tujih krajev; 18.30: Trio Bardor-fer; 18.45: Šport in športna ki; 20.: Majhna prodajalna plošč; 20.45:	Zoltan Kodaly: Pri Si-
culskih predicah; 22.15: Zaplešite z nami; 22.50:	Literarni
nokturno; 23.05: Nočni koncert.
Ital. televizija
17.:	Na
Bartok
///. program
programu Gabrieli,
   Petrassi; 18.: Pregled
ruske kulture; 18.30: Haendlo-ve skladbe; 19.15; Ital perio-dišni tisk; 20.: Vsakovečerni koncert; 21 30:	Stiridejanka
Carla Bertolazzija:	»Egoist«;
23.15: Pizzetijetve skladbe.
10.30: Otvoritev Iv. razstave o oprem: stanovanja; 17.: Program Za najmlajše; 18.30: TV-dnevnik; 18.45: TV pošta; 19.05: Lindsay in Crouse:	»Življenje
z očetom in materjo« -' drugo nadaljevanje; 20.15: Made in 1-taly; 20.30: TV dnevnik; 21.10: Politična tribuna; 21.55:	Fol-
klorni plesi s Trga sv. Marka v Benetkah; 22 45: Znanost in umetnost; 23.05: TV-dnevnik.
Jug. televizija
Slovenijo
8 05: Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.30: Počit-n.ško popotovanje; 8.45: Orgle
RTV Zagreb 18.: pionirski uozaik; za otroke; RTV Beograd 18.45: Dokumentarni film; 19.:	Cas, ljudje in dogodki;
JRT 20: TV dnevnik; RTV Beograd 2015:	Dokumentarni
film; 20.30: Sest slavnostnih valil Zaključna quiz oddaia RTV Zagreb:	21 30: Radijska
postaja - reportaža.
Mačkovlje
Prebeneg
Kakor vsako leto so učenci iz Mačkovelj in Prebenega priredili tudi letiš zelo lepo in uspelo šolsko prireditev.
Pester in bogat spored, ki je obsegal kar 11 točk, je otvorila Silva Slavec, učenka V, r., ki je v imenu učiteljev in vseh sošolcev pozdravila ter se zahvalila za tako velik obisk, saj je bila velika telovadnica osnovne šole v Mačkovljah, kar polna staršev, sorodnikov in vaščanov .iz obeh vasi.
Nato so nastopili najmlajši iz otroškega vrtca, ki so deklamirali pesem «Otroci in čebelica». Malčki so še zapeli: vSkerjanček poje, žvrgoli«,
MACKOVLJE-PREBENEG: Danijela Kos (1. r.) v vlogi »Rdeče kapice*
eNavzgor se Siri rožmarin« (rajanja), «Leto se vrti« (recitacija vseh otrok). Radojka Tul pa je recitirala sKuha-rico».
Dobrina Strajn, Silva Slavec, Ana Vodopivec in Marija Stepančič so zelo dobro zapele dvoglasno sOtrok s pava«. Sledila je pravljica «Tr-nuljčica« ki so jo podali u-čenci V. r. Glavno vlogo je igrala Anamarija Smotlak.
Šolski pevski zbor je dvoglasno zapel nVečerno«, «Pre-Ijubo veselje» in sMarija gre na božjo pot«.
Prizorček sMamičin najlepši dan« so prav srčkano podali vsi učenci iz 1. r. Isti otroci so še zapeli: uJaz pa grem na zeleno trav’co», «Si-mčka» ePrišel je ciganček«, «Poslušam kovača« in «Zajček ali se me bojiš«. Nato je sledila aKavarica« solospev učenke Livije Kuzmič, učen-
pokazali prizor eSkrati«. Glavni vlogi sta igrala Jurij Kocjančič — krojač in Adri-jan Sik — vajenec.
Sledila je igra «Rdeča kapica«, ki so jo dobro igrali otroci iz l. raz. Največji u-speh je žela Danijela Kos v vlogi «Rdeče kapice«. Niso pa zaostajali tudi: Majda Bandi kot mamica, Vesna Purger v vlogi babice ter Rado Sambi in Benjamin Novak, prvi kot volk, drugi kot lovec.
V zadnji točki	programa
so nastopile vse deklice od III. do V. raz., ki so pokazale zadovoljnemu	občinstvu
prav lepo rajanje.
Da so vse prireditve tako dobro uspele, je	predvsem
zasluga .vseh naših učiteljev, ki so z velikim trudom in požrtvovalnostjo pripravili o-troke za nastope.	Starši, si
jim za njihov trud iz srca hvaležni, saj se zavedajo, da opravljajo pomembno vlogo.
M. M.
ci II., III. in IV. raz. pa so
      ...............................................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
P eden se lotite obravnavanja nekega nesporazuma, se prej prepričajte, kako zadeve stoje. Uspelo vam bo ustvariti v družbi iskreno vzdušje.
BIK (od 21, 4. do 20. 5 ) Odlična intuicija vam bo pomagala izpeljati to, česar drugi niso bili sposobni storiti. Dobro boste razpoloženi, kar bo vplivalo na vso okolico
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Začelo se bo z neprijetnimi vestmi. Ves dan bo nekaj narobe, tako da je bolje, da odložljive posle pustite ob strani. V čustvenih zadevah več sreče.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Nekdo bi vas hotel spodnesti. Bodite pozorni na svojo okolico Vsekakot ne boste preveč zadovoljni niti z najtesnejšimi prijatelji in znanci
LEV (od 23 7 do 22. 8.) Zanemarili ste delo. zato se ga
HOROSKOP
 ZA DANES__
ni, ker oholost ni nikoli na mestu. Zelo dobre volje boste proti večeru STRELEC (od 23	11.	do	20.
12.) Prijeten dan vas čaka. Tako poslovne kot družinske razmere bod0 dobre. Vendar se ne
čim prej lotite. Predvsem opra-1 zanašajte ie na naključje pač vite že zastarele zadeve Naj vas : pa posezite vmes.
ne razburja čuden odnos ljubljene osebe Krivi ste sami.
DEVICA (Od 23. 8 do 22. 9.) Čeprav marsikaj ne gre prav, se bo vse dobro izteklo. To velja tako za poslovne kot tudi za čustvene zadeve, ki se bodo v
kratkem popravile.
TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10.) Ostanite pri svojih načrtih in sklepih, čeprav Jih vsi napadajo. Pospešite glavno dejavnost. Zanesite se na pomoč domačih Nervoza Pismo.
ŠKORPIJON (od 24	10.	do
22	11.) S svojimi predstojniki
ali podrejenimi bodite bolj vljud.
KOZOROG (od 21	12,	do	20.	1.)
Uspeli boste edinole, če bodo vaše zahteve primerne času in razmeram. Popolno razumevanje boste imeli le pri osebi, ki vas ljubi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ponujajo vam sodelovanje, ki ga oberoč sprejmite. Vrndar pazite, da se ne zapletete predaleč Potrebna so določena pojasnila domačih nesporazumov.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Verjetno boste morali na pot. Ne gre za zabavo pač Pa za službeno potovanje Nova pozna stva vam bodo olajšala poslovne težave in prinesla razvedrilo.
Goriško-beneškl dnevnik
Manifestacija začasno odpuščenih delavcev CRDA
Delavcem tržiške ladjedelnice grozijo številni novi odpusti
Odpuste nameravajo izvesti v avgustu, ko bodo šli delavci na dopust j »Pri Pepiju« na Oslavju. Bilo
Neznani tatovi okradli gostilničarja na Oslavju
Med njegovo odsotnostjo so odnesli is stanovanja okoli 50.000 lir
Pred nekaj dnevi so neznani
Včeraj zjuiraj so začasno odpuščeni delavci tržiške ladjedelnice CRDA priredili splošno manifestacijo, katere I se je udeležilo veliko število delavcev in drugih ljudi. Iz dobro obveščenih krogov, ki so že pred nekaj leti točno napovedali zaprtje OMFA, se širijo glasovi, da bodo ob priliki dopustov v avgustu odpustili večje število začasno odpuščenih delavcev. Te novice potrjujejo tudi besede predsednika IRI inž. Petrillija, ki je nedavno v Rimu napovedal, da mora Italija žrtvovati 10.000 ladjedelniških delavcev zaradi sporazuma z MEC. Tisti, ki bo moral največ žrtvovati, bodo ladjedelnice iz Tržiča, kjer je 1500 delavcev začasno odpuščenih, in iz Trsta, ker so se vladne oblasti le malo pobrigale za remoderni-zacijo zastarelih delavnic. Glavni govornik Giuliani je na kratko orisal položaj začasno odpuščenih delavcev in povedal, da se vlada spominja na Tržič le pred volitvami in takrat na veliko trobijo, da se bo zboljšal gospodarski položaj, da se delavci ne bodo odpuščali itd., ko pa minejo volitve, so vse obljube pozabljene do drugih volitev. Zato marsikateri delavec zapusti ladjedelnico, bodisi, da je že dosegel starostno dobo, bodisi, da je dobil bo^še delovne pogoje. Na njegovo mesto pa le redkokdaj pridejo mlade delovne moči, ali pa delavci, ki so začasno odpuščeni. Povrh tega pa imamo še protidemokratične ukrepe ravnateljstva, ki je pred kratkim odpustilo eno delavko in enega 'delavca proti vsakemu sporazumu in z banalnimi opravičili. S tem plašijo delavce, da bodo izgubili svoje delovno mesto in so zato primorani delati v težkih delovnih pogojih. Zato je bojazen začasno odpuščenih delavcev za lastno usodo upravičena, saj v teh poslednjih letih razen obljub niso dosegli ničesar.
Zato je govornik zahteval, naj se politične organizacije pokrajine in vladni predstav-
llllllll llllll III IIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllll
OD VČERAJ DO DANES
niki v naši pokrajini bolj zanimajo za usodo delavcev in naj dosežejo pri vladi, da izpolni vse obljube, ki jih je pred leti dala, da bo zgradila v čim krajšem času nov obrat IRI. Pozval je tudi vse delavce, naj se enotno borijo za svoja delovna mesta in proti vsakemu ukrepu ravnateljstva, ki krati njihove pravice.
Urnik trgovin za jutri
Jutri, v četrtek 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla, velja za trgovine na Gori-
škem naslednji urnik:
Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure; pekarne tn mlekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30; sadje tn zelenjava od 8. do 13. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure.
Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Danes, v sredo. pa bodo trgovine lahko odprte do 20. ure. Ta urnik velja za vso pokrajino.
Opozarjamo nadalje, da do-do poštni uradi tudi imeli jutri nedeljski -urnik in zatorej pismonoše ne bodo raznašali pcšte.
je okrog 21. ure zvečer, ko je gostilničar Pepi Bensa za kratek čas odšel iz svojega stanovanja, ki je v prvem nadstropju nad gostilno. V stanovanju ni bilo žive duše in tudi vrata so bila nezaklenjena. Imenitna prilika torej za neznanega zmikavta, ki je uporabil to ugodno priliko, smuknil v sobo in tam pobral po raznih predalih 50.00Q lir. Ko si je tako napolnil žepe, je tat jadrno zapustil hišo in se oddaljil.
Ko je čez nekaj časa gostilničar zopet prišel v svoje stanovanje, je takoj opazil, da nekaj ni v redu. Pri natanč-
illiiiiiliiliiuiltillltlilllillllllliiiii m lunin iluiiniilliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiilliliililtlllllilllilllilllliililllfillliiii
Sinoči v gledališču Verdi
Lep nastop golencev klasične plesne šole
Nastopilo je 34 gojenk in gojencev, med njimi tudi nekaj slovenskih Milojka Saule bi šla rada plesaje v široki svet
K I N
v GORICI
CORSO. 17.30: »Sladke prevare«, C. Marquand, K. Spaak in J. Sorel. Režiser A. Lat-tuada; ameriški film. Mladini pod 16, letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.00: «Guliverjeva potovanja«, Kerwin Mathews in J. O. Lorrows; ameriški barvni film v superdynama-thionski tehniki.
VITTORIA. 17.30: «Jaz poljubljam, ti poljubljaš...«, Mina in A. Celentano. Italijanski film.
CENTRALE. 17.00:	«Vas	pre-
kletih«, G. Sanders in B. Shelley. Ameriški film. MODERNO. 17.00: «Misterijan-ci», K. Sahara in Y. Shira-kawa. Panoramsko platno, barvni film.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Pon-toni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29,6 stopinje ob 12. uri, najnižjo 19,6 stopinje ob 4.50; vlage je bilo !74 odstotkov.
Sinoči je bil v gledališču Verdi v Gorici nastop gojenk in gojencev klasične plesne šole »Tersicore«, ki jo že več let z uspehom vodi plesna učiteljica Itala di Beri-Brandolin. Podoben nastop priredi ta plesna šola, ki se je lepo uveljavila, vsako leto ob zaključku šolskega leta in na njem pokažejo gojenke in gojenci uspeh svojega celoletnega truda. Letos je ta prireditev nosila naslov »Praznik plesa« in tudi program je bil prirejen v tem smislu.
V prvem delu programa so plesalke izvajale Čajkovskega »Cvetni valček«, pri katerem je del gojenk nastopil kot »cvetje«, druga skupina kot »pestiči« in tretja kot »cvetni listi«.
V drugem delu so bili na programu Boccherinijev »Trubadurski menuet«, Rossinijeve
»Sanje«, Sindingov «Sepet pomladi«, «Maja in bikoborec«, Debussyjev »Lunin sij«, Saint-Saensova «Labodja smrt« ter plesi v dvojki in četvorki.
V tretjem delu so gojenke in gojenci pričarali pred gledalce nekako plesno potovanje po svetu, pri katerem so pokazali: Dunajsko promenado, Tirolske turistke, Turško koračnico, Arabski ples, Škotsko fantazijo, Španija Cagni, Vesele Parižanke, Čardaš, Ruski ples in Holandski ples.
Ob zaključku je nastopilo vseh 34 gojenk in gojencev, kolikor jih je bilo pri sinočnjem nastopu, v živahni »Taranteli«.
Na sinočnji prireditvi so nastopala tudi nekatera slovenska dekleta, ki s pridom obiskujejo plesne vaje te umetniške plesne šole. Med njimi naj omenimo 14-letno Milojko
Nadobudna gojenka plesne šole Milojka Saule, ki je sinoči nastopila z drugimi gojenci goriške šole za klasične plese v gledališču Verdi. Milojka ima šele 14 let ter je hči goriške-ga avtoprevoznika Stanka Sauleja iz Ulice Foscolo
Saule, ki je že dve leti in pol marljiva gojenka učiteljice Di Bert-Brandolin. Sinoči je sama nastopila v «Skdtski fantaziji«, dalje v «Dunajski promenadi«, v -»Četvorki« in pa seveda v zaključni »Taranteli«.
Milojka je že od rane mladosti čutila veselje do klasičnega in umetnega plesa in še ko je obiskovala slovensko srednjo šolo v Gorici je ves prosti čas porabila, da bi poskusila kak plesni korak ali se vadila v «plesu na prstih«, ki za marsikatero plesalko predstavlja največjo težavo. Brž ko je dovršila srednjo šolo, se je Milojka posvetila samo plesu in klavirju, pri katerem se vadi tudi doma. V plesni šoli so z njo zadovoljni in s svojim ubranim izvajanjem posameznih plesnih motivov se je uvrstila med najboljše gojenke, kar je pokazala tudi na sinočnji prireditvi v Verdiju. Učiteljica je mnenja, da bi bilo škoda, ako bi ne nadaljevala s študijem in je v ta namen predlagala staršem, naj bi jo poslali v višjo plesno šolo v Milanu ali v Zagrebu. Zlasti o zagrebški plesni šoli se je zelo pohvalno izrazila, kakor tudi o slovanskih plesalkah na splošno, ki so pokazale veliko nadarjenosti in vztrajnosti.
 «»-------
Prefektura odobrila gradnjo vodovoda v Ronkah
Na svojem zadnjem zasedanju pretekli ponedeljek je pokrajinski zdravstveni odbor goriške prefekture razpravljal o raznih vprašanjih s svojega področja. Med drugim je proučil tudi načrt za gradnjo konzoreijskega vodovoda za Ronke in Starancan. Odborniki so odobrili načrt pod pogojem, da se med gradnjo Vnesejo nekatere spremembe, ki jih je odbor predlagal.
Deček pod avtomobil ko je tekel čez cesto
V čedadski bolnišnici so pridržali na opazovanju 3-letne-ga Enza Gusolinija iz Spetra Slovenov, ker ga je popoldne povozil neki avtomobilist. Nesreča se je zgodila, ko je deček stekel čez cesto proti očetovi delavnici.
nejši preiskavi je ugotovil, da so ga med njegovo odsotnostjo okradli. Zadevo je prijavil goriški kvesturi, ki sedaj išče nepovabljenega gosta.
Državne etikete na steklenicah za likerje in žganje
S 1. julijem stopijo v veljavo predpisi o državnih etiketah na steklenicah za likerje in žganje, kot jih določa vladni odlok od 16. junija 1959. V smislu omenjenega odloka bodo dosedanje etikete ene barve na takih steklenicah nadomestili z dvobarvnimi e-tiketami, ki jih bo dobavil tehnični urad za davke na proizvodnjo.
Po I. juliju torej ne smejo bili v prodaji steklenice likerjev ali žganja, če nimajo nove dvobarvne etikete. Lastniki morajo steklenice s staro etiketo prijaviti do 20. julija v dveh izvodih na tehnični urad za davke na proizvodnjo. Se nadalje pa ostanejo v veljavi državne kovinske značke.
Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na zvezi trgovcev v Gorici.
 «»-------
Nesrečen padec Števerjanca
Včeraj dopoldne okrog 10. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Steverjan, kjer se je 77-letni Anton Hlede, stanujoč na Dvoru št. 2, ponesrečil. Padel je namreč take nesrečno, da je začutil hude bolečine v prsih.
V civilni bolnišnici v Gorici so ga zdravniki pregledali in ugotovili, da si je mož zlomil nekaj reber. Zato so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju.
Dreja Kašonč pripravlja svoj konjiček za dirko
Tretja etapa kolesarske dirke po Franciji
Belgijcu Daemsu in dvema rojakoma prva tri mesta na cilju v Charleroiu
Anguetil še vedno leader splošne lestvice
CHARLEROI, 27. — Tour je včeraj šel preko meje v Belgijo, kjer je bil v Charleroiu cilj tretje 197,5 km dolge etape, ki se je začela v Roubaixu.
V nasprotju s prvima dve-
ma etapama, ko so Francozi diktirali tempo in taktiko, so tokrat prevzeli to nalogo Belgijci, kar je popolnoma razumljivo, saj so vozili po njim znanih cestah. Uspeh ni izostal. Belgijci so si v tej tretji etapi zagotovili prva tri mesta z Daemsom, Aerenhoutsom in Van Aerdejem. Anquetil je danes izgubil samo 5”, zaradi česar je še vedno ostal leader
v splošni lestvici.
Prvi nevarni beg se je začel kakih 15 km od starta in med bežečimi so bili v glavnem Belgijci, katerim so se pridružili nekateri Francozi in Nemec Junkermann. Deset kolesarjev si je kaj kmalu nabralo 25” naskoka in ker se je to Anquetilu zdelo preveč, se je nemudoma spustil v zasledovanje. Anquetij je potegnil
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliilliliiiiiiiiiiiilllllllllimiuiiiiiiinllilllillilliniiniilliliiilHiillllllllllliiiiniHiiiiinilliillliiiiliiliillllliiilil.luninim
Kot v Rouenu v nedeljo v Lonjerju
Pisana kolesarska karavana od Lonjerja do Bošketa in nazaj
Zmagal je Mirko Vankotov - Več odstopov zaradi defektov na kolesih in v... nogah
V nedeljo je bilo v Lonjerju vse živo. Kdor je slučajno prišel v vas se je radovedno oziral okoli in nerodno spraševal, kaj se dogaja. Kaj se začenja tu ((Tour de France» je vprašal mlečnozobi fantek, ki je prišel iz mesta na izlet v okolico.
uTour de France» se res ni začel v Lonjerju. Toda dirka ja. In še kakšna. Na
startu je nestrpno čakalo precej kolesarjev v pisanih majicah in tudi srajcah. Vsak je pregledoval in gladil svojega železnega konjička in nekateri so skrbeli, da bi si tudi čimbolj razmehčali nekoliko otrdele mišice. Slo je namreč za dirko cveteranov», med katerimi je bilo tudi nekaj mladih, ki pa so v pravem smislu brez dvoma edini amaterji na tem po podkupovanju pokvarjenem svetu.
Starter je le s težavo zadrževal udeležence Mirka Van-kotovega, Drejata Kašonovega, Milana Burjevega, Milana Pu-šerjevega, Ninota Cebrova,
Srečka Johanovega, Fabia $to-paitova, Atilija Cebrovega, Mirana Karjolčnega, Oliviera Burjevega in Linija Jernato-vega, ki so se hoteli spustiti tja proti Bošketu. Skoraj bi pozabili povedati, da je lonjer-ska dirka potekala od Lonjer-ja pa tja do Bošketa in nato v obratni smeri po strmih vzpetinah mimo Lovca pa do cilja, ki je bil seveda zopet v Lonjerju. Etap ni bilo, a ta dirka je bila dovolj naporna, kar dokazujejo številni odstopi. Do teh pa ni prišlo zaradi nevzdržljivosti, pač pa zaradi številnih defektov na kolesih.
Po startu so vsi pazili na
			
Ko je mati pripravljala kosilo
Štiriletni otrok se oparil z vrelim	oljem
Zaradi opeklin druge stopnje se bo zdravil 10 dni
Včeraj okrog poldne, ko je mati pripravljala kosilo, se je vrtej okrog štedilnika tudi 4-letni Francesco Russo, stanujoč na Travniku št. 23. Pri tem pa je prevrnil kozico z vrelim oljem, v katerem je mati cvrla bučke in si polil olje po obrazu.
Mati je otroka takoj odnesla na sedež Zelenega križa v Ul. Morelli, od tu pa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili na obrazu in po rokah opekline druge stopnje. Zato so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Se nekaj pojasnil o cepljenju proti paralizi
Tudi . včeraj dopoldne so številne matere pripeljale svoje otroke na občinski zdravstveni urad v Ul. Mazzini 7 za cepljenje proti otroški paralizi. Kot smo že včeraj javili, je cepljenje brezplačno za vse občane do 21. leta starosti. Občinski zdravnik in njemu prideljeno osebje so imeli polne roke dela in še niso mogli
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
ustreči vsem pacientom, ki so se potili na vročem junijskem soncu. Da bi olajšali postopek, so uslužbenci Vega urada vpisovali kliente za cepljenje kar na dvorišču in jih potem v skupinah spuščali do zdravniškega urada v prvem nadstropju.
Omenimo naj še, da se opravlja to cepljenje poleg občinskega zdravstvenega urada, kjer cepijo otroke od 9. do U. ure, tudi na sedežu Rdečega križa v Ul. Codelli št. 9, in sicer vsako popoldne od 17.30 do 19. ure. Tisti pa, ki so zavarovani pri ENPAS, lahko cepijo svoje otroke v dopoldanskih urah pri uradu te ustanove.
Kar se cepljenja samega tiče. lahko tisti, ki so že lani opravili trojno cepljenje svojih otrok, pripeljejo otroke še za četrto cepljenje, ako je minilo vsaj 11 mesecev od tretje cepitve proti paralizi. Ta tretja cepitev je učinkovita za do. do dveh let. Kar se pa morebitnega petega cepljenja tiče, o katerem so pisali nekateri časopisi, za sedaj pri nas ne pride v poštev in bo o njem govora čez end ali dve leti, ako bo to potrebno in potem ko bodo pristojne zdravstvene oblasti izdale zadevne ukrepe.
Slovensko gledališče iz Trsta
V STANDREZU
na vrtu poleg konzumne gostilne V soboto 1. julija ob 20.30
Pavel Golia
SNEGULJČICA
Mladinska igra v osmih slikah
V nedeljo 2. julija ob 20.30 Emmerich Kalman
ČARDAŠKA
KNEGINJA
opereta v treh dejanjih
Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno.
Vsekakor opozarjamo Standrežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi,
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli št. 1 ter v nedeljo dve uri pred predstavo v Standrežu.
Milana (Coka po priimku), ki je bil že vajen takih «špasov». Milan se je namreč udeležil številnih dirk (tedaj je imel precej las šd na glavi) po našem ozemlju in tudi po Sloveniji in Hrvatski. In zato so menili, da je Milan najnevar-nejšt. To toliko bolj, ker je bila njegova hiša, kot danes pravijo klubu, dobro organizirana. Milanu je sledil avto z ženo, ki ni igrala vloge ((boljše polovice», temveč je kot tehnični vodja diktirala tempo vožnje in mu dajala taktične napotke. Avtov drugih klubov tudi ni manjkalo, kot prireditelji niso pozabili ne na motocikliste - spremljevalce ne na vozilo rdečega križa.
Dirka je potekala kot poteka pač vsaka podobna prireditev, ki je spoštovanja vredna. Tudi ljudstva je bilo precej in vsi gledalci so veselo odzdravljali kolesarjem, ki so v potu svojega obraza leteli proti Boške tu. Navzdol je še šlo, a ko so se morali vrniti po strmem klancu se je začelo trpljenje.
Ze pri Bošketu je Miranu začelo kolo nagajati in čeprav je vsega pretipal, ga ni mogel spraviti k pameti.	—
Tudi Milan Pušarjev je imel smolo. Imel je ((gumi-defekps, a njegov tehnični vodja — žena, ga je rešila iz stiske. Podala mu je rezervo in Milan je bil kmalu ponovno na sedlu. Toda zračnica je ponovno začela puščati, sicer neslišno in ko ni bilo v njej niti trohice zraka več, se je Milan žalostno oziral po avtu njegove »hiše«. Ko je pridrvel, je spoznal, da je bila organizacija nepopolna. Niso imeli več zračnic na razpolago in Milanu ni preostalo drugega kot odstopiti. Se dobro, da je bilo precej nizko.
Medtem pa je po strmini vozil kot Charlp Gani proti cilju Mirko Vankotov, kateremu se je posrečilo zmagati. Pozdravljen od številnih gledalcev, ki niso hoteli zamuditi zaključka te dirke, je Mirko prvi privozil do Lonjer ja, medtem ko sta kmalu za njim privozila Atilio in Nino Čebrov. Tudi Srečko in Dreja ter še nekateri drugi so srečno prispeli, pa čeprav nekoliko pozno, na cilj, ker so pač ubrali po daljši poti. Ostali so se porazgubili med potjo in so prišli domov na vse mogoče načine. Samo s kolesom ne.
NOGOMET
DUNAJ, 27. — Avstrijski nogometaš Gerhard Hanappi je danes javil svojemu klubu Rapidu, da iz raznih razlogov ne bo zapustil Avstrije in da se ne bo preselil v Benetke, kjer bi moral v prihodnjem prvenstvu igrati za tamkajšnje moštvo. Hanappi je o tem sklepu telegrafsko obvestil tudi vodstvo beneškega kluba.
za seboj nekaj svojih klubskih tovarišev, ki so mu pripomogli, da so se morali begunci kaj kmalu predati in nadaljevati pot v povečanem številu. Naskok se je večal, dokler ni dosegel 1’, toda ta se je začel kmalu manjšati predvsem po zaslugi Gaula in Massigna-na, ki sta sprožila protinapad, s čimer sta praktično razdelila glavno skupino na dvoje. Po 51 km vožnje je prišlo do ponovne združitve in ker je bilo jasno, da je vsak beg nesmiseln, so v prednji skupini zmanjšali hitrost in dali s tem možnost zasledovalcem, da so se jim pridružili.
Pri 56 km je prišlo do nove ofenzive ,tokrat po zaslugi Pauwelsa, Van Esta in Caza-le, katerim so se pridružili najprej Junkermann in kasneje še Italijan Carlesi. Vsi ti so si nabrali 40” naskoka. An-quetil je ponovno spodbudil klubske tovariše k hitrejši vožnji in je tako preprečil, da bi si prva skupina nabrala preveč naskoka.
Kasneje je Pauwels ponovno hotel zbežati, kar pa se mu ni posrečilo. Samo Vanderveken je ostal sam in je vozil s precejšnjim naskokom. Medtem ko je v glavnini vladal mir, sta Teuggeuil in Italijan Zam-boni zbežala in sta s hitro zasledovalno vožnjo dohitela begunca, s katerim sta nato nadaljevala pot proti cilju. Njihov naskok pa se je vedno bolj manjšal in tik pred ciljem je precejšnja skupina dohitela bežečo trojico. Med temi je bil tudi Daems, ki je v končnem spTintu prehitel vse svoje najnevarnejše tekmece in gladko zmagal.
VRSTNI RED NA CILJU
1. DAEMS (Belg.) 5.00’51” (z odbitkom 4.59’51”)
2. Aerenhouts (Belg.) 5.00’53’’ (z odbitkom 5.00’23”)
3. Van Aerde (Belg.) 5.00’56”
4. Brugnami (It.), 5. Darri-gade (Fr.),	6.	Junkermann
(Nem.), 7. Gainche (OSO), 8. Kersten, 9. Robinson, 10. G. Groussard, 11. Oldenburg, 12. Massignan, 13. J. Groussard itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. Anquetil (Fr.)	14|S^’32”,
2. J. Groussard (Fr.) z zaost. 4’46”
3. Carlesi (It.) 5’22”
4. Elliot (VB) 5’27”, 5. Pe-
res-Frances (Šp.) 5’28”, 6. Dar-rigade (Fr.) 5’56”, 7. Gainche (OSO) 6’12”, 8. Pellegrini (It.) 6’36”, 9. Minieri (It.) 6’56”, 10. Falaschi (It.) 7’10”,	11. Pau-
wels (Belg.), 12. Aerenhouts (Belg.), 13. Battistini (It.) 14. Anglade (Fr.),	15. Bouvet
(PNE), 16. Daems (Belg.), 17. Gaul (Sv.-Luks.), 18. Junkermann (Nem.),	19. Mastrotto
(Fr.), 20. Le Menn (CM) in Massignan (It.) itd.
DANES ODHOD
Italijanski plavalci na mitingu v Beogradu
RIM, 27. — Jutri bodo odpotovali z letalom v Beograd italijanski plavalci, ki bodo nastopili na mednarodnem plavalnem mitingu, ki bo 29. t.m. v Beogradu z udeležbo domačih, madžarskih, nemških in sovjetskih plavalcev.
1. julija se bodo Italijani u-deležili drugega mitinga, ki bo v okolici Beograda.
 ««-------
V plavanju na 1.500 m prosto
Nov svetovni rekord Švedinje Rylanderjeve
STOCKHOLM, 27. — Svedl-nja Margareth Rylander je danes dosegla nov svetovni rekord v plavanju na 1.500 m prosto s časom 19'02”8. Prejšnji rekord je pripadal njeni rojakinji Jani Cederqulstovl z 19’23”6, katerega Je dosegla 8, septembra 1960. leta v Uppsali.
Bržan je tudi razširil roke. »Vrag vedi, kako se bo to razpletlo,« je rekel.
Lenka je odgrebla pepel in prostor se je napolnil s ščemečim vonjem. Bržan je željno vlekel sapo v nosnice, aah, to vam je posebnost, samo slivovec se lahko kosa z njo. V slivovcu je moč, v mastenici in rženjaku pa so zgoščeni sokovi vseh plodov, kar jih premore brkinska zemlja, in vonjave vseh njenih trav in cvetov. Grižljaji se svetijo, napekli so se v lastnem izcedku in se tope v ustih. Oblizek pač, namenjen samo priljubljenemu gostu. Bržan naj se ne brani.
Ne, Bržan se ni branil, žvečil je z naslado in brez truda.
«A Jakob z Brezovega brda?« je vprašala Lenka. «Kaj je z njim?«
Bržan je cmokal in govoril v presledkih. »Kje je ta!« je rekei. Kak teden je preležal v Bubničevem listno aku. Bil je povezan kakor dete in ni mogel nikamor. In Palčič, ta je hodil vsak dan k njemu. Nekega dne pa je ukazal, naj ga spustijo. Le razvežite ga, je rekel. O, Jakob z Brezovega brda se je čisto pozdravil.
Kaj ne, tak vol!
In potem je šel?
«Ne, takšnega ni bilo mogoče izpustiti, zaraščen kakor je bil. Brada — taka, lasje — taki! Hostnik pač, a kdo naj bi ga strigel, hostnika. „akob je škripal z zobmi. Tolovaji - tolovaji, je škripal.
»Siromak,« je rekel Valent. «Zelo ga je moralo pretresti.«
»Potem so prinesli puško in mu jo namerili na prsi. Na ta način se je pustil nekoliko ošmrcati. Siromak, kajpak, a da ni bilo	Palčiča ...»
«Da, temu se nikdar ne	ponesreči.«
Valent in Bržan sta se	imela pomeniti	še	o	nečem drugem. Valent bi rad	govoril o nečem	važnem,
najbrž o svoji skrinjici. V njej je bil spravljen majhen zaklad. Strela goreča, ne zaklad! To o zakladu si je bil izmislil Bržan, ki se je tu in tam rad pošalil.
On je prav dobro vedel, kaj hrani Valent v tistem železnem zabojčku. Valent ni imel pred njim nikakih skrivnosti: nekaj zlatnikov, nekaj srebrnikov. S tem prgiščem denarja je kanil Valent nekoč spodbuditi Lenko pri važni odločitvi. Vse to je bilo znano Brža-nu, pa se je pošalil.
Toda prav vsega tudi Bržanu ni bilo moč zaupati, ker ima vsak človek nekaj svojih tajn. V teh je čestokrat skrito trpljenje ali košček sreče in tuj pogled ne sme pasti nanje. Ce pade, se sreča razblini, trpljenje pa ostane: čemu bi jih razkrival potemtakem! V snopiču nabožnih sličic je bil skrit kolobarček gladkih kostanjevih las, ki jih je pred toliko leti žrtvovala mlada nuna. Poklonila jih je nebeškemu ženinu v skladu s slovesnim obredom in sveto zaobljubo — toda ženina ni bilo ponje. Potem pa je prišel Valent... Sedaj je bilo vse to prevezano s svilenim trakom, vse skupaj ovito v bežeč spomin, v razpadajoč vonj, v pepel, nasut na ugašajoče časotožje.
Nekoč je bil Valent zalotil Jeromana, ko se je razgledoval po mlinu. Stopil je v mlin in zalotil Jeromana, ki je nekaj iskal, prav po tistem kotu je stikal, kjer je imel Valent svoje ležišče. Ali Bržan kaj ve o tem?
«Nekaj si mi bil pravil,« je rekel Bržan.
Valent je pomolčal, toliko da je Lenka odšla iz hiše. V svinjaku je rasel nemir, prašiči so se zlačnili, kravice tudi še ni nihče napojil, Luca pa je bila zdoma. Tako je imela Lenka polne roke dela in šek, ki ji je pomagal krotiti prašiče, tudi. Tekal je za Lenko in razkazoval svojo važnost.
Jeroman je odhajal iz Ponikve in se vračal, šel je in se vrnil, kakor da je privezan v tej globanji in ga nemir goni samo do konca naveze. Zdaj pogosteje, zdaj poredkeje ga nosi, tako da človek nikdar ni mogel uganiti, kdaj bo šel in kdaj se bo vrnil. Danes se bo vrnil. Ako ga je Bržan videl v Slivju, potem bo še danes prišel v Predjamo.
Valent je dvignil železni pokrovček in spravil v skrinjico tudi svojo črno knjigo. Naj bo tam, si je mislil. Bil je razočaran nad lastnim srcem, ki ni imelo lopute, da bi ločeno od posvetnosti hranil pod njo zapuščino mlade nune. Bržanu pa je rekel, da bo spravil vse to pod zemljo. Jeromanu res ni bilo mogoče zaupati. Odkar je odšel iz mlina, je bržčas pohajal; imel je nekaj prihrankov in od teh je živel. Dnevi pa so tekli, bilo jih je več kakor hlebcev, kdo naj se zanese!
Valent se je odločil, da bo vse skupaj odnesel v Sapnik. «Menim, da bo v Sapniku najbolj na varnem.«
je rekei.
Bržan je zdehnil zaradi sitosti in slivovca; niti toliko volje ni utegnil zbrati, da bi nekoliko pridržal čeljust — odprla se mu je na stežaj in pokazali so se trije kočnjaki. Zdravi, ni bilo kaj reči, in krepko zasidrani v izlizani dlesni, toda osamljeni kakor obpotni mejniki. Velika Bržanova dlan je obšla mršavi obraz, ožela je oči in brke, da bi nekoliko počlovečila glas, ki je bruhnil iz starčevskega žrela.
«Stori tako, stori,« je rekel ter šklempnil s čeljustjo. Oči so se mu pripirale, ko da se branijo mušic. Končno pa je siva glava le našla oporo; naslonila se je na okajeno steno, ki se je od tod v pod-stenje bleščala v sajasti sklenini. Roj muh se je razpršil, spreletel se je in se znova umiril.
Valent se je začudil, poglej ga, črednika, si je rekel. Toda Bržanu so zafrfotali brki, desnica se je s členki oslonila na klop, ko da prosi vbogajme. Počiva, si je mislil Valent, počiva. Stisnil je svojo skrinjico pod pazduho in odšel iz hiše.
Lenka in Šek sta zanesla v hišo toliko hrupa, da se je Bržan predramil. Bil je omotičen in oznojen. »Poglejte no,» je rekel, «kako me je zaneslo.« Pobral je klobuk, nato je povprašal po Valentu.
«K jami se je spustil,« je rekla Lenka. Ali Bržan odhaja?
Ne, ne! V listnjak se bo zavlekel. Nekoliko miru bi rad našel, tu je vse preveč hrupa, vse preveč toplote ...
V listnjaku je bil mir in svežina polmraka. Ne brenčanja ne šelestenja ni bilo čuti, samo zamolklo momljanje slapa. Ce pa je nekaj le pribrenčalo v listnjak, se je ujelo v prašne mreže, razpete med gredami. Pajki so prežali v zasedi in brez hrupa lovili svoje žrtve. V listnjaku je bila blagodejna tišina, človek je legel in enakomerno zadihal.
1.
Dol od Slivja gre mlad moški, najbrž Jeroman iz Mun. Prav gotovo: širok kakor je in trdo kakor hodi!... A pot je slaba, prej hudournik kakor vozna pot, ker so se po njej posprehodiia stoletja. Iz tal rasteta sivi apnenec in rašelika, vse tja dč razvejenih jelš vzdolž potoka Do posrebrenega bogca na razpotju skoraj.
Potok deli svet na dvoje: na griško in brkinsko zemljo, in bogec, postavljen tam kot mejnik, je s hrbtom obrnjen proti Krasu, proti sirot.ni rdeči zemlji, ki ni bila deležna njegovega blagoslova.
Toda danes je nedelja in Jeroman iz Mun se vrača od nekod. Njegovo srce je zvrhano slivovca in dotlej neznane pesmi o ljubezni in lepoti. V veselih pljuskih te pesmi se strmec ravna v ledino, uglajena pot se vije skozi božajoči gaj. Gaj, pri streli nebeški! Do včeraj je tod rasla rašelika: ena sama živa meja mesnatih listov, naškropljenih s črnimi jagodami. Jagod je sama trpkoba, les pa pravzaprav ni slab. Ali kaj naj počne kmet z butaro dračja, ali naj si steše oplen? Prav nikake koristi ni od trdoživega same sevca. Toda Jeroman vleče roko po tem zelenem hudourniku, prepuščajoč se hladilu, ki mu boža otopele čute. Pomiluje nekoristno grmje in je z njim prijazen. Sestra rašelika, si misli. Tako pride na dno.
(Nadaljevanje »ledij