PRIMORSKI DNEVNIK a plačana v gotovini ______________/a ■ • Postale I gruppo tiCDfl OU ilT Leto XXV. Št. 30 (7224) ggLOČNA BORBA VSEH DELOVNIH LJUDI ZA PRAVIČNE POKOJNINE Popoln zastoj v industriji in trgovini med včerajšnjo splošno stavko Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je dokončno priznala ustavnost zakonskega predloga Fortune o ločitvi - Priprave za 12. kongres KPI . jv ...... splošna stavka, ki d“Jela skoro vse kategorije in ki so jo enotno proglasile ta ri« ne organizacije CGIL, CISL in UIL v zvezi z zahtevami Je 5. — Po vsej Italiji je bila _________________________________ „ ............ ter vff?rm9 pokojnin. Stavka je v celoti uspela in iz vseh mest ^Pokrajin poročajo, da se je življenje praktično ustavilo. U-JW industrijski obrati in trgovine so zaprte, v nekaterih de-Vmo-c Pa je bila stavka izvedena na drugačen način po na-sJl“ sindikalnih organizacij. He tavko so proglasile sindikal-gtganizacije, ker so se v janio elJek razbila zadnja pogani Ja med vlado in sindikati, 80 se nanašala na reformo in. Dogovorili se namreč .......L. _......... Pg°.S'ede zvišanja pokojnin IN ?iso S«k. glede sistema zviševanja veljajl'ga zadnje plače, ki bo loj-. P° novem sistemu za do-da v »e Pokojnin, pri čemer vlako :®*raja na daljšem razdobju, Oai'bi se računalo 65 odstot-pa teže k čim »L sindikati Hrei«r.,V ^ojn uve^avitvi 88 odstotkov **..m ter za stike s parlamentom danes napovedal, da bo vlada predložila parlamentu zakonski predlog glede pokojnin, čim se bo končal premor v zvezi s kongresom KPI in da se bo vlada med tem časom ponovno posvetovala s sindikati. Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je danes zavrnila demokristjanske pripombe, češ da zakonski predlog o ločitvi zakona nasprotuje ustavi. Gre za_ dva zakonska predloga socialističnega poslanca Fortune in liberalnega poslanca Baslinija. Komisija je sklenila s 24 glasovi proti 19, da sta ta osnutka v skladu z ustavo in ta sklep glasovali: dvanajst ---- - — - ■ ■ ^s: so za poslancev KPI, dva PLI, šest PSI. ""itlliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiliiiiaiiimiiiiiiiiaiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii 5SIMISTIČNA PREDVIDEVANJA V PARIZU Danes seja nova konference za Vietnam ^ n& kaže, da bo prišlo do bistvenih premikov - Možnost Razuma glede osvoboditve ujetnikov in uvedbe premirja 5. — Vse kaže, tke •'Jtrišnje zasedanje ICf" da ne bo štiristran-konference za mir v j --•“ prineslo novih elemen-Mo ,o,,I?0vxih možnosti za skorajš-8ovzi,„?lterv krize na azijskem ju-staS^ti. Zdi se, da bodo prert-ttlkrai štirih delegacij jutri še ^Dra 'Ponovili svoja že znana in Vin jiva stališča, medtem ko ni ' da bi bila katera od strani ttVM. popuščati, kar pa je HeSMttvi pogoj za dosego kakrš-kiiOj0'! kompromisa ali spora- tij^je načelnik delega- Jti. pr. jtittGCiiiin. ,Tran 3uu Ki®111 ut lan do, j11. nadomesti z mirovno vla- ■‘■lan la uu xr.rcni puu n.. ijst;a «Le Monde«, da bo SeiU . vztrajal pri zahtevi, da ania sajgonska uprava strmo- se ameriške in satelitske enote takoj in brezpogojno di cat,ej0 iz Južnega Vietnama. Tu-dostj „ Lodge bo po vsej verjet-litaji Ponovil svoj predlog o demi-7 aS,ranem pasu, ki sta ga, koi b0diSi Han0j k0t FN° tem nič kaj optimističnim les ^'Vanjem, ki prevladujejo da-i^ia J,rancoski prestolnici, pa od katerirn°žnos't, da se zabeležijo ne-.%n,.naPredki glede obrobnih pru-5? dno ’ M bi utegnili priti jutri Jtk7> red. Tako menijo v ame-Jot rnrt r0l8ih v Parizu, da bo Ca-na iarecno zahtevo pred-Jsvoh® Nikona sprožil problem o % aiWi okrog tisoč dvesto amc-!8tdih ,?,Ja'kov, ki so ujetniki Sedi. j. Vietnamcev in osvobodilnih 'urieričani bi v zameno ponu-S dili osvoboditev ravno tolikih svojih ujetnikov in ni izključeno, da bi bilo mogoče doseči o tem problemu zadovoljiv sporazum. Drugo vprašanje, ki bo morda jutri na dnevnem redu, je premir je na južnovietnamsiki-h bojiščih. V tej zvezi je FNO že sporočila, da bo ob priliki «teta» proglasila sedemdnevno premirje od 16. februarja dalje, medtem ko so saj-gonske in ameriške oblasti ravno tako napovedale premirje, niso pa pojasnile, kdaj se bo začelo in koliko časa bo trajalo. Vsekakor pa bi sporazum o premirju, ki naj bi ga vse strani spoštovale, lahko u-godno vplival na potek pogajanj, ki je, kot soglasno poudarjajo politični opazovalci, tesno povezan z. dogodki na bojiščih. O tem, da m za sedaj pričakovati kakih temeljnih napredkov, priča tudi dejstvo, da je južnoviet-nanoški podpredsednik in ((koordinator« sajgonske delegacije Cao Ky zapustil danes Pariz in z ženo odšel na počitnice na sneg. V prestolnico se bo vrnil v petek. Bodisi včeraj kot tudi danes pa je bila v Parizu živahna politična in diplomatska dejavnost za pripravo jutrišnjega sestanka. Sef a-meriške delegacije Catoot Lodge ,ie imel dolg razgovor z japonskim veleposlanikom v Parizu Akiro Mai-sujem, medtem ko je podnačelnik Cyrus Vanče z Lavvrenceom Wal-shem, ki ga bo v kratkem nadomestil, obiskal na sedežu južno vietnamske delegacije veleposlanika Pham Dang Lama, s katerim sta imela ((delovno sejo«. dva PSIUP, republikanec in neodvisen levičar: proti pa je glasovalo 18 demokristjanskih poslancev in misovec. Nadaljnji postopek ni povsem jasen, ker so socialisti predlagali, da bi razpravo neposredno nadaljevali v zbornici, češ da je že potekel čas za razpravo v komisiji za sodstvo. Liberalni poslanec pa je mnenja, da bi bilo bolje najprej v komisiji združiti oba predloga: njegovega in socialističnega, ter tako preprečiti možnost raznih popravkov, da bi bila razprava v zbornici čim hitrejša. Demokristjani so se sicer upirali temu zakonskemu predlogu, vendar v komisiji niso pričeli z obstrukcijo, tako da se je razprava razmeroma hitro končala. Na tej osnovi se lahko pričakuje, da bo nadaljnji postopek šel tudi dokaj iiitro in da bo s tem končno tudi prišlo do odobritve ločitve v Italiji. V palači Chigi je bil sestanek, i ki ga je vodii Rumor in na ka-' terem so bili prisotni tudi tajniki treh Stank levega centra. Poslušali so poročilo ministra za šolstvo Sul-la in so obravnavali reformo šolstva. Po sestanku so izjavili prisotni ministri da gredo stvari naglo naprej n da pričakujejo, da bo zakonski predlog kmalu izdelan. Senat je odobril odpust kazni za sindikalne in študentske manifestacije do 27. junija 1968, pri čemer so upoštevali popravek socialističnega senatorja Codigniole in so razširili pomilostitev za vse manifestacije političnega značaja. Senat je dokončno odobril zakon o podaljšanju zapore .lajem-nin za poslovne prostore do 31. decembra, kot je to že odobrila poslanska zbornica. Ministrstvo za promet je sporočilo, da bodo do septembra končali dela za podvojitev tirov na železniški progi Cervigniano Por-togruaro na progi Benetke Trst. V letošnjem Jelu bodo tudi razpisali dela za nadaljnji odsek na progi Portogruuro - Quarto D’Alti-no. Finansiranje teh del je že predvideno z zakonom 1908 od 1968. leta, ki predvideva v celoti izdatek 450 milijard lir. Danes sc je ponovno sestal^rico-’ misija, ki preučuje razna vprašanja v zvezi z distribucijo tekočih goriv in ki jo je ustanovil minister za industrijo Tanassi. Komisiji predseduje podtajnik ministrstva Schietrona in je prvič zasedala že včeraj. Ponovno se bo sestala 10. februarja. Minister za delo je sprejel predsednika ACLI Laborja in njegove sodelavce, ki so mu obrazložili stališče te katoliške delavske organizacije glede pokojnin in ki so zahteval, da se čim prej organsko reši to vprašanje, ter da so delavci neposredno udeleženi pri vodstvu socialnega skrbstva. Tiskovni urad KPI je sporočil, da se bo dvanajsti kongres Italijanske komunistične partije pričel v soboto v športni palači v Bologni. Pozdravni govor bo imel župen Bologne in elan vodstva partije Guido Fanti, čemur bo sledilo poročilo generalnega tajnika Lu-igiia Longa na temo: «KP1 pred novimi vprašanji demokratične in socialistične borbe v Italiji in proletarskega internacionaIizma». Glede pologa kongresa samega pa jc posl. Cossutta član tajništva partije dejal, da ne more kaj po- drobnejšega povedati, ^ ker bo o, Lam, romunske partije Mizil, ma-mnogih stvareh odločal kongres džarske partije Nyers. vietnamske sam. Na vsak način pa bodo u-1 osvobodilne fronte Kuang Phang, 11,1'iiiiiiinii ii um m ii m mn min....................................................................................................................................................................................... ŽDa URADNO ODGOVORILE NA FRANCOSKO NOTO 4/ Fatah napoveduje raztegnitev boja na vso zasedeno Palestino Vi- adaljujej0 sc demonstracije v Nablusii - Zaostritev spora med Irakom in Sirijo IInGTON, 5. — Ameriška zume, zakaj so 380 danes obvestila francosko Va načelno privoli v prodov Frcanja sestanka predstavne a? " -up 1 rancije, Sovjetske zveze, 1Janije in ZDA v okviru ,vljaiJega sveta OZN, da bi raz- ■r . kako naj pomagajo ve-‘ku Jarringu da bi dose- >ra 11 4tilp(a.| Srednjem vzhodu ___ na francosko očil ameriški državni taj- % jer-Ški. odgovor Wilrročil ameri: arn Rogers francoskemu ?DaKu v ZDA Charlesu Lucetu. kVav^^agajo takojšnji začetek k ta ria*n’h pogajanj v New Yor-viin av,°stranski podlagi, da pri->vairdna *n konstruktivna po-dit^or 3 v varnostnem svetu. Poročajo iz Kaira, je vo-j^-ganizadje Al Fatah Jaser tv k°j po izvolRv* za člana j«Niitev Spet,a organizaeije za o h obvkiv “alestine izjavil, da se »!)aV|w?a' raztegniti partizansko Iv^dei I na vso Palestino, ki jo je C ta ,-Izrael. Arafat je dodal, da la Uta0orda postala ljudska osvo-žo OsL.Aojna, in da je edina pot bniu^d*lev Palestine v oboro-iričnn j P v zavračanju vsake oovi • rešitve fcV°i)odiiVran' svet or fc‘an(itev Palestine !?vtbort,-?Vrani svet organizacije za NStev Palestine bo im ' t!111 tak v. Prihodnjih dneh h.aoorišču nalestinskih bo imel prvi v ne- fl,' tja --‘scu palestinskih begun-“t. vzhodnem bregu reke Jor- | bai*ra!<* Predsednik Buipmedicu f sedanju predsednikov ob-zbornic izjavil, da ne ra Arabci med leti 1948 in 1967 utrpeli poraz in to praktično brez borbe. «Politika o-portunizma, je dodal, ne more pripeljati do konkretnih rezultatov. Palestina pripada Palestincem in nobena država se ne more in se ne sme pogajati v imenu Palestincev. Dovolj je mešetarjenja v škodo Palestincev. Nihče ne more odstopiti Palestine Izraelcem, če smo Arabci, moramo dajati vsa sredstva, ki so potrebna za borbo Palestincev*. V zasedeni Transjordaniji so bile včeraj in danes nove demonstracije Arabcev, predvsem študentov, že od včeraj so šole zaprte iz protesta proti izraelski zasedbi. V Na-blusu so študentje včeraj demonstrirali na dvoriščih šol ter vzklikali Naserju in organizaciji Al Fatah. Demonstracije so se ponovile tudi danes. Študentje so obmetavali izraelske vojake s kamenjem. Proti njim je nastopila policija in jih mnogo aretirala. Poleg šol so zaprte tudi trgovine. V mestu Ra-malah so šole zaprte že tretji dan. Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je v narodni skupščini izjavil, da, če bi vse države sledile zgledu Francije, bi kmalu našli sredstvo za konec izraelskega napada in za mir na Srednjem vzhodu. Zatem je minister pozval arabske države na večje sodelovanje za mobilizacijo vseh sil pred sionistično nevarnostjo. Iraški predsednik general El Bakr je včeraj sporočil, da so izpustili politične jetnike in da namerava razširiti podlago svoje ob- lasti s pozivom na politične sile, ki so sedaj v opoziciji. Po radiu je predsednik izjavil, da je pozval a-rabske nacionaliste in progresiste, naj sodelujejo v vladi. Dodal je: «Da ustvarimo ugodno ozračje za enotnost, smo izpustih vse politične jetnike, El Bakr je pozval tudi Kurde, naj prenehajo upor. V Damasku pa obtožuje vladni list «A1 Bas« ((zločinsko tolpo, ki je na oblasti v Bagdadu«, mučenja in umorov in napoveduje, da se bo režim predsednika Al Bakra naglo zrušil. Kakor je znano, se v zadnjem času zaostruje polemika med Sirijo in Irakom, kjer sta na oblasti dve nasprotujoči si struji gibanja «Bas«. List podrobno opisuje, kako je bil umorjen bivši iraški polkovnik Nasrat v Bagdadu. List «A1 Saura« pa piše, da je bil iraški ministrski podpredsednik in minister za obrambo general Ta-kriti razrešen in da je v hišnem zaporu. List trdi, da je v Iraku borba za oblast v polnem razmahu, in da se nadaljujejo množične aretacije ter teroristična dejavnost proti naprednim silam. List predvideva bližnjo sestavo nove vlade, ki bi ji predsedoval ministrski podpredsednik in notranji minister Sa-leh Mahdi Amaš. Pristaši generala Takrita v vojski so bili baje premeščeni v kraje daleč od Bagdada. Libanonska policija je danes aretirala bivšega poročnika sirske varnostne policije. To je že tretja oseba. ki so jo te dni aretirali v Libanonu v zvezi z zaroto proti sirskim voditeljem. Vojaška policija je namreč uvedla preiskavo o zaroti, ki so jo pripravili v Iraku proti sirskim voditeljem. stanovih tudi več komisij, ki bodo zasedale, poleg skupnih zasedanj vseh delegatov. Na kongresu bo prisotnih 815 delegatov, ki so bili izvoljeni na kongresih 109 federacij, poleg njih pa še člani CK in kontrolne komisije, ki niso bili izvoljeni za delegate in ki po statutu sodelujejo na kongresu. Cossuta je tudi povedal, da velja za kongres izredno zanimanje tako v Italiji kot v tujini in da o tem priča dejstvo, da je bilo do-sedaj akreditiranih preko 300 novinarjev in da namerava poslati svoje snemalne skupine deset televizijskih centrov. Na kongresu bodo prisotne delegacije vseh italijanskih partij 7. izjemo seveda skrajne desnice. Prisotne bodo tudi pomembne osebnosti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja poleg številnih tujih delegacij. Skupno bo torej v športni palači okoli tisoč delegatov in štiri tisoč gostov. Na tiskovni konferenci o poteku kongresu je Cossutta tudi imenoval nekatere osebnosti, ki bodo načelovale delegacijam tujih partij: tajnik CK KP SZ Ponomarjov bo vodil delegacijo sovjetske partije, član političnega urada Živkov delegacijo bolgarske partije, češkoslovaško delegacijo bo vodil Erban, delegacijo Zveze jugoslovanskih komunistov Edvard Kardelj, poljske združene delavske partije Klizko, vietnamske delavske partije Nguem francoske partije Jacques Duclos, grškega levičarskega gibanja EDA Brillakis, izraelske komunistične partije Levanbarun, britanske partije John Gollan in španske partije Carrillo. Končani manevri v Zahodni Nemčiji GAFENWOEHR (Bavarska), 5. — Končale so se nemško-ameriške vojaške vaje na področju okrog 30 km od češkoslovaške meje. Manevri so se nazvali «Carbidge ice* (suh led) in so trajali sedem dni. Na njih je sodelovalo 17 tisoč vojakov, 3000 goseničarjev in 3500 tovornjakov. Osnovno silo je tvorila 24. ameriška pehotna divizija, katere večino so pripeljali iz ZDA z zračnim mostom nazvanim «Ren-fo-rger 1». Enote te divizije bodo ponovno z letali odpeljali od 8. do 22. februarja v ZDA. BUKAREŠTA, 5. - Pričelo se je sedemnajsto zasedanje stalne komisije za gospodarska vprašanja SEV, na katerem je prisoten tudi jugoslovanski opazovalec. Zasedanju predseduje podpredsednik romunske vlade Radulescu, ki je istočasno stalni romunski predstavnik v SEV. TRST, četrtek, 6. februarja 1969 PROTESTNO GIBANJE NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Slovenski dijaki zasedli poslopje višjih srednjih zavodov na Vrdeli Pouk na učiteljišču se za sedaj nadaljuje . Poleg splošnih zahtev v zvezi s šolo postavljajo slovenski dijaki še specifične zahteve slovenske šole - Obisk delegacije učiteljišča «Carducci» in liceja «Petrarca» . V zasedenem poslopju vlada vzoren red Pred zase denim šolskim poslopjem na Vrdelski cesti Dijaki slovenskih višjih srednjih zavodov so včeraj in pred- Vest o zasedbi tržaških viš- včerajšnjim zasedli šolska poslopja na Vrdelski cesti in se tar ko pridružili splošnemu gibanju, ki je ta teden zajelo vse tržar ške višje srednje šole. tllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllimiimilllllllllllllllllllllllll SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Sprejeta vrsta žeto važnih dokumentov za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema Član CK albanske narodnosti Zulfičari je poudaril, da položaj narodnosti v Jugoslaviji lahko služi za zgled sosedom Jugoslavije - Mika Spiljak na obisku na Madžarskem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V Beogradu se je včeraj pod predsedstvom predsednika Zveze komunistov Jugoslavije maršala Tita pričela 12. seja CK Zveze komunistov, na kateri so poleg članov CK bili navzoči tudi predsednik in tajnik kontrolne komisije, predsednik revizijske komisije, tajniki izvršnih komitejev CK republik, generalni tajnik Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in več družbeno - političnih delavcev Na seji so obravnavali in sprejel; več dokumentov, ki bodo pred kongresom Zveze komunistov Jugoslavije dani v javno razpravo Med sprejetimi dokumenti so med drugim: razvoj družbeno - političnega sistema in naloge Zveze komunistov: osnutek dokumenta o idejnopolitični osnovi nadaljnjega razvoja Zveze komunistov; naloge Zveze komunistov v razvoju samouprav nih družbeno - gospodarskih odnosov, o zdravstvu, pokojninskem zavarovanju, otroški zaščiti, razvoj visokega šolstva na osnovah samoupravljanja in naloge komunistov; razvoj znanstvenih dejavnosti na osnovi samoupravljanja in naloge komunistov; naloge Zveze komunistov v predvolilni dobi in predlog sklepa o aktualnih vprašanjih uresničenja enakopravnih narodnosti. O vseh predloženih dokumentih je bila kratka in jedrnata razprava, v kateri je bilo danih več pripomb in predlogov, ki bodo po sklepu parlamentarnega komiteja upoštevani pri končni sestavi dokumentov. Namen dokumenta o razvoju i dejno - političnega sistema je po besedah Baikariča, ki je podal u-vodno poročilo, da se od politič nega sistema napravi dejavnik nadaljnjega razvoja samoupravljanja in družbe, ki bo temeljila na samoupravljanju, Bakarič je posebno opozoril na potrebo hitrejšega razvoja samoupravljanja v negospodarskih dejavnostih, kjer so bili doseženi le skromni rezultati. Dosežena stopnja razvoja samoupravnih odnosov omogoča, se ugotavlja v predloženem dokumentu o razvoju družbeno - političnega siste ma, da idejno - politične skupnosti zgubljajo vedno bolj značaj organizacije oblasti, zatem pa državnega lastninskega monopola in se spreminjajo v ljudske skupnosti, ki temelje na samoupravljanju. Družbeno - politične organizacije po stajajo glavni inštrument neposred. nega demokratičnega pritegovanja samoupravljavcev, občanov v proces političnega odločanja. Zveza komunistov deluje vedno manj kot dejavnik neposrednega izvrševalca oblasti in vedno bolj kot idejno politična sila znotraj samoupravljanja. V dokumentu se nadalje poudarja pomen in vloga sindikata, Socialistične zveze in mladine v razvoju družbeno - političnega sistema in se ugotavljajo osnovne funkcije skupščine in njenih izvršnih organov. Skupščine so način revolucionarne oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, samoupravnega delovanja in demokratičnega odločanja. Način sistema v skupščini se vedno bolj prenaša na področje spodbujanja in organizira nja samoupravnega dogovarjanja Samostojnost organov državne u-prave se mora razvijati na načelu osebne odgovornosti vsakega zapo zdravstvu, slenega v državni upravi. V doku ' memtu se nadalje poudarja pomen dobro organiziranega in učinkov! tega sodstva, opozarja na potrebo samostojnosti sodstva, in posebna pozornost se posveča sredstvom ob veščanja (tisku, radiu in televi ziji). Po predložitvi osnovnega osnutka dokumenta o idejno - politični o-snovi nadaljnjega razvoja Zveze komunistov je Pečulič ugotovil, da Zveza komunistov s svojo reorga nizacijo dokazuje, da lahko odigra vlogo avantgarde družbe. V dokumentu se še poudarja, da je zgodovinska zasluga Zveze komunistov Jugoslavije, da je udarna sila, ki podpira tendence v socialističnem razvoju, in je odločno na poti demokratizacije in socialističnega samoupravljanja. Dosedanji dosežki reorganizacije Zveze komunistov se v dokumentu ocenjujejo kot začetni. Osnovne značilnosti preobrazbe Zveze komunistov so: bolj demokratični način delovanja komun: stov, njihov odnos do družbenih proizvajalcev, omejevanje monopo la v političnem odločanju in demokratizacija odnosov v vrstah organizacije. Pomen aspektov te reor ganizacije je nadaljnja krepitev vi >-ge, vpliva in odgovornosti Zveze komunistov republik kot samostojnih organizacij v enotni Zvezi komunistov Jugoslavije. Zveza komunistov se bo še bolj borila za dosledno izvrševanje samoupravnih odnosov v socialnem zavarovanju, SESTANEK VODITELJEV ČSSR l VOJAKI za izboljšanje zdravstvene in socialne zaščite, za večji vpliv zavarovancev na zdravstveno zaščito, za ugodnejše pogoje upokojitve, za hitrejša ocenjevanja neupravičenih razlik med starimi m novimi upokojenci, za ohranitev realne vrednosti pokojnin in njihovo usklajevanje s povečanjem produktivnosti dela oziroma gibanjem osebnih dohodkov zaposlenih Po razpravi o dokumentu o razvoju visokega šolstva in znanstveni dejavnosti in dokumentu o nalogah komunistov pri praptavah za bodoče volitve je CK razpravljal o predlogu sklepov in o aktualnih vprašanjih za uresničenje e-nakopravnosti narodnosti. V doku-metu o tej razpravi jc ugotovljeno, da se je Zveza komunistov vedno zavzemala za uveljavljanje polne enakopravnosti narodov in narodnosti in da je posebno zadnje delovanje nacionalistov na Kosovem pokazalo potrebo odločnega političnega zavzemanja Zveze komunistov za uresničenje polne enakopravnosti vseh narodov. Kot rezultat dos'ednc botbe Zveze komunistov‘Jugoslavije za enakopravnost vseh narodov in narodnosti imajo pripadniki vseh narodov in narodnosti polno svobodo narodne opredelitve in svobodnega izražanja svoji!) posebnih problemov, interesov in potreb. Sistem samoupravljanja omogoča vsem,-da kot združeni dol svobodno razpolago s sredstvi, ki jih ustvarjajo. V dokumentu se ugotavlja, da je bil Dubček o premostitvi najresnejše krize PRAGA, 5. — Na sestanku poveljnikov in političnih častniki,v češkoslovaške armade so danes govorili najvišji češkoslovaški voditelji: Dubček, Svoboda, Cernik, Hu-sak, Strougal in Razi. Dubček je izjavil, da so v zadnjih dneh premostili najresnejšo krizo po avgustu, nato pa je 1.700 prisotnim častnikom dejal, da m v skladu z načeli enotnosti obstoj raznih skupin v partiji, ki dele brošure, obrekujejo partijske voditelje ter vlado in kd skušajo ustvariti opozicijsko fronto proti centra, nemu komiteju. Dubček je na tak način zelo ostro napadel sicer maloštevilne pro sovjetske elemente v partiji. V nadaljevanju je Dubček dejal, da ogromna večina ljudstva pod pira partijsko politiko in je pri pravijena iti naprej po januarski poti. Ljudstvo se zaveda da je treba delati in je proti kakršni koli avanturi, sektaštvu in poskusom, da se ustvarjajo napetosti. Zahvalil se je vojakom za njih zadržanje v zadnjih tednih ter dejal, da za ČSSR ni druge poti kot zavezništvo s SZ in drugimi socialističnimi državami. Dejal je, da bodo pri spevali h krepitvi varšavskega zavezništva, dokler bo obstajala NATO in bo Evropa razdeljena na dva bloka. Omenil je tudi, da ni mogoče raznih vprašanj obravnavati samo površno, temveč jih je treba reševati pri koreninah. Danes je prispet v Moskvo češko slovaški zunanji minister Jan Marko, katerega je na letališču sprejel pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecova Temu obisku ne dajejo večjega pomena in gre menda samo za vljudnostni obisk, ali bolje za predstavitev novega zunanjega ministra ČSSR Mnogo pa se govori o potovanju tajnika KP Madžarske, Kadarja, ki je danes prav tak) prispel v Moskvo in se v tej zvezi ugiba, če ne gre za priprave novega sestanka petih partij na vrhu Istočasno pa so se v sovjetskem partijskem tisku pojavile teorije o kolektivnem vodstvu in o načelu, da se mora večina oodredit. manjšini, kar spravljajo v zvezo z začasno od sotnostjo predsednika vlade Kosi gina in z vestmi, da se bo v krat kem ponovno pojavil v javnem živ ljenju, češ da so sporna vprašanja rešena. namen organizacije nedavnih demonstracij v Kosovem in v Tetovu, da pripadnike albanske narodnosti zapeljejo na pot izola- ,e. separatizma in iredentizmu. Zveza Ku.i ug .siuvije se ivzetna za svobodno narodno o-predelitev, za s>aooano izražanje narodnih interesov, toda iz načelnih razlogov odločno nasprotuje vsaki tendenci, da se vprašanja e-nakopravnosti m narodnosti postavljajo kot vprašanja njihove posebne državne ureditve, kajti tako i« stuvijanje vprašanja bi vodilo ne-le k zaostritvam odnosov med narodi okrog vprašanja meja, temveč bi Kumpliciralo splošne mednarodne odnose in ustvar,aiO nevarnost vojnih spopadov na Balkanu, kjer so vprašanja ne morejo reševati s spremembami meja, pri čemer vedno, vztrajajo nacionalistične m reakcionarne sile, temveč z razvijanjem vedno trdnejših in globljih stikov In sodelovanja med narodi ut drlavairn na osnovah medsebojnega spoštovanja in polne e-nasppi avnosti. Zveza komunistov Jugoslavije ima jasno stališče glede potrebe .vsake narodne skupine, da vzdržuje'čim svobodnejše stike s svojim matičnim narodom. V tern pogledu imajo Albanci Jugoslavijo resne težave zaradi zadržanja albanske vlade ki ne kaže nobenega zanimanja za razvoj sodelovanja z Jugoslavijo na načelih medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve z druge strani. V razpravo je posegel tudi član CK albanske narodnosti Azen Zul-ličari, ki jc med drugim pozitivno ocenil predložene sklepe in poudaril, da položaj narodnosti v Jugoslaviji ter njihov gospodarski in politični položaj lahko služi kot primer sosedom Jugoslavije, ki negirajo obstoj narodnosti pri njih, posebno velikobolgarski nacionalistični politiki, ki negirajo obstoj makedonske narodnosti. Pripadniki narodnosti, je poudaril Zulfičari, se zavedajo, da taka stopnja razvoja doseženih pravic do svobode narodov v Jugoslaviji ni zabeležena nikjer drugod na svetu. Kai se tiče albanske narodnosti, se o-n-r zaveda, da je od leta 1945 do danes doživela pravi narodni politični in kulturni preporod. U tem priča tudi nastanek novega delavskega razreda, inteligence iz vrst tc narodnosti. Na koncu seje je CK izvolil kulturno komisijo, ki bo pripravila resolucijo o socialističnem razvoju v Jugoslaviji na osnovah samoupravljanja in nalogah Zveze komunistov. V komisiji, ki ji predseduje Crvenkovsqi, so med Slovenci Roman Albreht, Tone Bole, Stane Kavčič, Janez Koeiančič in Mitja Ribičič. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak ie odpotoval danes s soprogo v spremstvu člana zveznega izvršnega sveta Franja Nadja, pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve Pešiča, pomočnika državnega tajnika za zunanjo trgovino Drdjaka in drugih osebnosti na vabilo predsednika madžarske vlade Jene I-oeka na neuraden obisk na Madžarsko. Med bivanjem v Budimpešti se bo Mika Spiljak pogovoril z ministrskim predsednikom Fockom o odnosih med Jugoslavijo in Madžarsko. B. B. jih srednjih šol se je v torek zjutraj kmalu raznesla po razredih, vendar pa je neposredni povod za zasedbo bila vrsta nerešenih vprašanj, ki tarejo z vso svojo ostrino tudi slovenske šole. V prvih doftoldanskih urah se je delegacija slovenskih dijakov, 'ki so ravnokar zasedli svoja šolska poslopja, odpravila k šolskemu skrbniku prof. Angiolettiju. Na šolskem proveditoratu, kjer so .'ih sprejeli, so morali dalj časa počakati na uradnega tolmača. Svoje zahteve so namreč orisali v materinem jeziku, slovenščini in se pri tem Sklicevali na vse določbe, ki to pravico jamčijo. Ko je čez nekaj časa prišel tolmač sc je odvil med delegacijo in predstavniki skrbništva krajši razgovor, mrd katerim pa niso bila dana posebna jamstva glede zadovoljitve njihovih zahtev. Dijaki so sklenili že v torek, da bodo o teh vprašanjih organiziramo razprav’jali, niso pa pri tem našli povsod ustreznega zaniman a. Od tod tudi nenadna zasedba slovenskega znanstvenega in klasič- Slovenski dijaki liceja (in klasične gimnazije) so predvčerajšnjim zasedli šolo, včeraj pa so jim sledili še dijaki trgovske akademije. Tako se se dijaki slovenskih srednjih šol pridružili vsem tistim tisočem študentov, ki zahtevajo izboljšanje razmer na svojih šolah ter v strukturi italijanske šole splohl Slovenski študentje pa so tem splošnim zahtevam pridi užili še posebne zahteve za slovensko šolo do zahteve po slovenski šoli v Beneški Sloveniji. Ne da bi tukaj postavljali kakršno ‘koli -vrednotenje te akcije po tem, kakšne sadove bo rodila, koliko bo koristila — moramo te naše dijake pozdraviti in jim čestitati.' Pokazali so, da niso brezčutni za dogajanje okrog sebe. Obenem pa hočejo povedati — kakor sto-tisoči njihovih tovarišev po svetu — da ni več mogoče misliti, da bi bili študentje vedno samo objekt, temveč postajajo subjekt. Predvsem s tem je treba računati. In medtem ko študente pozivamo, naj nastopajo z največjo resnostjo in dostojanstvenostjo, zavedajoč se odgovornosti, ki so jo v teh trenutkih prevzeli, jim zagotavljamo solidarnost velike večine naše javnosti in njih staršev. Iz vsega srca želimo — zanie in zase — da bi jim lahko jutri iskreno dejali; PONOSNI SMO NA VASI R. R. nega liceja. Dijaki so šolo zasedli opoldne, po kratki, živahni razpravi. Zbrali so se na zborovanju, ki ga sicer ravnateljica ni bila dovolila in pri tem naštevala vrsto tehničnih ovir. Zasedbi znanstvenega in klasič-nega liceja se tedaj niso pridružili dijaki trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois*, ker jim je ravnatelj dovolil zborovanje. V začetku je bilo sicer določeno, da bo zborovanje v četrtek, zaradi nastalega položaja pa je bilo predčasno sklicano po včerajšnji četrti učni uri. Na zborovanju, na katerem so bili tudi predstavniki profesorskega zbora in ravnatelja, so dijaki soglasno sprejeli sklep, da se tudi zavod «Žiga Zois* zasede. (Nadaljevanje na 2. strani) O ŠOLSKEM PATRONATU NA REPENTABRU Odgovor sindikata slovenske šole šolskemu skrbniku Kot smo že javili, je Sindikat slovenske šole že posredoval glede šolskega patronata na Repentabru. Danes objavljamo zadnje pismo, ki ga je Sindikat slovenske šole poslal v odgovor šolskemu skrbniku. Spoštovani gospod šolski skrbnik prof. Giuliano Angioletti Trst, Ul. Duca d’Aosta 4 16. januarja letos smo prejeli Vaše cenjeno pismo št. 23570 z dne 15.1.1969 v odgovor na naše pismo z dne 28.12.1968. Takoj naj povemo, da se ne moremo strinjati z Vašimi utemeljitvami v zvezi z imenovanjem dr. Erilde Fortunove za tajnico-ravnateljico in didaktičnega ravnatelja dr. Giordana Sattlerja za predstavnika šolskih oblasti v odboru repentabrskega šolskega patronata. Še preden Vam obrazložimo, zakaj se ne strinjamo, želimo pojasniti, da nimamo nič proti omenjenima osebama, marveč menimo, da ste z njunim imenovanjem kršili zakon, črko in duha Posebnega statuta, italijansko ustavo in deklaracijo o človečanskih pravicah. Naše trditve utemeljujemo z naslednjimi ugotovitvami: 1. Imenovanje dr. Erilde Fortunove za tajnico-ravnateljico. Pravilnik za izvajanje zakona št. 261, z dne 4. marca 1958, izdan z dekretom predsednika republike št. 636 z dne 16. maja 1961 določa v 13. členu način izvolitve predsednika šolskega patronata. Drugi odstavek tega člena pravi, da je v primeru enakega števila glasov, izvoljen za predsednika starejši kandidat. Prav na osnovi te določbe je bil izvoljen za predsednika prof. Viljem Žerjal. Tretji odstavek omenjenega člena nadalje pravi, da šele po izvolitvi predsednika, odbor določi osebo, ki jo naknadno predlaga šolskemu skrbniku, da jo imenuje za tajnika-ravnatelja. Z o izvolitev tajnika-ravnatelja ne pride v poštev starejši kandidat v primeru enakega števila glasov, kot je prej izrecno določeno za izvolitev predsednika. Obenem cl. 17. omenjenega dekreta, ki govori o_ veljavnosti sklepov odbora, določa v zadnjem odstavku, da v primeru enakega števila glasov pri javnem glasovanju, odloča predsednikov glas. Odbor repentabrskega šolskega patronata je namreč izvolil za predsednika prof. Viljema Žerjala, šele potem, ko je odbor dobil polnopravnega predsednika, so prešli odborniki k izvolitvi tajnika-ravnatelja. Učit. Lav Bitežnik je bil izvoljen z večino glasov in sicer s 4 glasovi, med katerimi je bil tudi predsednikov glas, ki je ob enakem številu glasov odločilen. Dr. Erilda Fortunova pa je prejela le 4 navadne glasove. Zato Vam je predsednik odbora patronata sporočil, da je odbor določil za tajnika-ravnatelja učit. Lava Bitežnika ter zaprosil, da ga potrdite. Žal tega niste storili in ste namesto njega imenovali za tajnika-ravnatelja dr. Fortunovo. Zato smatramo, da ste z imenovanjem dr. Erilde Fortunove za tajnico-ravnateljico kršili zakon. Poleg tega ugotavljamo, g. šolski skrbnik, da niste upoštevali važnega dejstva, da je na Repentabru večina prebivalstva slovenske narodnosti, saj obiskuje tamkajšnjo osnovno šolo 33 slovenskih in le 7 italijanskih dečkov. Kljub temu ste imenovali za tajnika-ravnatelja tamkajšnjega šolskega patronata osebo, ki ne obvlada slovenskega jezika. Zaradi tega menimo, da Vaš postopek nasprotuje določilom člena 2/a-c Posebnega statuta priloženega k Spomenici o soglasju iz leta 1954. 2. Imenovanje g. didaktičnega ravnatelja dr. Giordana Sattlerja za predstavnika šolske oblasti v odboru šolskega patronata na Repentabru. V svojem pismu trdite g. šolski skrbnik, da imate vso pravico izbirati v popo.ni svobodi svojega zastopnika, hkrati pa skušate dokazati, da ste bili v tem svojstvu pravični, češ da ste med drugim imenovali slovenskega šolnika za zastopnika v odbor šolskega patronata v Dolini, in da je bil ta celo izvoljen za predsednika. Ta Vaša trditev, g. šolski skrbnik, je le polovična resnica in zaradi tega izkrivljena. V odbor šolskega patronata v Dolini ste namreč imenovali kar dva svoja zastopnika in sicer slovenskega šolnika ravnatelja dr. Štefanija Alda in učiteljico gdč. Fede Bani. V odbor šolskega patronata na Repentabru pa ste imenovali za svojega predstavnika le italijanskega ravnatelja dr. Giordana Sattlerja, ne oziraje se na dejstvo, da je ogromna večina tamkajšnjega prebivalstva slovenske narodnosti. Priznavamo g. šolski skrbnik, da imate vso pravico do svobodne izbire predstavnikov, toda _ hkrati menimo, da imate tudi dolžnost izbirati za kraje, kjer živi v večini slovensko prebivalstvo, take predstavnike, ki pripadajo slovenski etnični skupini. To dolžnost Vam nalagajo določila člena 2/a-c Posebnega statuta priloženega k Memorandumu o soglasju in ki jih morate Vi, g. šolski skrbnik, kot ekspert jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora, dobro poznati. Z odličnim spoštovanjem Tajnik (dr. Franc Škerlj) Slovenski dijaki zasedli poslopje višjih srednjih zavodov na V rdeli (Nadaljevanje s 1. strani) , šole in se povezuje s skupnim bo-— | jem vseh Slovencev v Italiji. Tako je v resoluciji zasedenega Nadaljuje se pa pouk na sloven skem učiteljišču, čeprav ni izklju-1 klasičnega in znanstvenega liceja čeno, da bodo tudi tam sklicali zapisano med zahtevami: Pravica dijaško zborovanje, ali pa šolska j beneških Slovencev do šol v ma- nijaki so zasedli tudi STA prostore zasedli Dijaki znanstvenega liceja so na svojem zborovanju sklenili, da se pridružijo splošnim zahtevam italijanskih sovrstnikov za demokra tizacijo notranjega življenja v šolskih zavodih in neokrnjeno pravico do sklicevanja študentskih zborovanj, hkrati pa so vnesli v svojo resolucijo tudi vprašanja, katerih pomen presega ozke meje ene llllllllllltllinitllllllltlllllllllllllllllllllllllinitllllllllllflllllMIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIMIIIIIIMIIIItillllllllllllllMMmillimMIMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PREISKAVA 0 ZAJETJU VOHUNSKE LADJE «PI1EBL0» Američani so nameravali vdreti v Wonsan in bombardirati ladjo Do represalijo ni prišlo, ker niso imeli ukaza z «višjej*a mesta» Na vratih slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja so dijaki izobesili napise z zahtevami CORONADO (Kalifornija) S. Visoki častnik ameriške mornarice je izjavil, da sta mornarica in letalstvo pripravila načrt za represalijo proti severni Koreji. Hoteli so tudi odpeljati vohunsko md.o «Pueblo» takoj po njeni zaplenitvi. Načrta niso izvedli, je pripomnila priča, viceadmiral George Cassel, ki je govoril pred preiskovalno komisijo ameriške mornarice, ki vodi preiskavo o zadevi «Puebla», ker niso dobili nobenega ukaza s strani »višjih krogov*. Ko je prišlo do incidenta s «Pue-blom» je Cassel vodil operacijski urad pri poveljstvu ameriške flote na Pacifiku. Cassel je pripomnil, da je bila 23. januarja 1968. leta, ko so Severnokorejci zajeli vohunsko ladjo, letalonosilka «Enterpri-se» 450 milj od japonske obale, neka torpedovka je bila nedaleč od Okinavve, druga torperdovka pa je bila 120 milj od severnokorejskega pristanišča Wonsan, kamor so odpeljali «Pueblo». Načrt je predvideval vdor ameriške torpedovke v severnokorejsko pristanišče. To bi moralo b>ti 24. januarja, njen vdor pa bi morala podpreti leta a z letalonosilke «Enterprise». Torpedovka bi morala zvleči s seboj vohunsko ladjo. Priča je tudi izjavila, da so proučevali možnost bombardiranja «Puebla», da bi s tem preprečili, da bi tajni vohunski elektronski sistemi z vsemi napravami, ki so bile na ladji, padle v roke Severnokorejcem. Te načrte niso izvedli, ker ukaz ni smel priti s strani poveljstva flote mornarice na Pacifiškem c.-eeanu, temveč «z višjega mesta». Cassel ni povedal kdo je na tem višjem mestu. Po njegovih izjavah sklepamo, da niso imeli pripravljenega nobenega načrta, s katerim bi lahko preprečili morebitno severnokorejsko akcijo proti vohunski ladji. Cassel je izjavil, da so bili ti načrti nesmiselni, ker je bilo malo možnosti, da bi prišlo do podobne akcije. Pred Casselom je preiskovalna komisija zaslišala za zaprtimi vrati poročnika Stephena Harrisa, ki je odgovarjal za izredno tajni odsek na ladji, kjer so bile tudi vse vohunske naprave in kamor ni smel niti poveljnik ladje L!oyd Bucher. V Washingtonu je predsednik komisije za oborožene sile v poslanski zbornici Mendel Rivers (demokrat) najavil, da bo ob zaključku preiskave s strani mornarice, nje- gova komisija skušala najti odgovo- kiro in da je zažgal vse šifre, re na nekatera vprašanja in na! Vodja ((Central Intelligence A-številna protislovja. Poslanec je iz-1 genciy» Richard Helms Je zanikal, razil mnenje, da je velika napaka | da bi bila CIA zapletena v vo- o sa-' hunsko delovanje ladje «Pueblo». Vse kaže, da je misijo «Puebla» zvreči vso odgovornost na eno sa mo osebo, to je na poveljnika Bucher ja. Poročnik vojne ladje Stephen Harris, ki je na «Pueblu» vodil vohunsko dejavnost, je potrdil, da Je večji del tajnih dokumentov prišlo v severnokorejske roke. Harris je preiskovalni komisiji pojasnil, da bi lahko material uničil s sodelovanjem precejšnjega števila ljudi v 10 ali 12 urah. Njemu se je posrečilo vreči v morje samo eno vrečo, v kateri so bili najvažnejši dokumenti, v enajstih vrečah, ki so padle v roke Severnokorejcem, pa so bile listine manjše važnosti. Teh ni mogel vreči v morje, ker so Severnokorejci streljali in zadeli mornarja, kateremu je poveril to nalogo. Harris je tudi izjavil, da je elektronske naprave razbil s se- organizirala in vodila «National Securlty Agency», ki se bavl v glavnem z elektronskim vohunstvom. Prvi videofoni v na Švedskem Verjetno bodo še letos začeli na Švedskem obratovati prvi videofoni. S pomočjo te naprave bodo uporabniki med telefonskim pogovorom lahko videli svojega sogovornika. Najprej jih bodo u-vedli v Stockholmu, Goetebergu in Malmoeju. Naročniki se bodo med sabo pogovarjali in videli na razdaljo tud 610 kilometrov. Ogenj «žre» težke milijarde Desetletna škoda zaradi požarov v Jugoslaviji je tolikšna, da bi lahko s temi sredstvi zgradili veliko mesto iiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiminiiiHiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiinmimiimmiiiiiiiMiiiiimimiiiniinHuiiinmmniiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE V Kopru razgovori med predstavniki tržaške fed. CISL in koprske luke Zaključek osmega seminarja za italijanske šolnike - Izredno močna barja in snežni zameti so zelo ovirali promet na vseh cestah V dvorani občinskega sindikalnega sveta v Kopru je bilo včeraj prvo srečanje med predstavniki tržaške konfederacije CISL in sindikalnimi predstavniki koprske luke. Tržaško delegacijo sta vodila dr. de Pamphilis in dr. Romano, koprsko pa Branko Magajna, dr. Mirko Koršič in Drago Ulčar Predstavniki tržaške federacije italijanskih svobodnih sindikatov, ki so dali pobudo za to srečanje, so načeli vrsto vprašanj, kako vzpostaviti sodelovanje med tržaško in koprsko luko. Poudarili so, da se obe luki dopolnjujeta in da lahko vzpostavita sodelovanje v obojestransko korist. Dr. de Pamphius je tudi omenil možnost ustanovit ve skupne organizacije kot osnovo prihodnjega vzajemnega sodelovanja. Predstavniki koprske luke so podprli to pobudo tržaških sindikalnih delavcev, dodali pa so, da bi bilo dobro, če bi proučili možnosti za sodelovanje med vsemi severno jadranskimi pristanišči in ne samo med Trstom in Koprom. Po mnenju koprskih predstavnikov bi lahko sodelovanje razširili tudi na širše gospodarsko sodelovanje med koprskim in tržaškim področjem V zvezi s tem bi na primer kazalo načeti vprašanje sodelovanja pri načrtovanju železniških in cestnih zvez z deželami srednje in vzhodne Evrope in vrsto drugih vprašanj Na prvem srečanju seveda še ni so mogli sprejeti konkretnih skle pov Zavzeli so se za ustanovitev skupnih študijskih skupin, ki bi temeljito obdelale problematiko S to problematiko pa bi potem seznanili zainteresirana podjetja in oblasti. Strinjali so se tudi s predlogom, na) bi razgovore razširili tudi na predstavnike Nove delav ske zbornice Splošne italijanske eveze dela v Trstu. Popoldanskih razgovorov sta se udeležila tudi predstavnika Zveze sindikatov Slovenije Branko Ba- bič in Janko Kušar. * * * V turističnem naselju v Simonovem zalivu pri Izoli se je zaključil 8. seminar italijanskega jezika m kulture, V šestih dneh se je udeležilo različnih predavanj nad 300 profesorjev in dijakov italijanskih manjšinskih šol s koprskega in bujskega področja. Na sporedu so bile teme s področja kulture, u-metnosti in glasbe literarno znanstvenega in pedagoško didaktičnega značaja. Udeleženci seminarja so si ogledali tudi dva Pasolinijeva filma in se udeležili dveh debat za okroglo mizo — o programiranju učnega pouka in o didaktičnem delu z učenci. Seminarju je prisostvoval tudi znani italijanski pisatelj Gu! do Piovene. * * * Uprava koprskega kina je organizirala sinoči zasebno predstavo Pasolinijeva filma Evangelij po Ma. teju. Povabljeni so bili predstavniki političnega in Javnega življenja, predstavniki kulturnih institucij, novinarji in drugi. Pred začetkom predstave je na kratko orisal značilnosti Pasolinijevega dela docent prof Riccardo Richard iz Pavie, ki se je kot predavatelj udeležil seminarja italijanskega jezika in kulture v Izoli. Udeleženci so z zanimanjem sledili Fasolinijevemu režijskemu konceptu, svojstvenemu prikazu am-bienta, kakor tudi izvirnim igral sitim kreacijam. • • • Močna burja je tudi včeraj razsajala po Primorskem, čeprav je oi-la za malenkost šibkejša kot prejšnji dan. Dopoldne so Iz smeri Ko-per-Divača in Koper-Reka spet odprli promet, položaj na cestah pa seveda še zdaleč ni normalen. Zlasti med Divačo in Senožečami ter proti Sežani so bile vso noč dolge kolone vozil zatrpane v snegu. Cc prav so bile cestne ekipe zimske službe vso noč na delu, je bilo v posameznih primerih njihovo delo brez haska. Močna burja je namreč znova in znova nanašala zamete. Včeraj okrog poldne se je položaj toliko izboljšal, da so odprli cesti Postojna Vipava in Divača - Sežana. Na teh odsekih je bil včeraj promet ustavljen, ker je zaneslo dve avtocistemi, ki sta počez zaprli cesti. Tako močne burje ne pomnijo na Vipavskem in na Krasu že več let. V posameznih sunkih je namreč dosegla celo nad 150 km na uro. Tudi na obali je burja dosegla v sunkih nad 100 km na uro in močno poškodovala drevje m razna poslopja. Burja je podrla večje število televizijskih anten, odnašala strešnike in podirala dimnike. Koprski gasilci so morali v desetih primerih posredovati zaradi poškodovanih streh ali manjših požarov. Pri stavbi Interevro-pe je burja odkrila pločevino na strehi. Da bi preprečili nesrečo, so morali gasilci pločevino odstraniti. V Zupančičevi ulici se je vnel avtomobil, v orodjarni Tomosa oa je zaradi stika v električnem kablu nastal manjši požar. Vsi avtobusi so prišli v Koper z velikimi zamudami Posamezni avtobusi, ki so včeraj odpeljali v Koper, so prišli v mesto šele danes ob 13.30. V glavnem so ostali v zametih med Senožečami m Divačo. Koper je bil danes brez pošte in brez časopisov. Zaradi številnih vozil, ki so ostala v snegu med Senožečami in Planino, je bilo v Postojni toliko gostov, kot med glavno turistično sezono. Prodali so vse prenočitvene zmogljivosti povpraševanje pa je bilo tudi po zasebnih sobah. Na ulicah pa je bilo skoraj prazno, kajti zaradi močne burje je bilo nevarno zadrževa ti se na cesti. V mestu je burja razbila samo mnogo okenskih in izložb.iuh stekel. BEOGRAD, 5. — Na skupščini združenja poklicnih gasilcev v Bet> gradu si ugotovili, da je vsakoletna škoda, povzročena od požarov, vse večja in da gospodarske in druge delovne organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti ukrepom za zaščito pred požari. Na skupščini so tudi povedali, da izbruhne v Jugoslaviji vsak1- uro požar. V zadnjih desetih letih je ogenj uničil za 2,5 milijarde dinarjev irno-vine. Ta denar h; zadostoval za zgraditev modernega mesta s 120 tisoči prebivalci Zaradi požarov v letu 1967 je bilo za 43 odst. več škode kot leta 1966 Skupščina sodi, da se Do treba z vsemi sredstvi ooriti zoper požare Neoohodna je posebna skrb za preventivno zaščito pred požari, posebej se v gospodarskih organizacijah. Skupščin* je zato pozitivno ocenila novi zakoi o zavarovanju imovine, ki naje pooblastila in nalaga dolžnosti za uvedbo ustreznih ukrepov za zaščito pred požari. Zakon predvideva, da lahko zavod zavrne zavarovanje imovine 'a požar tistemu, ki ni zagotovil vsega potrebnega. Združenje poklicnih gasilcev se tudi zavzema za boljše sodelovanje med zavarovalnimi zavodi in službami protipožarne zaščite. Podjetja za proizvodnjo gasilske opreme ir. promet z njo so na skupščini pokazala svoje proizvode, med katerimi je posebej vzbujal pozornost aparat za gašenje požara s kemičnimi sredstvi. Izdelujeta ga tovarna Castoi v Zagrebu in Va-trosprem v Beogradu Demonstrirala je proti vojni Ameriška bolničarka obsojena na šest mesecev prisilnega dela SAN FRANCISCO, 5. - Bolničarka ameriške mornarice poročnika Susan Schnallovo, ki so jo pred vojaškim sodiščem obsodili na šest mesecev pristnega dela, ne bo prestala kazni. Ugotovili so namreč, da po zakonih ameriške mornarice ne sme ženska prestati kazni, ki je manjša od leta dni zapora. Bolničarko so obsodili, ker je manifestirala proti vojni v Vietnamu. Glasnik vojne mornarice je javil da so bolničarko dodelili vojaški bolnišnici blizu San Francisca, kjer bo ostala do odpusta z vojske, to se pravi šest mesecev. Njeni zagovorniki so najavili priziv, Bolničarka je odvrgla z zasebnega letala na vojaške in pomorske baze letake proti vojni v Vietnamu in se je oblečena v svoji uniformi udeležila pohoda miru. Zaradi smrti sina v Vietnamu Samoscžig žalostnega in nesrečnega očeta SAN ANTONIO (Teksas) 5. -štiriinšesfdesetletni Joe Garza rojen v Mehiki je v nedeljo kupil kanto bencina in se z njo odpravil do vrta svojega prijatelja Ollie ja Mayo, kjer je izpraznil vse žepe in kar je bilo vrednega pustif v garaži. Zatem se je zaprl v sobico, kjer je bilo orodje in se polil z bencinom. Takoj zatem se je odpravil, ker ni hotel povzročiti nobene škode, v oddaljen kot vrta, kjer je z vžigalico zažgal bencin. Mož je podlegel hudim opeklinam. Ugotovili so, da je Garza izvršil samomor iz žalosti, ker mu je pred šestimi meseci padel v Vietnamu sin. Njegov prijatelj Mayo je izjavil, da je Garza vedel, da je vojna v Vietnamu, a je ni razumel. Čeprav ima še enega sina in devet hčerk, je bil zelo nesrečen, ker je pokojnika zelo ljubil. Ni mogel razumeti smrti sina. Zavedal se je le, da je sin odpotoval in da se ne bo več vrnil. Lani mu je Mayo pomagal, da si je uredil dokumente za ameriško državljanstvo. Ime) pa je nekaj težav, ker je sicer razumel in tudi govoril angleško, ni znal pa ne pisati ne citati. Na posodi z bencinom je Garza napisal nekaj besed. «Skušal sem prebrati* je rekel Mayo «vendar nisem mogel razumeti pisave.* Praktično je Garza zaprosil, naj nihče nima njegove žene za odgovorne njegove smrti, napisal je tudi. da je bil nesrečen in se je oprostil zaradi slabe angleščine. terinem jeziku* in zahteva po ustanovitvi slovenskega tehničnega s-tro. kovnega zavoda. Poleg teh zahtev pa še: «Preosno-va Sullove okrožnice o dijaških zborovanjih. Njihova dejavnost je namreč odvisna od veta ravnatelja ali profesorskega zbora. Dijaški zbor bi moral imeti poleg pravice formuliranja predlogov tudi možnost, da te predloge uresniči. Nadalje bi morala komisija dijakov, ki bi jo na zborovanjih izvolili, imeti pravico do glasovanja pri odločitvah profesorskega zbora Zborovanje naj se sklicujejo na zahtevo četrtine dijakov zavoda, v katerem koli trenutku, neodvisno od privolitve ravnateljstva. Ravnatelj ali njegov predstavnik nima pravice, da zborovanje prekine.* Med stvarnimi zahtevami so poleg drugih tudi zahteva po učbenikih, ki naj ustrezajo šolskim učnim načrtom, temeljita reforma šol. skega sistema (odpravi naj se zrelostni izpit, ki je anahronističen, ker se na njem ne da ugotoviti zrelost dijaka; spremenijo naj se programi, če ne upoštevajo vprašanj, ki jih postavlja družbeni raizvo-j). Glede odnosa dijakov do učnega zbora je v resoluciji rečeno med drugim, da bi bilo treba omejiti spraševanja na vnaprej določene dneve. Končno so se dijaki znanstvenega liceja v resoluciji dotaknili tudi vprašanja repentabrskega šolskega patronata. Zborovanje dijakov trgovskega tehničnega zavoda «ziga Zois* pa je potekalo v mirnem, čeprav naelektrenem ozračju. Ko je odzvonila četrta ura, so se v telovadnici že zasedenega znanstvenega liceja zbrali skoraj vsi dijaki. Manj kalo jih je nekaj, ker so zaradi splošne stavke ostali doma Na zbo rovanju so bili tudi predstavniki ravnatelja in profesorskega zbora: podravnatelj prof Josip Tavčar, prof. Vladimir Deško in dr. Mitja Bitežnik. Zborovanju je predsedoval dijak Vilhelm, krajše poročilo o delu nedavnega zasedanja mladin ske konzulte je prebral dijak Spe tič, za njim pa je prečital dijak Babič predlog statuta, ki so ga z nekaterimi popravk. sprejeli. V razpravo o statutu so posegli tudi navzoči profesorji, katerih konstruk tivne pripombe so dijaki vnesli v prvotno besedilo Po razpravi o statutu je k pred sedniški mizi stopil predstavnik več je skupine dijakov, ki je priprav Ijalnemu odboru predložil osnutek I resolucije, ki ga je predsednik pre bral. Resolucija je zahtevala za sedbo šole «v znak solidarnosti •/. vsemi tržaškimi diiakt in v prvi vrsti z dijaki bližnjega slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja, ki so zasedli svojo šolo za rešitev skup nih problemov* Zaključne besede resolucije »sklene, da se Šom nasede*, so dijaki sprejeli ,z bučnim ploskanjem. Formalno so zasedbo šole potrdili tudi z glasovanjem, ki je pokazalo, da so bili glede tega vsi soglasni. Dijaki so formalno osvojili tudi zahteve, ki jih je pripravljalni odbor dal prejšnji večer natisniti na vabilo: «1. Naj se preneha krivična diskriminacija do v Italiji živečih Slovencev, ki so delavskega porekla. Ustanovi naj se slovenski tehnični zavod Odklanjamo vsako tolmačenje tega vrrašanja v duhu recipročnosti v meddržavnih odnosih*. 2. Uredijo naj se staleži slovenskih profesorjev 3. Uredi naj se vprašanje učbenikov. 4 Pokrajinski šolski skronik naj prekliče svoj protidemokratični ukrep glede repentabrskega šolskega patronata, ki je žaljiv za vso slovensko skupnost. 5. Slovencem v Beneški Slo veniji naj se prizna pravica do lastnega solstva! Prav bi bilo navezati stike z italijanskimi vrstnik: in doseči njihovo podporo našim zahtevam. Brez dvoma bo to udarec tistim šovinističnim silam, ki so te dni ostale v osamljeni in zapuščeni opoziciji. Kako so resnične zadnje besede, dokazuje tudi sice: drobno, a pomembno dejstvo. Dijake v zasedenih slovenskih zavodih so namreč obiskale delegacije italijanskih sred njih šol in se jim zahvalile. Tako je v prvih jutranjih urah prišla skupina dijakinj učiteljišča «Car ducci*, ki so ga po ponedeljkovem zborovanju dijaki spet zasedli, in skupina dijakov liceja «Petrarca». Bili smo v zasedenih šolah. V razredih in uradih vlada popoln red. Skupine dežurnih stražijo pred vrati, medtem ko drugi skrbe za varnost tehničnih naprav in pri telefonih. Spet drugi ..intendanti* skrbe za razdeljevanje hrane, ki jo v zasedeno šolo prinašajo člani »koordinacijskega odbora za pomoč* in tudi posamezniki že nekaj ur po zasedbi trgovske akademije je k vratom pristopil delavec, ki je v imenu «skupine starsev* daroval di jakom -uboj kruhkov in sadnih sokov. Glede te, materialne pomoči, so slovenske šole povezane z drugimi srednjimi šoiami, ki so ustanovile »koordinacijski odbor*. Ker ta nima stalnega sedeža, prinašajo organizacije in zasebniki svoje pri spevke E ar v zasedene šole. Zvečer so predstavniki svetoivan ske sekcije KPT «Vostok» izročili dijakom solidarnostno pismo in jim zagotovili tudi dejansko pomoč. V pismu je med drugim zapisano, «da ima v težkem položaju, v katerem je šolstvo v Italii še poseben po men gibanje in stavka slovenskih dijakov, ker je njihova borba za spremembo šolanja v državi povezano z ono za narodne pravice Slovencev in prot: diskriminacijam, katerim so slovenska šola, slovenski šolniki in dijaki podvrženi*. Pokrajinski šoisk; skrbnik prof. Angioletti je naslovil skupno z ravnatelji vržaških višjih srednjih šol «topel poziv dijakom ki so zasedli različna solska poslopja njihovim staršem . in družinskim, članom, • naj sodelujejo na najbol; učinkovit način, da bo prišlo do čimprejšnje normalizacije tržaške šole*. Predstavnika PSI pri šolskem skrbniku Na zahtevo pokrajinskega stva socialistične stranke ie.“S prišlo do sestanka med šolskim skrbnikom AngioleOTJ in podtajnikom PSI Igorjem tej nom ter članom socialistične A venske komisije Filibertorn B««6? tičem. Slovenska socialista sta j® skemu skrbniku izrazila zaskrD nost v zvezi s perečimi vpras« slovenskega šolstva, ki so v * njem času zajeli našo frfid Predvsem je bil govor o šobJU patronatu na Repentabru in oJLj zorni komisiji pri šolskih radi]5, oddajah. Oba socialista sta tMj sila potrebo do veliki občutljlVS. v zvezi z zapletenim položaje® skega patronata na Repentabru 1 ffr nujnost, da se problem čimprfl j ...... isatf e sw skrbnik izjavil, da je v korij; V zvezi z nadzorno komisij? £ šolskih radijskih oddajah je ^ kooptiral dr. Ježa ter prof- Nadalje je bil govor o ser®n*, za slovenske šolnike in s zvezi o prostih dnevih. Ob za“liW ku je bil šolskemu skrbniku PJL, zan problem priznanja diplom 11 , učiteljicam, ki so diplomira16 Portorožu po letu 1947. Burja poškodovala stolp TV na Nanosu V torek 4. februarja ob 23-tfJ močna burja hudo poškodoval*,^ tenski stolp TV in UKV odiR) na Nanosu. Zaradi izredno vremenskih razmer, ki onem?^ jo točnejšo oceno, še ni mo' *L soditi, kdaj bo škoda lahke A, pravi jena. Po prvih vesteh J«, ja odlomila del stolpa. Žara® L škodb stolpa in antenskih obveščamo gledalce TV P?0*'« in poslušalce UKV oddajnik*^! nos, da do nadaljnjega ne bO^j posredovati televizijskega iBrgl radijskega programa. TelevMgJi gledalce obveščamo, da se, ‘ p poslužijo v Postojnski kotih®Lj) nala 5 in kanala 11 na KoKpP in na Krasu. Obrni zbor sekcije evropskega gibanja V časnikarskem krožku v na Korzu Italija štev 12 bo “a redni občni zbor krajevnega Evropskega federalističnega L<5 nja. Občni zbor se sestane v PLj sklicanju ob 18. uri in v dr“L) ob 18.30. Izvolili bodo nov ^ stveni svet ter določili delegat« i ških federalistov za kongres rjj nja, ki bo v našem mestu 8 aprila. Evropsko federalistično S1 Z)? je mednarodna organizacija, Jj re namen je ustanovitev evr°y zveze, ki naj bi bila uvod v tovno zvezo S Včeraj dopoldne ,je županiji cini sprejel na županstvu vo® j »Societa Ginnastica Tnestina”1^! so priredili «veliko telovadno . $ demi.jo* v Rimu 2. junija la®jt» proslavi 50. obletnice prihod* lije v Trst. ~~~~~~~ S župan je odredil prepoved . J) nje s tovornjaki s težo vet stotov po Ulici Ovidio, med Commerciale in Ulico C ant® STOLPEC INA Avtomobili za cesarja Japonski cesar Hirohito, ki se je doslej vozil le v limuzinah tuje proizvodnje, je zdaj «presedlai* na domači izdelek. Avtomobilska tovarna Ninsan je namreč dvoru podarila 3,2 tone težak avto, vreden okrog 30 milijonov lir. Tako se je tudi japonski avto vključil v cesarjev vozni park, ki ga sestavljajo 4 mercedesi, nekaj rolls-roycov in več drugih avtov tujih znamk. OD 7. DO 11. T. M. V TURINU 28. mednarodni salon oblačenja «SAM1A» Te dni bodo v Turinu odprli 28. mednarodni salon oblačenja SAM IA, ki obsega nad 30.000 kv. metrov razstavne površine in katerega se udeležuje 540 domačih in tujih razstavljalcev, slednji iz o-smlh različnih držav. Salon SAMIA je razdeljen na specializirane odseke: odsek za pletenine, odsek za srajce, odsek za pritikline, in podobno. V prostorih torinskega razstavišča bodo na tem prikazu, ki bo trajal le štiri dni, in to od 7. do vključno 10. t. m„ tudi letos nastopile številne modne hiše iz Francije, kar daje posebno obeležje turinskl prireditvi. Slovesno odprtje, kateremu bo prisostvoval minister za zunanjo trgovino V. Colombo, bo v petek, 7. februarja, ob 10. uri dopoldne. Ves čas odprtja salona bodo v njegovem okviru prirejali modne revije, na katerih bodo prikazovali r,uj novejše starjtve domačih In tujih mojstrov. 12 MILIJONOV Z ENIM ZAVOJČKOM CIGARET NA DAN • Z 200 lirami na dan, kolikor stanc en zavojček cigaret, more mladi tridesetletni oče zagotoviti družini, da, v primeru njegove rane smrti v naslednjih 15 letih, takoj izterja znesek 12 milijonov lir. • Tako se da doseči z «ZAČASNIM ZAVAROVANJEM ZA PRIMER SMRTI»: torej z zavarovanjem, ki ob majhnih stroških omogoča zagotoviti precejšnjo vsoto. • «ZAČASNO» zavarovanje je zavarovanje mladih, torej tistih, ki so si šele pred nedavnim ustanovili družino, ki imajo otroke v nežni starosti, ki so v začetku kariere; v bodočm sti si bodo ustvarili trden gospodarski položaj, toda danes njihovi dragi potrebujejo zaščito: dovolj je... en «zavojček cigareti) na dan, da bi rešili vprašanje in si zagotovili mirno življenje. • «ZAČASNO» zavarovanje je na razpolago tudi zavarovanja, ki predvideva posebne ugodnosti za vančeve družine. v obliki «družinskega» preostale člane zavaro- • Za pojasnila in nasvete se obrnite na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni ali pa nam pošljite spodnji odrezek v zalepki, ali prilepljen na dopisnici. VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE Ime... I l Priimek. I Ulica____ | Poštni kodeks in mesto.. J Pokrajino. PD/68 Spštcooni .l ISTITUTO NAZIO^L DELLE ASSICURA^ Via Sallusiiana 51 00100 ROMA J KAKŠNO POT BODO SEDAJ UBRALE ZDA «Pax americana» ni več smoter? Mnenje Nixonovega tesnega sodelavca ■ Zah. Evropa ne Potrebuje več lekcij ■ Vietnam, Bližnji vzhod in SZ -Sodelavec hamburškega tednika , ®r. Spiegel* je postavil nekaj jPfasanj profesorju Ilenryju A. Ij Ss'ngerju, svetovalcu predsedni-da Nixona. Glede na njegovo se-EJ-°. funlrSj bolj zapleten kot je bil j C([ dvajsetimi leti. Zaradi tega i hkrati zapleteno , !•-» čfotriln z današnjim ®?an.jem in številnimi državami, šfh ustvarjanje svetovnega _ re-]*/. v katerem bi se človeštvo nko razvijalo in bi v njem iz-y?'a nevarnost vojne. J*'1 Ali verujete, da je nasploh il^oče zamisliti si neko globalno t°"tepcijo, ki bi lahko prinesla sitev za praktično politiko? Vze-si!It'(i) krizo na Srednjem vzhodu a incident s «Pueblom» — pri so pomagali le pragmatični t.v^Pki. Ali pa obstajajo tudi za . ksne primere neke splošne ka- ^gorije? (3'; Ko je govor o potrebi kon-jbPjje, to ne pomeni, da jo moto1'0 zapisati na papirju in jo še-zatem proučiti. Ni takšne kon-g^tje, ki bi jo bilo moč prila-g “ na vsak posamezni primer. du,': In kriza na Srednjem vzho- ^ein ^redrlji vzhod je po mojem Bnlj ? problem koncepcije. Ni je nJhke, ki bi mogla odpraviti vse ^osti med Arabci ’ T - tel0 Izaelci, goč ne Y primeru, ko bi bilo mo-f® priti do formalnega miru. zeQa spošni elementi take kri-pr s® lahko izolirajo, lahko se tudi v h moznosL da bi se velesile Sr a ne vmešale, oziroma da se kan •* vzbod ne spremeni v Bal-lej šestdesetih ali sedemdesetih vDi", Ali nista obe velesili že da 6|yni v to' nh nc §re za 101 tost' ol3e velesili s svojo soglas-Srari • Privedli do sporazuma na da? ^en’ vzhodu — kar spet do-obstoj zakona o bipolar- DrnA-h je ena od poti za pre- avt"l*V. da bi Srednji vzhod z k^nuino krizo ne povzročil ve-‘'O . • »ost kov, morajo Evropejci tudi sami razmisliti, od česa je odvisna njihova varnost. S.: Ali bo Nixonova vlada posvetila več pozornosti željam svojih južnovietnamskih zaveznikov? V tem primeru bi seveda nikoli ne bilo konca vojne. K. : V Vietnamu je problem kompliciran. če ;e Hanoj prepričan, da lahko pogajanja izkoristi za to, da bi nas ločil od Sajgona, potem dokazuje, da se ne želi resno pogajati. S.: Vi ste od 1. 1965 do danes bili trikrat v Vietnamu, kamor vas je poslal predsednik Johnson. Do kakšnih zaključkov ste prišli na teh potovanjih in kaj ste svetovali predsedniku? K.: Ne bi želel govoriti o tem. S.: V preteklosti se je pogosto vsiljeval vtis, da Amerika ne najde pravega odnosa do sveta, ki jo obkroža, da se ji ne posreči mobilizirati svojega velikega intelektualnega potenciala, da bi na primer skušala razumeti Arabce ali Francoze ali Vietnamce. Kakor da bi ne bili pravi ljudje na pravih mestih. Od kod, po vašem mnenju, izhaja vse to? K.: Cesto se govori, da ima Hanoj inteligentnejše diplomate kot mi. Toda Hanoj ima samo en zunanjepolitični problem, mi pa 126. S.: To bi se komaj moglo tako reči. Hanoj ima najmanj tri probleme: Južni Vietnam, Kitajsko in Ameriko. K.: Da, toda vse to je osredotočeno v Vietnamu, vtem ko morajo ZDA hkrati razsipati svoje sile na Japonskem, v Evropi in v Južni Ameriki. Temu se ni moč ogniti, na to smo primorani. Poprečni Amerikanec nima osebnih izkušenj z delno revolucionarnim svetom. Psihologija Arabcev in Vietnamcev ni mogoče pojmovati samo intelektualno, to _ je tudi vprašanje človeških izkušenj. S.: Po drugi strani nacija vendarle ne živi tako ločeno. Nasprotno, saj ima tudi lastno revolucionarno gibanje, gibanje črncev. K.: To je relativno nova izkušnja. Vrhu tega se komaj tiče onih, ki bi raje dosegli zmago kot pa stremeli za ravnotežjem. OB OBISKU ZNANEGA STROKOVNJAKA V DOMOVINI Von Braun je še zelo mlad kazal izredne sposobnosti Pri 20 letih je biI že v krogu nemških raketnih strokovnjakov Ko je bil star nekaj nad 30 let je nosil odgovornost za «V-2» Časopisne agencije sporočajo, da bo «oče» ameriške raketne tehnike in načelnik programa «A-pollo* von Braun te dni v Zahodni Nemčiji, kjer bo pričal na sodni razpravi, ki se vrši proti nekemu nacističnemu vojnemu zločincu, kateremu obtožnica očita, da je kriv smrti mnogih jetnikov, ki so delali na nacističnem oporišču, kjer so izdelovali rakete V-l in V-2, s katerimi so proti koncu vojne nacisti bombardirali London. V tem primeru pa nas von Braun ne zanima kot priča na tem procesu, pač pa kot raketni strokovnjak, kot tisti, za katerega trdijo, da je Američanom omogočil precejšen del dosedanjih vesoljskih uspehov. O von Braunu je bilo doslej že veliko povedanega, pogosto so se beležile tudi stvari, ki so dokaj daleč od resnice. Zato bo verjetno več držalo to, kar je o njem napisal njegov nekdanji predstojnik in tudi delovni tovariš bivši general VValter DomDerg v svoji knjigi, ki je sicer izšla že pred leti, ki pa ni bilo nanjo doslej nobenega odmeva, ki bi bil zanikal njegove trditve o von Braunu. Von Braun je po rodu Prus. Z raketno tehniko pa se je začel ukvarjati še zelo rruad, ko mu je bilo komaj dvajset let. General Dornberg pravi v že omenjeni svoji knjigi, da je Nemčija še pred nastopom nacizma začela graditi nova orožja, pa čeprav so ji mirovni pogoji to prepovedali. In na sestanku raketnih strokovnjakov, ki so se bolj ali manj tajno sestali 1930. leta v Berlinu, je bil sedanji amerišk, strokovnjak von Braun že navzoč. Dornberg pravi, da je na tem sestanku «opazil zelo nadarjenega mladeniča, sina nemškega junkerja iz Prusije* in da ga je takoj pritegnil v svojo delovno ekipo. Dornberg je bil tedaj kapetan nemške vojske. Tako je von Braun, ko je bil star komaj 20 let, začel z delom pri raketah, ki so jih izdelovali in preizkušali v nekem velikem gozdu blizu Berlina. Dornberg nadalje pravi, da so prve rakete, seveda ne rakete V-l in V-2, izdelovali in preizkušali že leta 1932. Ko govori o tem in o nadaljnjem razvoju raketne tehnike Dornberg obtožuje tudi samega Hitlerja in naciste nasploh, češ da je Hitler kriv, če Nemčija ni dobila vojne, ker ni posvetila dovolj pozornosti raketni tehniki in možnosti uporabe raket v vojni. Morda ima vsaj kar zadeva «zanimanje» za rakete Dornberg v°jno oziroma ustvaril nevar-s , zanjo. vas druSe poti? Kakšen bi bil Vzh °ncept za rešitev srednje-aodnega vprašanja? Tega sedaj še ne morem V vladi še niso bila zaseda a vsa mesta in tudi ni vla-£ - prevzela vseh poslov, žilna, y sv°ji študiji o ameriški jo anJi politiki ste napisali, da bi nofj^jci danes ne morali popol-'fod-*4 ,sPrejeti ameriške politike. Ijg a’ če upoštevate pridržite, že- 1(1 predloge evropskih zavezni-sli ne bi to zelo zapletlo gaJanja z Moskvo? tfjVem, to se vedno znova po-a Toda, kako naj sklenemo ?P°razum, ki se tiče naših dasj n*kov, ne da bi se o tem z Pb zavezniki ne pomenili? Naj L.,,0 Jedrskem sporazumu misli se *C°I1* zagotovo bi bilo bolje, da ^veztVk'1 najprei Poraz£ovonmo z din" če bi se o tem najprej me-itd “f Nemci, Italijani, Japonci po" oi morda zaradi golih pri-de na 'n očitkov verjetno niKoli hiogio priti do pogajanj s SZ. liidi ^l°r(la bi za leto ali dve •'im Sarn obslil tako. Vendar me-Iti :. da je to eden od problemov, j,J‘h moramo rešiti. Niv' boksne vojaške zahteve bo bv^n°Va vlada postavila pred IjOjPejce? To vprašanje se vsi-lotJ® glede na to, da ste vi deset ij , bli zagovornik teorije, po kate-n;)01 Zahod moral biti pripravljen oboJT.SHjše spopade, t.j. zadostno ierr\ en s konvencionalnim orož-pr • Medtem je prevzel gotovo taniu 0 strategijo «elastične ob-nisn NATO, vendar Evropejci Spolnili svoje obveznosti, da l konvencionalno oborože. Ali jih Primorali, da to store? |(q ' Menim, da je potekel čas, toni*0 Amerikanci potovali po Ev-ln delili lekcije o evropski \ kjer povsod izstopa le pretirano veliko oko med nedo'ocenim prep’etom oblik, to oko pos1oteren strah drobnega, nemočnega bitja, ki se skriva pred preganjalci? Ali ni v olyh iz skupine «Redipuglia» kljub njihovi barvni popolnosti o-pomin padlih iz vseh vojn? Tudi vsebina ostalih slik je podobno uglašena pa naj podaja kozjo glavo in srce, ali anatomske študije, črn oblak ali le jasnost strele nad žitnim poljem. Povsod občutimo neenako borbo zla in dobrega, ki jo pa umetniško more ponazoriti le res velik slikar, ki v vsem obvlada slikarsko gradivo in način, da more z neobičajno jasnostjo potez zgnesti barve sko-roda v živo utripajočo snov svojih slik. MILKO BAMBIČ Podelitev knjižne nagrade NIN Književna nagrada, ki jo od leta 1955 podeljuje beograjski tednik «Nin», je bila tokrat podeljena hr-vatskemu književniku Slobodanu Novaku za njegov roman «Mirisi, zlato i tamjam. Knjiga je izšla pri zagrebški Matici Hrvatski. Žirija, ki so jo sestavljali Veli-bor Gligorič, Miloš Bandič, Bori-slav Mihajlovič-Mihiz, Zora Mišič, Muharem Pervid, Eli Finci in Pe-tar Džadžič, se je odločila za to delo, vendar je ime’a v ožji izbiri tudi roman Slobodana Seleniča iMemoari Pere Bogalja» in Dra goslava Mihailoviča roman «Kada su cvetale tikve». Knjižna nagrada znaša milijon dinarjev in je med najpomembnejšimi knjižnimi nagradami v Jugoslaviji. To nagrado so doslej dobili leta 1955 Dobriča Cosič za njegovo znano delo rKorenb>, naslednjega leta je nagrado dobil Mirko Božič za roman «Neisplakani», O-skar Uavičo je 1957. leta dobil na grado za svoje delo «Belon i svi-ci», Aleksander Vučo pa leta 1958 za svoje Mrtve javke». Leta 1959 so nagrado podelili Branku čopiču za delo «Ne tuguj bronzana stražo». Lela 1960 nagrada sploh ni bila podeljena, naslednje leto pa je nagrado «Nin» dobil Radomir Konstantinovih za svoj «Izla zak». Lela 1962 je Dobriča Cosič dobil drugič nagrado •s.Nim’ za svoje delo «Deobe», naslednjega leta pa Miroslav Krleža za svoje «Zastave». leta 1964 in 1965 je ponovno prišel na vrsto Oskar Danico, prvič za svoje delo »Gladi*, naslednje leto pa za delo «Tajne». Leta 1966 so dali nagrado Ranku Marinkoviču za njegovo delo «Ki Mop», leta 1967 je nagrado dobil Meša Selimovič za roman «Der-viš in smrt». lani pa je nagrado dobil Eri/i Koš za svoje «Mreže». Ob primorskili revijah Pred kratkim je izšla nova številka Goriških srečanj (št. 15-16), nekaj časa prej idrijske Kaplje (št. 12-13) in te dni tudi Idrijski razgledi (št. 4, leto XIII). Starejši sta zadnji številki tržaških revij Zaliva in Mosta. Ko imamo vse le revije v rokah, nam prihaja na misel sledeče: Pred časom (7. decembra) je ljubljansko Delo objavilo intervju Rastka Močnika s študentom filozofije na ljubljanski univerzi ter urednikom Problemov in Tribune Andrejem Medvedom (sicer še z dvema drugima, kar pa nas tu ne zanima). Na Močnikovo vprašanje Kaj meniš o trenutni situaciji slovenskega revialnega tiska, je Medved odgovoril: »Slovenci premoremo nekaj o-srednjih (Teorija in praksa, Sodobnost, Dialogi, Problemi) in vrsto .obrobnih’ revij, ki še niso v zavetju institucij. Te se torej morajo še institucionalizirati in so tako ,za zdaj’ še prisiljene izhajati v samozaložbi (Objave), iziti le enkrat ali morda dvakrat (Ar-tes, Katalog).. » ln potem Medved razlaga, kakšne te revije so ali niso. Očitno je, da Medved ne pozna — razen Dialogov — cele vrste slovenskih revij, ki izhajajo izven Ljubljane, ali pa se mu ne zdi vredno jih omeniti niti za dober niti za slab zgled. Ali pa po Medvedovem mnenju res ne kaže. da bi se v odgovoru na vprašanje o situaciji slovenskega revialnega tiska ustavljal ob kakih Goriških srečanjih in Kapljah ali celo ob Mostu in Zalivu? Medvedov odgovor je že po svoji obliki nesprejemljiv, ker kaže vse preveč tisto ljubljansko zagledanost, ki ne vidi ničesar okrog sebe. Zlasti pa je Medvedov odgovor nesprejemljiv zaradi zastarele miselnosti, ki jo razodeva: ko namreč ne zna slovenskega kulturnega dogajanja čez mejo vključiti v enotno slovensko kulturo, o kateri že lep cas govorimo. Če morda misli Medved, da je kvaliteta merilo če je kako revijo omenil ali ne, potem moramo reči, da tak izgovor alt pojasnilo ne more zadostovati Ko namreč odgovarja na neko splošno vprašanje, nima pravice dajati le polovičen — ali še manj kot polovičen — odgovor Njegova kakovostna merila pa so njegova zasebna stvar in ignoriranja na opravičujejo. R. R. PLAČUJTE S TEM! Je lo Specialcarla, dokument, ki vaše čeke s tekočega računa spremeni v gotovino 3000 bančnih okenc vam omogoča, da v vsej Italiji takoj vnovčite svoie ček* s tekočega računa enostavno tako, da pokažete svojo »Special-carton, osebni dokument, ki ga denarni zavodi Cassa di Rispar-mio in Monti di Credito dajo na razpolago svojim klientom. Vaše čeke s tekočega računa sprejmejo kot gotovino tudi vsi tisti trgovci, ki imajo v izložbah razstavljen znak ZAVODOV CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: Naj višja temperatura 3,4, najnižja 0,2, ob 19. url 1,5 stop., zračni tlak 1021,1 neredno narašča, veter 30 km na uro severovzhodnik, s sunki do 66 km na uro; vlaga 66 odstotna, nebo pooblačeno, morje raz' gibano, temperatura morja 6,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 6. lebruarja DORA Sonce vzide ob 7.20 *n zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 9.58 — LU-na vzide ob 21,45 in zatone ob 9.02, Jutri, PETEK, 7. februarja KSENIJA TUDI V TRSTU, KAKOR PO VSEJ ITALIJI Popolnoma uspela splošna za izboljšanje pokojninskega stavka sistema Stavka je zajela vse delavce zavarovane pri ustanovi INPS Zborovanje v kinu «Alabarda» - Solidarnostni pozdrav dijakov področja, k nam pa je prišlo Kakor po vsej Italiji, je bila vče- f ni pokazala dovolj politične volje ■niiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiii,,„i,,mu,„,n,IIllmllllllfIIIIIllllIlllllllllllll)lllIIIIII(|llllllmillllllllI1J raj tudi v Trstu 24-urna stavka, ki i za rešitev tega problema in je „ *o jo napovedale sindikalne orga- odbil očitke nekaterih krogov, češ DELO DEŽELNEGA SVETA nizacije po neuspešnem sestanku ( da je malo manjkalo do zaključka ——------------------------------------------------------------------------------- Vn, » ,1 ',:l'irln 1 n rm/lll/nlni m « VT1 . J _ 1 1 y ’ I 1 MEJNI OSEBNI PROMET V JANUARJU Skupno je prekoračilo mejo 2.932.117 ljudi Največ prehodov so pretekli mesec zabeležili pri Fernetičih Italijansko-jugoslovansko mejo na 180.185 jugoslovanskih obmejnih Tržaškem je v preteklem januarju prebivalcev. Kar zadeva promet po prekoračilo 2,932.117 ljudi, od tega posameznih prehodih, je bilo v ja-1,574.690 s potnim listom (v lan- nuarju takole: čez Fernetiče je po-skem januarju 1,118.003), in 1 mili- tovalo 417.930 ljudi, čez Škofije jon 357.427 z obmejno propustnico 333.603, čez prehod pri Orehu (v lanskem januarju 1,150.294). V 210.665, čez Šentjernej 103.330, čez mednarodnem prometu je stopilo Pesek 113.638, čez Lipico 78.517, čez na sosedno jugoslovansko področje Repentabor 28,106 in čez Opčine 560,971 italijanskih državljanov, 8.669, Iz navedenih podatkov je 576.654 pa jih je v istem času po- razvidno, da je bil januarja na pr-tovalo v nasprotno smer. Tujcev vem mestu prehod pri Fernetičih, so v januarju našteli 437.065, od medtem ko je prvenstvo doslej tega pa jih je potovalo 224.706 v vedno pripadalo prehodu pri Sko-smeri iz Trsta, 212.359 pa v nasprot-' fijah. Da bi se izognili težavam, ki no smer. jih v prometu povzroča gradnja Jugoslovanskih državljanov so na n?veK® prehoda so namreč števil-naši meji v januarju našteli 400.764; [ ™ potniki ki bi sicer stopili na turistov iz drugih držav je bilo se-! Jugoslovanska tla na škofijah, tu-veda mnogo manj: našteii so 5.022 * v__J.auu obširno-je odgovoril svetovalcem odbornik za načrtovanje Stopper. Najprej je orisal pomen zakonskega predloga in njegove namene. Predvsem hočejo z niim premagati zaostalost v deželi. Zakonski predlog se nanaša na raz- Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 2. strani. MiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiitiiiiiitiiHiiiiiniiiiimiiiimimtiiimMHimiiiiiiimMmmmHMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii SEJA OBČINSKEGA SVETA Odobritev načrta za ureditev Rižarne Dijakinja, članica delegacije dija-kov šole A. Volta., pozdravlja stavkajoče delavce V torek je bila seja občinskega sveta, na kateri so odobrili načrt arhitekta Romana Boiea o ureditvi Rižarne kot nacionalnega spomenika. Za načrt so glasovali vsi razen misovcev, ki so se vzdržali. Načrt je podrobno orisal župan Spaccini in dejal, da bo predvsem ohranil turobnost okolja, da bi s tem prikazali obiskovalcem izvirno ozračje, ki je vladalo v Rižarni, ko so nacisti sežigali v njej žrtve. Na kraju, kjer je bil krematorij, bodo namestili veliko jekleno ploščo, ki bo pod ravnijo tal. Od tu se bodo cepili nekakšni kanali, ki bodo predstavljali smer, po kateri se je vil dim iz krematorija. Dimnik pa bodo predstavljale pokončne jeklene ploščice. Vse okoli bodo postavili 11 m visok zid in kdor bo stal za zidovi, bo videl samo nebo, ki je bilo za jetnike edino upanje v rešitev. Ostali prostori ostanejo nespremenjeni, le dvorišče bodo tlakovali na novo. Bivšo garažo bodo spremenili v kapelo, v kateri bodo oltarji štirih veroizpovedi. Kjer je bil sedež policije, bodo namestili center za dokumentacijo odporniškega gibanja. Na seji so odgovorili tudi na nekaj vprašanj svetovalcev in odobrili nekaj navadnih upravnih sklepov. Sindikalni sestanek uslužbencev zdravilišča INPS Sindikalne organizacije sporoča Jo, da sta bila 21. in 28. januarja sestanka sindikalnih organizacij u-službencev zdravilišča INPS v Trstu (CGIL, CISL in UIL), na katerih so razpravljali o vprašanjih, povezanih z uresničenjem novega zakona o reformi bolnišnic, ki predv: deva odcepitev zdravilišča od INPS S to odcepitvijo bodo lahko uporabili to sodobno zdravilišče za pljučne bolezni v prid vsemu prebivalstvu dežele. Ob tej priliki so obravnavali razne zadeve, poveza^ ne z bodočo klasifikacijo zdravilišča ter z jurldlčnim in mezdnim položajem osebja. Sklenili so tudi da bodo prosili za razgovor z deželnim odbornikom za zdravstvo, da mu predočijo stališče kategorije ter da bodo zahtevali naglo uresničenje zakona o reformi. Spominska svečanost za pokojnim L. Gasparinijem Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 spominska svečanost za pokojnim Leopoldom Gasparinijem O njem bosta govorila Mario Colli in Marija Ber netič. Predsedova, bo Vittorio Vi-dali. Videmska pokrajina v tržaškem spisku pomorskih agentov Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt je sporazumno z ministrstvom za trgovinsko mornarico s posebnim dekretom z dne 7. decembra 1968 raztegnilo pristojnost odbora za sestavljanje spiskov pomorskih agentov pri tržaški trgovinski zbornici tudi na videmsko pokrajino. Ta je bila v tem pogledu doslej odvisna od beneške zbornice. Ministrstvo je s tem ugodilo želji, ki jo je svoj čas izrazila tržaška zbornica, ki bi bila rada videla, da bi se njena pristojnost razširila na celotno področje Fur-lanije-Julijske krajine. Beneški odbor Je zdaj pristojen le še za dve pokrajini, in sicer za pokrajini Benetke in Rovigo. Pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto ravnatelja tržaške umobolnice. Prošnjo za u-deležbo na natečaju je treba poslati do 12. ure 31 marca letos. Prizadeti more biti star največ 45 let. Imeti mora diplomo iz medicine in kirurgije italijanske univerze. Poleg tega pa je moral prizadeti biti najmanj štiri leta v službi v kaki umobolnici Za druge informacije se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo pokrajinske uprave v spadajo v pristojnost države. Kar se sindikatov tiče, je Berzanti dejal, da ne nasprotujejo splošni vsebini zakonskega predloga, pač pa zahtevajo, da se točno nakažejo kriterij pri izbiri deželnih posegov na kmetijskem in industrijskem torišču ter da se določijo tudi področja,_ na katera bo treba poseči. Deželni odbor se popolnoma strinja s temi zahtevami, saj je mnenja, da je treba porabiti denar na podlagi pravilne izbire. Zato se po Berzantijevem mnenju različni sodbi dežele in sindikatov ne nanašata na bistveno vsebino zakonskega predloga, marveč bolj na metodo in roke posegov. Seveda pa nrinada odločilna beseda o tem deželnim organom. Sindikati pa se morajo zadovoljiti z zagotovitvami, da ..bodo., njihove, zahteve upoštevane. Na koncu je dejal, da so v komisiji že sprejeli razne popravke ki so jih zahtevale opozicijske stranke ter da so pripravljeni sprejeti tudi razne predloge med samo razpravo v deželnem svetu. Zavrnil je tudi očitke, da je hotela leva sredina «strumentalizirati» zakon. Na včerajšnji seji se je začela razprava o posameznih členih zakonskega predloga in številnih popravkih, katere so predlagatelji orisali. Nekatere popravke je odbor sprejel. Najbolj živahna je bila razprava o popravku svetovalcev furlanskega gibanja, po katerem, naj bi vsaj 85 odst. od zahtevanih 490 milijard potrošili za tri furlanske pokrajine (iz tega vidimo, da svetovalci furlanskega gibanja smatrajo tudi vse Goričane za Furlane), tako da bi ostalo za Trst samo 15 odst. To svojo zahtevo so zagovarjali s tem, da je Furlanija bolj zaostala in uboga. Proti tej zahtevi so se oglasili razni svetovalci, med katerimi tudi sami Furlani. Misovec VVondrich je dejal, da bi bila to krivična diskriminacija v škodo Trstu. Podobno je dejal tudi liberalec Morpurgo. Furlanski misovec Boschi pa je ostal nekje na sredini in dejal, da zaupa odboru, da bo pravično upošteval razne potrebe in da se zaradi tega vzdrži. Komunist Bara-cetti je dejal, da je ravnanje svetovalcev furlanskega gibanja lokal-patriotsko in da je nesmiselno, kajti glavno je pri tem, komu pojde denar in kako bo vplival na družbeni ustroj. Bettoli (PSIUP) je očital omenjenim svetovalcem kva-lunkvizem in odločno obsodil njihovo ravnanje. Proti njihovemu popravku so se izrekli tudi demokristjani Urli, Cocianni in Coloni. umi.. PROMETNA NESREČA PRI SV. ANDREJU Pomorščak trčil z avtom v tramvaj in podlegel ranam Pod Rovtami so našli truplo neznanega starčka, ki je zmrznil sedmih letih vštevši letošnje leto. S tern denarjem nameravajo zapolniti najbolj vidne vrzeli v javnih posegih na gospodarskem in socialnem torišču. Očitno je, da mora država pokazati solidarnost z našo deželo v občutni meri. To mora storiti zaradi vpliva, ki ga ima gospodarski razvoj v naši deželi na vso državo in tudi zaradi tega, ker mora dati naši deželi odškodnino za razna bremena, kot so na primer vojaške služnosti. Odbornik je zatem orisal razna področja, na katerih so potrebni posegi. Predvsem pride v.. poštev, zaščita tal in naselij. Pri tem se je treba spomniti le na hude posledice poplav v letu 1966. Da ne pride več dov tako dramatičnih do-ljanje področij za industrijski raznim vodnim in gozdnim de.om. Zatem so važne razne infrastrukture, kot na primer ceste, pristanišča, letališča, vodovodi in kanalizacija. K temu je treba dodati uresničenje urbanističnega načrta in priprav-ljenje področij za industrijski razvoj. Važno je tudi kmetijstvo, ki potrebuje zlasti namakalne naprave. Poleg tega'je treba razviti industrijo, da se ustvari.o nova delovna mesta. Zatem je odbornik omenil posege podjetij z državno udeležbo, pri čemer bo dežela stalno opozarjala IRI na potrebe pri nas. Kar se kmetijstva tiče, bi morali okrepiti tudi posestva, da bi postala bolj donosna. Stopper je govoril tudi o inštrumentih za uresničenje načrtovanja in orisal stališče odbora do kritik sindikatov. Predsednik Berzanti je v svojem odgovoru orisal stališče odbora do nekaterih vprašanj, ki so bila načeta med razpravo. Rekel je, da ni bilo moč prej predložiti parlamentu zakonskega predloga, ker je bilo treba prej pripraviti deželni načrt. Omenil je razliko, ki je med našo deželo in drugimi deželami, kar se tiče državnih prispevkov, in rekel, da člen 50 našega statuta bolj spoštuje deželno avtonomijo, kot se dogaja drugod. Kar se tiče uporabe sredstev, ni še moč sedaj določiti podrobno vseh izdatkov, temveč zadostuje, da se na splošno nakažejo. Zakon, sestavljen na podlagi člena 50, je v bistvu zakon o financiranju, čeprav izreden, kar so morali pri njegovi sestavi upoštevati. Niti ni moč vključiti v ta zakon stvari, ki ljem za osnovno šolstvo. Razprav ljali so o mednarodni šoli v Grlja-nu. S podtajnikoma za javno šolstvo Rosatijem in Buzijem pa so razpravljali o raznih vprašanjih jav. nega šolstva Nazionale 16.00 «Non alzare 11 ponte, abbassa id fiume». J. Levvis, P. Thomas. Techndcolor. Grattacielo 16j00 »Bora Bora». Hay-dče Polrtoff, Corrado Paril. Techm-color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 16.00 «Teorema». Silvana Man-gario. Massimo Girotti, Terence Stampf. Techrnculor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 15.30 «La notte delFagguato«. Gregory Pečk, Eva Marie Salnt. Technicolor. Excelsior 15,30 «La fredda alba del commlssario Joss». Jean Gabin, Da-ny Carrell. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. IKom. Rilz 16.00 »Poker dl sangue«. Dean Martin, R. Mitchum. Prepovedano mladini pod 14, letom Technicolor. Alabarda 16.30 «Eva, la Venere sel-vaggia«. E. Barros, B. Harris. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 16.00 «Privilege.» Paul jones Jean Shrnnpton. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «1 contrabban dieri del cielo«. Claudia Cardinale, R. Ta.ylor, Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «11 medico della rnu-tua» Alberto Sordi Technicolor Cristallo 15.30 «C'era una volla il VVest«. Glaudia Cardinale in Henry Fonda. Technicolor Capitol 16.00 »La ragazza cori la pl stola« Monica Vltti, Stanley Baker Carlo Giutre Technicolor Impero 16.30 «Les biches«. Jacqueline Sassard, J. L. Trintignant. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Barbarella» Ugo Tognazzi, Jane Fonda. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Garibaldi 16.00 «Operazione diaboll-ca». Rock Hudson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16,30 »Ballata per un pistoleroi) Technicolor. Ideale 16.00 «11 coragglo e la sfida.i) D. Bogarde, J. Mills, M. Demnogeot. Technicolor. Abbazia 16.00 «Sette co-ntro tutti«. Roger Brovvn, Lice HavlHand. Tech' nicolor. KINO «|R|S» PROSEK Danes ob 19.30 «IO: 2 VILLE E 4 SCOCCIATORI Igra LUIS DE FUNES Trstu, Ul. Geppa štev. 21, v ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do j peljali v bolnišnico, kjer je izdihnil 12. ure. ‘po štirih urah trpljenja. Pri Svetem Andreju je včeraj zjutraj postal žrtev prometne nesreče 31-letni pomorščak Elio Ga-bellina, ki je stanoval v Ul. Riva Gulli 4. S svojim avtom fiat 850 se je pomorščak peljal po sprehajališču Sv. Andreja proti Trgu Čampi Eli-si. Na cesti ga je verjetno led, ali sunek burje, zanesel da je zavozil po nasprotni strani ceste Ni mu uspelo ustaviti drvečega vozila, ki se je z vso silo zaletelo v prednji del tramvaja, ki je prav tedaj prihajal iz nasprotne smer Tramvaj je vozil 51-letni Aimando Franchino iz Ul. Leviz 14 Avto se je pri trčenju popolnoma zmečkal ob prednj' del tramvaja, deli karoserije in krmilo pa so se nesrečnemu vozniku zadrli v telo in ga hude ranili. Vrglo ga je z vso silo tudi v vetrobran, pri čemer se je močno pobil ter ranil. Z rešilnim avtom so ponesrečenega mladega moškega takoj od- Ko je včeraj nabiral drva je 44-letni Silvano Velinšček od Kam-panel pod Rovtami zagledal v jarku pod zapuščeno železniško progo Trst - Hrpelje negibno ležečega človeka. Približal se mu je in opazil, da je priletni moški mrtev. Na zapuščeni gmajni se je kmalu potem zbralo večje število policistov letečega oddelka, ki jih je domačin poklical, in sodni zdravnik dr. Nicolini. Gre za priletnega, 65-70 let starega moškega, ki so ga domačini sicer dobro poznali, a mu nihče ne ve imena. Beračil je v okolici >n se preživljal s_ prekupčevanjem starih cunj in železa. Nihče mu ni vedel doma in je verjetno iskal v jarku zavetje pred hudo burjo in snegom, ki je prejšnje dni pritisnil v naših krajih. Ko mu je zaradi srčnega napada postalo slabo, je zdrknil v jarek in obležal ter kasneje zmrznil. Na kraj najdbe je prihitel tudi vodja tržaškega letečega oddelka kvesture dr. Petrosino, PUSTNI KOSTUMI za odrasle ln otroke Velika izbira ! Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev. PAPIRNICA - IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 87 TRST, Ul. S. Ermacora 2 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO i K ST Viale XX Settembre 18/111 SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA -SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM V nedeljo, 9. februarja ob 16 uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Josip Vidmar Stane Sever Janez Rohaček Mira Sardočeva Stane Starešinič Akademski pevski zbor «Tone Tomšiči iz Ljubljane GLASBENA MATICA TRST V petek, 7. februarja 1969 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT Sodelujejo: Neva Merlak-Corrado — klavir Rok Klopčič — violina Marjan Lipovšek — klavir Spored : J. S. Bach - Montani: TOCCATA e-mol Babnik: SONATA za VIOLINO IN KLAVIR v F-duru Debussy: SONATA za VIOLINO in KLAVIR Chopin: BALADA g-mol žebre: SCHERZO Debusšy: POUR LE PIANO Hačaturjan: CHANT POEME Saint-Saens: HAVANAISE Vstopnina: 700 lir, dijaki 300 lir. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO KI Jo priredi v peteK. i t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Na sporedu je predavanje dr. Draga Dolgana, samospevi baritonista Darija Zlobca, glasba in recitacije, ki jih bo izvajala škedenjska mladina ____A ___ V počastitev kulturnega praznika bo RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE odprta v petek in soboto v društvenih prostorih od 17. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. V soboto, 8.II. pride ob 16. uri na razstavo Rdeča kapica s svojim spremstvom. Zato vabimo na obisk , vse malčke iz osnovnih šol in Iz otroških vrtcev. Tudi zanje bo bogat izbor mladinskih knjig in slikanic. Vstop prost SD BREG PRIREDI V SOBOTO, 8. T.M. OD 20.30 DO 4. URE ZJUTRAJ V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« 4. PREDPUSTNI • PLES Igra orkester «The Lords» BOGATO ZALOŽEN BUFET ZAŽELENE SO MASKE Vabljeni ! Razna obvestila _ SPDT obvešča udeležence smučarskih tečajev v Črnem vrhu, da se tečaji bodo vršili redno, le če bodo ceste prehodne. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU VLJUDNO VABI NA XVI. SLOVANSKI PLES V SOBOTO, 8. FEBRUARJA 1969 OB 21.30 V HOTELU EXCELSIOR PALAČE Vabila ln rezervacija miz vsak dan od 10, do 12. ure v Ulici Machiavelli 22 ali v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 od 16.30 do 19. ure. Bč KASTA priredi danes v Prosvetnem društvu Barkov-lje pustni ples z maškarado. Začetek ob 18. uri. SLOVENEC DANES TOSTRAN IN CNSTRAN MEJE Kdo je, kako živi, kam gre Na to temo priredijo danes, 6. februarja ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma javno diskusijo primorske revije: GORIŠKA SREČANJA (Nova Gorica) IDRIJSKI RAZGLEDI (Idrija) KAPLJE (Idrija) MLADIKA (Trst) MOST (Trst) ZALIV (Trst) VABLJENI! PROSVETNO DRUŠTVO VESNA V KRIŽU vabi mladino na predavanje dr. Medveda, ki bo danes, 6. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu. Odbor ODBOR ZA PUSTOVANJE V SKEDNJU priredi nocoj ob 20.30 v Skedenj ski kino dvorani KONCERT zbora «Jacobus Gallus«. Na sporedu so ljudske pesmi Včeraj-danes HOJSTVA. SMRTI IN POROKE V dneh 4. in 5. februarja 1969 ?e je v Trstu rodilo 20 otrok, un)"'10 pa je 30 oseb. UMRLI SO: 90-letna Orsola Tera*" sevi-ch vd. Liubi, 89-letni Giovann' Gerbini 63-letni Primo Broggiato. 8*" letna (a-tei.ria Sain vd. Perich, 75" letna Elvira Ko-niedis vd. Cerclii3' 94-letna Anna Scholz, 71-letna Mar1* C-erovaz vd. Prodan, 65-letni Andre* Ravanetti, 60-letni Livio Bertoli, 5”‘ letni Bruno Cainelli, 88-letna MaT** Raval-ico vd. Salmassi, 62-letni 6®" dolfo Logar, 82-letna Lucia Crism»n por. Moro, 73-let-na Natalia Veta k V°\-Si roti c, 81-1 etni Antonio Benedettn 78-letn! Antonio Valente, 58-1 etn a vlll' cenza Sivo por. Brascia, 68-letni Gi°r dano Bessanone, 71-letna ElisabetD Valilo por. Rigat tl, 80-letni Luigi d.e Bassa, 85 letni Giovanni Gherlah1' 86-letna Adalgisa Malagutl, 86-le«|* Lucia Sil 1 a vd. Cinti, 54-letna Ant oni* Novak por. Furlan, 72-letni Umbert® De Fo-nzo, 56-letni Manlio Cerair®; 75-letm Lorenzo Lambertl, 81-let11 Andrea Sustersich, 47 - letna Lilia®' Fiandra por. Fiandra, 77-letni G*®-v-annl Danieli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeirier, Ul. Giulia 14. Mah' zoni, Largo Sonnino 4. INAM Al C®” dro ,Trg Oberdan 2. D’Ambrosi. G1, Zorutti 19/c NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni *• Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, G ‘ Ginnastica 44. Mian-i, Drevored M>' ramare 117 (Barkovlje). Darovi in prispevki V spomin pok. Petra Cuka d a ruj'J® Anton Škabar, Angel Hodeš In dr; Igor Kosmina Iz Sanatorija v N*” brežini 2.000 lir za Dijaško mali«®' Mali oglasi Trgovin a J estvin z od lini m po*1®" vanjem ln v obnovljenem lokalu da®1® v najem. Telefonirati na št. 39-8®1, Največja italijanska ribiška ladja P'1 'V' Goriško-beneški dnevnik KONTROLA NAD RAZNIMI ŽIVILI -J? iadjedelnicd. «Navalgiuliano» se 'Opravljajo na splavitev 1600-ton-ribiške ladje «Tontini Pešca •J’1, najvefje enote te vrste, ki bi C kdajkoli zgradili v Italiji, in **rati naj večja ribiška ladja itali-"Pakega ladjevja. Gre za 75 m dol-I ^ 12,5 m široko plovilo, ki ga v Naročila istoimenska družba iz F1**4- Na zadnjem delu ima ladja odprtino, skozi katero bo-velike hladilnice v trupu ladje. V tej bo prostora za 800 ton rib, potreben hlad pa bo proizvajalo pet hladilnih naprav velike zmogljivosti. Dneva zmogljivost tehnične opreme na ladji je preračunana na 30 ton ribjega ulova. Rib na ladji ne bodo predelovali, temveč jih bodo le skladiščili in globoko ohlajali. «Tontini Pešca IV» bo ribarila na odprtih morjih, in sicer predvsem na Atlantiku ob zahodnoafriški oba- jj°*ebno spravljali ribji ulov v lltl1IMlii|iII(|I1||||||||||1|||||||)|1|||||||||||||||||||||||||||||||I|||||||I|||||||||||)||||I|||1|||||||||l|ll1tl, umu I {^SESTANKU V RIMU Predlogi CGIL za preureditev statusa industr. pristanišča Sindikati predlagajo naj bi se ustanova imenovala «Ente della Zona industriale di Trieste» stali Predvčerajšnjim so se v Rimu se- zvezni tajnik Nove delavske J^rnice CGIL "G. Mosca, zaslopni-pa pILP a. Lombardozzi in FIOM .astorino, zastopnik urada za de-,j e. Pri CGIL S. Levrero ter po-.°zni tajnik Nove delavske zbor->ce v Trstu A. Gerli, da bi raz-jjravljaii o vprašanjih, ki se na-tajajo na podaljšanje veljavnosti j-anave za tržaško industrijsko I. ‘Stanišče, o čemer pravkar ražnja parlament. Lc-nec z.asedanja so sindikalisti Stavili dokument, ki so ga brez ,aloga izročili parlamentarnim skuham in vladi, da bi jih sezna-t.u s svojimi gledišči, preden bi o r1 zadevah prišlo do glasovanja v “-viru industrijskega odbora po-anske zbornice. k Predstavniki tržaške CCdL, FIL f' PlOM in CGIL so mnenja, da J. bilo treba podaljšanje veljavno-i;1 olajšav za tržaško industrijsko In?0, ^i Jo upravlja Ustanova za jjdustrijsko pristanišče povezati z počenimi omejitvami. Tako naj trne ustanove spremenili iz se-1, J.e*a «Ente del Porto Industria- I dl Trieste» v «Ente della Zona jPaustriale di Trieste», da bi tako Stoeje določili cilje same usta-,.°Ve in hkrati uskladili njeno svoj-ii‘vo s splošnimi smernicami dri-5?vhih določb. Mimo tega pa bi ^igrali spraviti delovanje ustanove nadzorstvo dežele Furlani j e-j/v/lske krajine. Prav tako bi mo-J,1. Jasno določiti pristojnosti Netesne ustanove za tržaško pristaja. tako glede zakonodaje o derbiju, kakor tudi glede splošne Svetne politike. u^indikalistl nadalje menijo, da vu.biorale osrednje oblasti odpravi Posebne določbe, ki se na natovarjanje in ra jo{v na natovarjanje in raztovarjale blaga v pristanišču oziroma Nadalje bi morali spremeniti &v vodilnega sveta pristaniške { ‘anove tako, da bi bile v njem yLSe zastopane javne in deželne vranove, kj jih voli delavstvo. Izlito odbor pa naj bi bil postav- po razpravi pa se bo vrsta poročil nadaljevala v nedeljo z nastopom dr. Caidassija, kj bo govoril o Trstu kot središču za mednarodno trgovino, parlamentarca Belci, ki bo razvil temo o pomorskih progah na Jadranu, Coslovicha o turizmu, in še številnih drugih strokovnjakov. Večja globa za prekrške na javnih prevozih li: poganjal jo bo stroj z zmogljivostjo 290UKM, ki ji bo omogočal, da bo plula s hitrostjo 16,5 vozla. Zdravstvena inšpekcija je lani opravila skoro 18.000 pregledov blaga Pokrajinski sanitarni laboratorij je pregledal 1663 vzorcev ter jih 50 zavrnil - Uničili so okrog 2000 kg neužitnega blaga delave \surovega petroleja v trža ških rafinerijah ir vprašanje podjetja Solvay v Tržiču Odbornjk sč je sestal tudi $ predstavniki družbe AMMI in se pogovarjal z r.jimi o novih industrijskih Tržaški župan ,ie izaai ocuok, ki pobudah v deželi Z ministrom Pre bo stopil v veljavo 15 februarja, yjem jc obravnaval vprašanje «kon za oreekrTkeSv lavnihTrevozmh^^ tejnertoacije« tržaškega pristanišča, zilih. Na osnovi tega odloka bodo i se je seštaj tud' s podtaj- osebie, ki jih bodo našli v avtobu-! n'bom za notranje zadeve Romito su, filoviji ali tramvaju brez listka, i |;er ,.®e pogovarjal z njim o vpra plačale 3.000 lir globe. Globo bo sanjih bivših uslužbencev v ZVU s treba plačati neposredno uslužben-1 posebnim poudarkom na revalvacijo cu, ki je ugotovil prekršek. I plač. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA........................- Priznana krivda šoferja ki je povzročil smrtno nesrečo Sest mesecev zapora pogojno in Itrez vpisa v kazenski list ter odvzem vozniškega dovoljenja za eno leto Rimski stiki odbornika Dulcija Deželni odbornik Dulci je v pogovorih z raznimi predstavniki vlade obravnaval vrsto vprašanj, ki se tičejo naše dežele V spremstvu poslanca Belcija in tržaškega ob činskega odbornika De Gioie se je Dulci pogovarjal z ministrom za trgovinsko mornarico Lupisom, kateremu so predočiii važna vprašanja tržaškega pomorstva s posebnim poudarkom na družbe prvenstveno državnega pomena. Dulci si je pridržal možnost, da pripravi s sodelovanjem prizadetih kategorij spomenico o raznih vprašanjih, o katerih se bo podrobneje pogovarjal z ministrom Lupisom na prihodnjem sestanku. Zatem sta se Dulci in De Gioia pogovarjala z ministrom in podtajnikom za industrijo in trgovino Ta-nassijem in Schietromo o vprašanjih, ki sc povezana s podaljšanjem zakona tržaškega industrijskega pristanišča. Dulci je vztrajal na zahtevi, da je treba podaljšati tudi davčne oiajšave za industrializacijo tržaškega ozemlja Med pogovorom i pravili tudi 70 razkuževanj po so so obravnavali tud’ vprašanje pre- ,-v' v'wil' vo spora. Včerajšnja stavka na Goriškem uspela Včerajšnja stavna zaradi pokojnin je na Goriškem popolnoma uspela pri vseh tistih inoustrijskih in dru gih podjetjih, kjer je bila proglašena. Zlasti v industriji so se delavci in delavke vzdržali skoro 100 odstotno, kot n pr. v tekstilni to- Po podatkih, ki jih je zbral urad še enkrat poskušali doseči poravna-pokrajinskega zdravnika, so sanitarni inšpektorji, ki opravljajo svojo zdravstveno kontrolo na Goriškem po nalogu pokrajinskega zdravnika in pokrajinskega živino-zdravniika, opravili tudi v lanskem letu obsežno kontrolno delo, zlasti pri izdelavi in prodaji živil in pijač. Tekom leta so obiskali vseh 25 občin naše pokrajine ter opravili 667 pregledov. Pri teh prilikah so vzeli za pregled 1663 vzorcev raznega blaga, predpisali so globe v 57 primerih ter v 12 primerih zaplenili dvomljivo blago. Napravili so 9959 pregledov pri raznih podjetjih, kjer so izvedli inšpekcijo in vzeli potrebne vzorce blaga, ki ga so pozneje pregledali v laboratoriju, če odgovarja obstoječim. veljavnim predpisom. Največ takih pregledov so opravili po raznih gostiščih in drugih javnih lokalih in sicer 2976, sledijo jest-vinske trgovine s 799 pregledi, gostilne s 455 ter proizvodna podjetja in zaloge s 447 pregledi. Na tržiščih in semnjih so opravili 301 splošni pregled ter kar 6030 pregledov pri potujočih trgovcih. Seznam navaja nadalje 37 pregledov blaga po sladoledamah, 5 po lekarnah, 7 po kopališčih, 53 pregledov je bilo na javnih sanitarnih napravah, 5 pregledov pri prašičjerejcih, itd. Pri pregledu mesa v prodaji so uničili 9.650 kg govejega mesa, ki je prihajalo iz Jugoslavije brez zdravniškega pregleda. Lani so o Tržiču, Zdravščim itd. Med stavko so se ideležili v velikem številu sindikalnih zborovanj, na katerih so sindikalisti obrazložili namen In pomen te stavke S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V ponedeljek bo seja občinskega sveta v Gorici Za povečanje števila osebja v šolskem zdravstvu Na zadnji svoji seji v ponedeljek mestne avtobuse za november, ki je občinski odbor v Gorici sklenil, da bo sklical sejo občinskega sveta za ponedeljek 10. t. m. ob 18.30. K dnevnemu redu. ki je o-stal še od zadnje seje, so dodali je znašal 2.9 milijona lir. Odbornik dr. Tomassich je predlagal nove namestitve v službi šolskega zdravstva v zvezi z zadnjimi zakonskimi predpisi, ki nalagajo vrsto sklepov, ki jih je medtem važno nalogo občinam na tem pod- odobril odbor in ki jih mora občinski svet potrditi. Upravni odbor pa se bo ponovno sestal jutri, v petek. Ponedeljkovo sejo je zaradi odsotnosti župana vodil podžupan Candussi in so na njej proučili ter odobrili vrsto 'ukrepov upravnega ■ Predsednik pokrajinskega kontrolnega urada v Gorici odv. Macoratti je pretekli torek sprejel goriškega župana Martino in podžupana Can-dussija ter se z njima razgovarjal o problemih občinskih uslužbencev. Istega dne je sprejel tudi župana ____iz Starancana Zanollo v zvezi s pro- varni in v I.acego pri Sovodnjah j računom tamkajšnje občine za leto in Rubijah, po tovarnah v Podgori, | 1969. IH,n....................im.....Hill..|liriHlll.llil.llllilllIlllllllllllll|l|llllllllllMIIH...................1...Illlll"l"""l"l.HI OBJAVLJEN NA ŽUPANSTVU V DOBERDOBU ročju. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta bodo med drugim predlagali tudi najetje posojila 40 milijonov lir za asfaltiranje po sistemu btnder nekaterih mestnih ulic. Seznam davkoplačevalcev iz Poljan, Jamelj in Dola Zaključujemo v tej številki z objavo tistih davkoplačev doberdob-ske občine, ki so bili za tekoče leto obdavčeni z nad 150.000 lirami obdavčljive vsote V današnji številki bomo našli seznam občanov s Poljan. Jamelj in raznih zaselkov Dola. Poljane: Marussi Andrej, 375.000 (10.165 Ur davka); Peric Jožef, 850.000 (28.00 Ur); Klančiči Aleksan- lab, hlevih, otroških vrtcih, vojaš- der 200.000 ( 4.800 Ur); Devetak Manicah in zasebnih stanovanjih za-. rj0 ’ 855 000 (29.070 Ur); Perdec Va-radi raznih kužnih bolezni, ki so, ierl’ja 660.ooo (20.725 Ur); Ferletič se občasno pojavile. Posebna mo-' Jožefi 285.000 ( 7.325 Ur); Lavrenčič Pred tržaškim kazenskim sodi-1 pa se je zvedelo, da je prejela ščem (predsednik Edel, tožilec od zavarovalnice določeno vsoto - v, , Brenči, zapisnikar Strippoli) se je za poravnavo zadeve. z.SO».rj.l včeraj 23 letni ^ 5-1. Nada, le * morali ,o,.menit, Jgjr » pokrajinski cesti Vr,T, Pod nadzorstvo omenjenega atl°vo za tržaško pristanišče. V|(T“nega sveta, kakor je to predli, ho na primer za Neodvisno u- V soboto začetek Usedanja KD o tržaškem gospodarstvu tli /Ctonevno ^šepanje o eniporial-tls5V °Si Trsta, ki ga organizira v ~,tetn mestu Krščanska demokra- dj|a’ Se bo pričelo v soboto popol j0li ob le. uri, v prostorih hotela hanj' v Prisotnosti ministra za zu- ‘Jo trgovino V Colomba. Ta bo kaj-. .preJ odprl v Turinu tam-ij6isnJt specializirani salon sodob-v ?a oblačenja SAMIA odtod bo ke m oto dopoldne dopotoval v na-6 jhesto, kjer se bo najprej sestal Iz f®dstavniki združenja trgovcev stv„hJaške pokrajine, nato z vod-D^rih trgovinske zbornice, v po-aansk'h urah pa bo kakor re-kfi? Prisostvoval odprtju demo-canskega zasedanja gat.r°gram zasedanja je precej bo-ltJ'i, otvoritveni govor bo imel po-(j.TVfhskl tajnik stranke Coloni, poročila s posameznih pod- merno ubil na . Prosek - Sesljan tedaj 13-letno Nad jo Milič iz Nabrežine, Kamnolom 25/N. Smrtna nesreča se je pripetila nekaj pred 15. uro v bližini kri žišča, ki na eni strani pelje proti nabrežinski postaji, na drugi stra ni pa do športnega igrišča Prav tam je postajališče avtobusa «PD», ki vozi na progi Trsi Nabrežina. Ob omenjeni uri je pripeljal v smeri Nabrežina Križ avtobus ter se ustavil na postajališču Izstopili so potniki ter odšl! na razne kraje. Izstopila je tudi nesrečna deklica, ki je hotela prečkati cesto v smeri proti postaji Prav tedaj pa se je iz nasprotne smeri pripeljal avto znamke «fiat 600». katerega je u pravljal Pozzar M'adenič se je nenadoma znašel prea dekletom, ki je prečkala cesto za avtobusom. Pozzar je sicei pritisnil na zavore, toda brez uspeha Avto se je nam reč zaletel v dekle ter j: povzročil hude notranje poškodbe, zaradi ka terili je nekai dni oozneje umrla v splošni bolnišnici Obtoženec je izjavil, da je u pravljal avto sicer previdno, da pa je deklica pritekla na cesto nena doma. Obtoženec je v bistvu pravna! svoje obveznosti do prizadetih strank že za časa preiskave o dogodku Te izjave je potrdi tudi na včerajšnji obravnavi Miličeva vdova torizirana razkuževalna postaja je šla med letom 90 krat na tako delo. Poleg tega so uničili 879 kg sadja in razne zelenjave ter 2786 pločevinastih škatel z mesom, ribami in zelenjavo, za katero so ugotovili da je bilo pokvarjeno in neužitno ter zdravju škodljivo. Kar se delovanja pokrajinskega laboratorija za higieno in profila«-so tiče, je na 1663 pregledanih vzorcev raznega blaga proglasil 50 kot pomanjkljivih Od teh je bilo 11 vzorcev mleka, ki je. bilo -posne-. to ali so mu dodali vode; vino je hilo v 14 primej-ih s prenizko gradacijo, ali je imelo preveč kisline odnosno žvepla; nekaj primerov je bilo vina ki je prihajalo iz hibridnih vinogradov, pa so ga prodajali za merlot. V petih primerih so ugotoviU, da voda ni bila pitna, v 7 da na steklenicah z mineralno in sifonsko vodo niso bni v redu napisi, v dveh primerih za maslo pa je to imelo manj kot 82 od sto maščobe, kar je po zakonu predpisana najmanjša količina. Mm v Tržiču splošna stavka Danes dopoldne od 9. do 12. ure med katerimi je bil tudi policijski agent, ki je vodil preiskavo. Javni tožilec iv zahteva: za obtoženca H mesecev zapora cei odvzem šofer ske izkaznice za 1 leto Sodniki so spoznali Pozzarja za krivega ter so ga obsodili pogojno in orez vpisat v kazenski list na 5 mesecev in 10 dn; zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za l leto. Pred Iržaškim prizivnim sodiščem I ladjedelnice. Na zborovanju bod.) se je moral zagovarjati zaradi govorili predstavniki treh sfnd Albert, 150.000 (3.600 , lir); Lavrenčič Evgen, 180.000 (4.32,0 lir);(Pieri Albino, 190.000 ( 4.560 lir); Gergolet Jožef, 190.000 (4.560 lir); Gergolet Jožef’ S., 740.000 (4.320 Ur). Jamlje: Conca Michele, 200.000 (4.800 lir); Frutti Gianfranco,200.000 (4.800 lir); Martino Salvatore, 200 tisoč (4.800 lir); Ruggeri Enrico, 200.000 (4.800 lir); Atzori Giuseppe, 200.000 (4.800 lir); Catalano Pasqua-le, 200.000 (4.800 lir); CrucittJ Paolo, 200.000 (4.800 lir); D’Arma Gae-.tano, 2Q0.0ua.t!80.Q.]ir.)_L MicelU- PW: crazio, 200.000 (4.80 lir); Roval Er-minio, 400.000 (11.080 lir); Foccaro Giuseppe| 470.000 (13.440 lir) J Semolič Mario, 345.000 (9.210); Fran-doli Alojz, 980.000 (34.890 lir); Pa-cor Frane, 610.000 (18.730 lir); Quin-zi Giuseppe, 450.000 (12.780 Ur); Pa-cor Anton 225.000 (5.500 Ur); Le-ghissa Friderik, 390.000 (10.685 lir); Semoli Karlo, 375.000 (10.165 lir); Croselli Emil, 230.000 (5.660 lir); Okretič Marija, 325.000 (8.610 lir) Devetaki: Peric Miroslav, 715.000 (23.025 lir); Berlot Anton, 375.000 (10.160 Ur); Devetak Ludvik, 160.000 (3.840 lir); Peric Mirko, 210.000 (5.080 lir); Pahor Karlo, 300.000 (7.830 Ur); De Lucia Antonio, 200 tisoč (4.800 lir). Vižintini: Devetak Danilo, 800.000 (26.000 (26.720 lir); Blažič Emilija, 500.000 (14.600 Ur); Peric Rudolf, 470.000 (13.440 lir). Palkišče: Ferletič Stanislav, 380 tisoč (10.340 Ur); Šuligoj Albin, 230 tisoč (5.660 lir); Gorkič Silvij, 610 tisoč (18/730 lir). Mikoli: Vižitin Emil, 230.000 (5.660 lir); Vižintin Jožef, 165.000 (3.960 lir); Vižintin Emil, 175.000 (4.200 lir); Vižintin Viktor, 245.000 (6.100 lir). Berne: Ferletič Anton, 185.000 (4.440 lir); Pahor Rudolf, 180.000 (4.320 Ur); Conton Adriano, 200.000 (4.800 Ur); Fois Claudio, 200.000 (4.800 Ur); Remedia Armando, 200 UUUU1 111 V 131/u univ|yvi » O in v značaja. Tako so odobrili izpla-1 S UITVOZOm čilo občinskega prisDevka 9.5 mi- I 1 iijona lir protijetičnemu konzorci- , (JjiakOV Z VlTlU HI Gabri ju ter 3,4 milijona lir ECA za vzdr- l S ževalnlno v decembru; odobrili so Nekateri vaščani z Vrha in ia nadalje izplačilo primanjkljaja za Grabrij so nas obvestili o nevšečnosti, -ki jo imajo odkar je, bila v Gorici poobčinjena avtobusna služba. Znano je. da vozijo sedaj mestni avtobusi samo na ozerrilju Soriške občine, medtem ko so avtobusi prejšnjega podjetja vozili tudi na relacijah izven občine Gorica in posebno še na relaciji Gorica - Sovodnje - Rubije - Gabrje. Dijaki z Vrha in iz Gabrij ki o-biskujejo goriške srednje šole, so prej vstopali v mestni avtobus na postajah v Rubijah ali v Gabrjah. Sedaj jih morajo starši pripeljati v Sovodnje pred županstvo, kjer se ustavijo avtobusi, ki prihajajo iz Tržiča. Avtobus, ki iz Gorice pelje zjutraj delavce v Tržič pripelje dijake iz Tržiča in drugih krajev v Gorico in vozj skozi Sovodnje, kjer se tudi ustavi. Drugi Ribijevi avtobusi pa pred Sovodnjaml zavijejo po stari pokrajinski poti in se ustavijo v Rubijah, medtem ko tega ne naprav; šolski avtobus, ki gre naravnost po novem mostu čez Vipavo. Prizadeti starši se potom našega časopisa obračajo na avtobusno podjetje s prošnjo, da bi tudi dijaški avtobus, tako zjutraj kot popoldne, zavil do Rubij, kjer bi lahko vanj stopili dijaki z Vrha, Gabrij in Rubij. tisoč (4.800 lir); Rova! Rinaldo, 200 tisoč (4.800 lir). Ferleti: Zuzič Franc, 310.000 ( 8.120 lir); Ferletič Giustino, 165.000 (3.960 lir). Boneti: Pahor Franc, 590.000 (17.935 lir); Radetti Egidij, 570.000 (17.100 Ur); Zotti Severino, 500.000 (14.600 lir). Prva nagrada aviokluba V ponedeljek 3. t. m. so na sedežu avtokluba v Gorici izžrebali prvo nagrado od šestih, ki so določene za nove člane avtokluba in za stare, ki so obnovili svoje članstvo. Prvo žrebanje je veljalo za vpise od 1. decembra lani do 31. januarja letos. Izžreban je bil član Sergio Sacher, ki je prejel radijski sprejemnik za avto z nagradnim kuponom št. 159. V določenih obdobjih bo sledilo še pet takih žrebanj. ........... S SKLEPOM TRGOVINSKE ZBORNICE Končno urejeni kontingenti mesa in masla proste cone O ceni tega blaga bodo v kratkem razprav. Ijali na seji pokrajinskega odbora za cene Pred približno dveml tedni smo Suc Albin, 625.000 (19.315 lir); Pa- objavili članek o kontingentih in hor Andrej, 230.000 (5.660 lir;) Sta-1 cenah masla in mesa proste cone ni,- Viljem, 175.000 (4.200 lir); De-1 in vest, da bo pokrajinski odbor vetak Alojz, 480.000 (13.780 lir); Pa-!za cene na prefekturi razpravljal hor Jožef, 275.000 (7.015 lir); Pacorio cenah masla in mesa na svoji Emil 185 000 (4.440 lir); Pacor A-'seji, ki je bila napovedana za 31. lolz '985 000 (35.165 lir); Marussi! januar. Izvedeli smo tudi, da je Cecilija 340.000 (9.080 lir); Soban1 naš članek, v katerem smo obja-Leopolda 375.000 (10.165 lir); Soba- vili podatke, ki smo jih povzeli po p ----... ge. izjavah funkcionarjev trgovinske bodo prišli delavci v povorki z ton-‘ Pa bodo nato podali dr An-5iu'Pi (o trgovini, storitvah in dru- S področji), CdraVBotteri "o kul-j je' nastopila na procesi, prve stop rb In Celil (o prometnih zvezah).! nje kot zasebna stranka Včeraj IZŠLO JE PRVIH PET KNJIG LETNIKA krasne zbirke Književnih mojstrovin IZ DRUGEGA SLOVENSKIH mM »m smrtne prometne nesreče 23 - letni Giorgio Foiadore iz Fiumicella, ki je 18. septembra predlani do smrti povozil šolnika Stefana Di Leonarda. Nesreča se je pripetila v nočnih urah. Foladore je nenadoma za gledal pred seboj moškega, ki je šel po desni stran, ceste na odseku Krmin Gorica Foladore je pozneje izjavil, da ,e zagledal pešca tik pred seboi ker ni mogel uporabljati rio'gih žarometov Po njegovem je šel pešec preveč daleč od roba desnega cestišča Sodniki prve stopnje, ki so lani proučili ie primer, se menili, da je bil pešec kriv nesreče za 75 odst. Le ostalih 25 odst je pred stavljalo krivdo voznika Kazenski sodniki pa so bili mnenja, da je treba pripisati precejšnjo odgovornost vozniku motornega vozila, ker je bil nepazljiv Prizadeti bi moral namreč opaziti, da je malo prej neki kolesar preteke, žrtev Zaradi trčenja je pešca odbilo v smeri kolesarja, nakar sta oba padla na tla Po mnenju sodnikov je bil obtožencev zagovor jalov, ker bi,moral prizadeti, če bi bii pazljiv, zagledati pred seboj kolesarja, ki je imel na kolesu vse predpisane zna ke za vožnjo ponoči Goriški kazenski sodniki so 18. junija lani spoznali Foladoreja za krivega ter so ga obsodili na mesecev zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Tržaški sod niki so . notrdili nrvotno obsodbo. IZBRANO DELO Antona Aškerca Alojza Gradnika Ivana Tavčarja Uiaika ItniigatMi TRST - Ul. av. Frančiška 20, tel. 61.792 nih organizacij CGIL CISL in UIL. Jutri, v petek lopoldne ob 10 30, bo zaradi problema elektrovarilcev, ki so doslej napravili že 380 ir stavke, oonoven sestanek obeh pri zadetih strank pri oržavnem pod tajniku Torosu v Rimu. kjer bodo ghissa Gizela, 1.180.000 (45.200 UT)-jd, b, bilo bolJe> da bj tudj m) 0 Komarje: Fontana Narciso, 1 ml- tem mol4all kot drugl ljsti Pok ra j inski odbor za cene je zares Imel sejo 31. januarja, ni pa Komar,ie: lijon 080.000 (39.960 lir). Sabiiči: Radetti Jožef, 460.000 tisoč (9.0B0 lir); Kobal Ana, 180 000 (4.320 Ur). .............................IIIHIIIIIIIIII,iniHIIIHIIllllllllHllllltlHIIIHIlHIIHHIIIl.il.HI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Tragična smrtna nesreča znanega partizanskega borca V Čedadu so pokopali našo rojakinjo Ido Bront Iz goriškega matičnega urada V dneh 3, in 4. februarja so se v gorlški občini rodili 4 otroci in dve osebi sta umrli. Rojstva: Alessio Cainer, Isabel-la Zuppet, Massimo Tomasi in Gianluca Ganzarollt. Umrli: 73-letna upokojenka Rosana Messina vd. Salonia; gospodinja 83-letna Margherita Visin-tin vd. Spessot. V torek prejšnjega tedna se je pripetila v Iplisu pri Cedadi' huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje naš rojak Vigione Kočea-nič, ki je po rodu iz Pičinjega pod Matajurjem. Kočeanič se je pred leti preselil s svojo družino iz rojstnega kraja na ravno v Iplis, kjer s: je kupil nekaj zemlje, ki jo je obdeloval. Tistega usodnega dne je pripravil traktor ter se odpravil na njivo orat za spomladansko setev. Se prej je opravil svoje delo okrog hiše in v hlevu. Na polju pa Je traktor na strmem terasastem pobočju Izgubil ravnotežje, se prevrnil in pokopal pod seboj tudi ubogega Vigionija. Pod težo ga je popolnoma zmečkalo in ostal Je na mestu mrtev Njegova tragična smrt je globoko odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali, in naslednji dan pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi številni prijatelji in znanci s Pičinjega in drugih okoliških vasi; poleg sorodnikov in drugih prijateljev so se prišli poslovit od njega tudi nekateri bivši partizani. Pokojnik je bil namreč eden od najboljših in najhrabrejših partizanov. Celo ItaUjanske oblasti priznale njegovo borbenost m zasluge v vrstah slovenskih partizanov ter ga odUkovale z vojnim križcem in diplomo za partizansko hrabrost. Omenimo naj še, da je še lani za praznik mrtvih pokojni Vigione sodeloval pri počastitvi spomina padlih partizanov na Matajurju in daroval na vsak grob po eno svečo. Prejšnji teden, v sredo, so v Čedadu pokopali gospo Ido Duriavig por. Bront Bila je hči slovenskih staršev iz Beneške Slovenije ter je podlegla dolgi bolezni, ko ji je bilo 71 let. Pred 53 leti se Je poročila z učiteljem Luigijem Bron-tom, ki je postal znan slikar in umetnostni kritik. V zakonu sta imela pet otrok. Med vojno sta tiha z možem sodelovala s partizanskim gibanjem in zato je postal mož častni trajni član videmskega odporniškega odbora. Pokojnico je že pred 10 leti zadela možganska paraliza in od takrat si ni več opomogla, čeprav je kljub bolezni do pred kratkim opravljala vsa gospodinjska dela, dokler ji ni srčna kap v čedadski bolnišnici končno pretrgala nit življenja. Kako je bila pokojnica cenjena pa je bila dokaz velika udeležba pri njenem pogrebu. Nad 40 posegov gasilcev zaradi močne burje V torek so imel' tudi goriški gasilci polne roke dela, ker so morali v kakih 40 primerih posredovati zaradi škode ki jo je povzro čila buria, ki tud' Gorici ni prizanesla. Klicali so jih predvsem iz raznih predelov mesta, kjei je bur-ja podrla nekaj dimnikov, televi zijskih anten in pokvarila ostrešja. Ponekod sn se vnele tudi saje v dimniku. Na splošno pa m bilo večje škode in tudi ne hujših posledic. (13.110 lir); Radetti Lucijan, 170.000 0 tem probiemu sklepal. Izvedeli (4.080 lir); Leghissa Stanislav,^ 340 !)a smo da s0 0 tem probiemu raz_ pravljali na seji odbora trgovinske zbornice, ki je bila prejšnji teden in da so na tisti seji dokončno sklenili urediti prodajo mesa in masla proste cone. Kar »e tiče masla bo potrebno, da je na vsakem zavojčku natiskan stavek, da Je to maslo v prodaji samo na področju goriške proste cone. Doslej je bil ta stavek ne vtisnjen s pečatom V zvezi z mesom pa so na trgovinski zbornici sklenili, da je treba vse meso in vso živino, ki pride v Gorico v okviru kontingenta proste cone osredotočiti v mestni klavnici, kjer bodo ugotovili njeno težo in kakovost in da bodo nato trošarinske pobotnice morale spremljati to meso na poti iz klavnice v mesnice. Mesarji bodo morali vsak mesec javiti točno količino mesa. ki so ga nakupili. S tem bo izvedena ustrezna kontrola nad uvoženim mesom in bodo preprečil: morebitne zlorabe. Kar se tiče sklepa o ceni mesa in masla smo izvedeli, da bodo razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega odbora za cene, ki bo v kratkem. Avto podrl kolesarja Prejšnji večer nekaj pred 19. uro so pridržali v goriški splošni bolnišnici za 6 dni na zdravljenju 61-letnega Renata Gurtnerja iz Gorice, Ul. Cadore 5, ki je bil malo prej žrtev prometne nesreče pri kateri je dobil udarec na lobanjo in odrgnjenja po obrazu Ko se je peljal s kolesom iz Ul. Canova v Gorici na Korzo Italia, ga je podrl s fiatom 1100 43-Ietni Antonio Maronesi iz Ločnika Trg S. Giorgio 11, ki je prihajal oa postaje proti središču mesta. Cestna policija je ugotovila tudi nekaj škode na obeh vosilih. Ko je ugasnila luč je padel s postelje Včeraj zjutraj nekaj po 9. uri so z rešilnim vozom Želenega križa pripeljali v goriško splošno bolnišnico 87-letnega Domenica Pel-legrinija iz Gorice, Ul. Pavia 132. Zdravniki so mu ugotovil rano na čelu in udarec v lobanjo ter so ga prdržali za 10 dni na zdravljenju Starček je povedal, da je dobil poškodbe pri padcu s postelje na domu, ko jc zaradi okvare ugasnila električna luč. Darovi in prispevki Za krvno banko v počastitev spomina pokojne Anette Paulin so darovali Mana, Albina, Giustina in S Ivano 5000 lir. Za bolniško posteljo v goriški bolnišnici v počastitev spomina Giordana Bradaschija je darovalo upravno osebje bolnišnice 64 tisoč lir. Gorica CORSO. 17.00 «Divorzio alPameri-cana», D. Van Dyke in D. Rey-nolds. Ameriški barvni film. VERDI. 17.00: «1 mercenari dl Ma-cao», J. Pallance in F. Lamas Japonski barvni film. MODERNISSIMO. 17.00: «Uno di piu all’inferno», G. Hilton in C. Lange. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «La schiuma del giorni», J. Perrin in M. Pisier. Kinemaskope v barvah Francoski film. CENTRALE. 17.00: «1 dlavoli volan-ti», Stan Laurel in Oliver Hardy. Ameriški film. / ržič AZZURRO. 17.30: «Guerra e pace — Natasciav, sovjetski film v barvan EXCELSIOR. 16.00: «Bora, Bora», C. Pani. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30. «1 quattro del- l’Ave Maria«, E VVallach, T. Hill, B. Spencer Kinemaskope v barvah JMova Gorica: «Soča» — Nova Gorica: «Agent sigma tri«, italijanski barvni film — ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: »Počitnic« v Kaliforniji«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Šempas: Zaprto Deskle: »Vojna In mir« I. del — sovjetski barvni film — ob 17. in 20. uri. Renče: Zaprto. Kanal: Zaprto. Prvačina: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TR2IC Danes ves dan tn ponoči Je v Tržiču odprta lekarna »Centrale« - Trg della Repubblica - tel. 7234. RONKE Danes je odprta lekarna »AUa Stazione« dr. Matitti — Viale Garibaldi 3 - tel. 77046. SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSVETNA DVORANA V nedeljo, 9. februarja ob 16. uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Gorazd Vesel Stane Rastresen Miranda Caharija Livlj Bogateč Zlata Rodoškova Klavirski trlo in solisti (A. Vodopievc, L. Krlžmančič, L. Rizzatti) Pevski zbor JEZERO Iz Doberdoba PRIMORSKI DNEVNIK nmmnmm NA SVETOVNEM ČASNIKARSKEM PRVENSTVI) V RAD(iASTEINl) Naš urednik Gorazd Vesel osvoji12. mesto z odličnim nastopom v veleslalomu Zmagal je Kanadčan Durschmid - Jugoslovana Medvešček in Šuštar na 7. in 9. mestu BADGASTEIN (Avstrija), 5. — sposobnih in tudi mladih smučarjev Časnikar Primorskega dnevnika Go- nadel srebrno odličje Pred njim je razd Vesel je na 15. svetovnem smučarskem prvenstvu časnikarjev zasedel izvrstno 2 mesto v današnjem veleslalomu na pobočju Grau-kogla, v katerem je sodelovalo nad sto časnikarjev - smučarjev z vsega sveta. Ta izredna uvrstitev ne potrjuje samo pravila, da je v zad njih letih italijanski predstavnik domala vedno na pnem ali vsaj drugem mestu tega svetovnega tekmovanja, ampak predstavlja istočasno največji osebn. športni uspeh Gorazda Vesela v njegovi smučarski karieri, saj si je v eliti zares bil le Kanadčan Erik Durschmid, ki je v zadnjih letih domala vedno «pozlačen». Proga je merila 650 metrov, imela je višinsko razliko 280 me trov in 42 vratič Lestvica: 1. Erik Durschmid ((Kanada) 1’32”6 2. Gorazd Vesel (Italija) 1’37”1 3. Pilsl Peter .Avstrija) P39”5 4. Dieter Seefranz (Av.) 1’40”4 5. Lothar Brandler (Zah. Nem.) 1’40”8 nuni iiiiimiiiiiimiiiMiiHiiiiiiiiiHmiiiiiiniiiiimiiiiiniiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii ODBOJKA W> •• d! Moško mladinsko prvenstvo . V prvem večeru Bor-Breg 2:0 Bor - Breg 2:0: (15:9, 15:4) ] Sinoči bi se moral Bor srečati BOR: Veljak, Starc, Može, Furlan, Kapelj, Marc, Persinger, Peterlin, Požar. BREG: Sancin, Žerjal, Slavec, Lo-vriha V. in F., Pangerc. SODNIKI: Ziani, Bonini, Pappa-eoda Že takoj v prvih potezah tega siečanja je bilo razvidno, da sta na igrišču ekipi dveh različnih kakovostnih razredov. Medtem ko so skušali borovci uveljaviti tudi najsodobnejše elemente odbojkarske igre, so Brežani pretežno predvajali dtkaj poprečno odbojko, s katero seveda svojim tehnično preče 1 boljšim nasprotnikom niso moglT do živega. Srečanje se je tako spremenilo v bistvu v samogovor Bora, ki je svoje nasprotnike — posebno v drugem polčasu — odpravil brez težav. tudi s Krasom, vendar so to tekmo na željo Krasa zaradi slabega vremena odgodili. Odigrali jo , bodo verjetno ob koncu tega prvenstva Naslednje kolo tega prvenstva bo na sporedu v sredo, 12. februarja, ko bo Kras igral z Bregom in Borom. Žensko mladinsko prvenstvo Danes Breg-FARI V telovadnici Zandonai se bo da nes začelo mladinsko odbojkarsko prvenstvo, za katerega so se prijavile tudi štiri slovenske ekipe: Breg, Bor, Zarja in Sokol. Poleg teh pa bosta nastopali še FARI in OMA, obe iz Trsta. Drevi bodo odigrali dve tekmi: FARI — OMA in FARI — Breg. Srečanji se bosta začeli ob 20.30. V TURINU 7. -10. FEBRUARJA 1969 28° samia EDINSTVENO EVROPSKO TRŽIŠČE OBLAČIL S SPECIALIZIRANIMI ODDELKI ZA DOMAČO IN MEDNARODNO TRGOVINO V TEJ STROKI SAMIA - 10126 TORINO CORSO M. DAZEGLIO 74 TELEFON 654.865/66/67/68/69 6. Marcel Pasche (Švica) 1’40”9 (Pasche je predsednik Medna-rodne zveze smučarjev - časnikarjev) 7. Bogo Medvešček (Jugoslavija) 1’43”1 8. Bogdan Lopienski (Poljska) 1‘44”1 9. Janez Šuštar (Jugoslavija) 1’44”5 10, Marek Chmielewski (Poljska) 1'45”4 Proga je bila zaradi ledu zelo težka ter je zahtevala od tekmovalcev izredne napore. Danes bo na istem zaledenelem pobočju dvojni spust v slalomu. Lahko je pričakovati izredno zagrizeno in napeto bitko, v katero bodo skušali uspešneje poseči predvsem tisti, ki so bili danes manj srečni. V Badgasteinu ni moč dobiti dovolj pil, da bi vsi smučarji nabrusili robnike, tolikšno je bilo danes popoldne popraševanje po tem artiklu. mm Pokal evropskih prvakov Oransoda premagala Sparlak Brno z 69:00 CANTU’, 5. — V prvem četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih pr vakov je Oransoda premagala če škoslovasko peterko Spartak iz Br na z 69:60 (24:31). Od Goričanov bi lahko pohvalili kar vse, ki so se tokrat dobro odrezali glede na to, da niso imeli močnega nasprotnika. Nekoliko boljša je bila prva peterka, ki je zabeležila 11 košev več kot druga. —anion— NOGOMET V zaostali tekmi A lige Verona-L Vicenza 2:1 VERONA, 5. — V zaostali tekmi italijanskega državnega nogometnega prvenstva A lige je danes Verona premagal Lanerossi Vicenzo z 2:1 (0:1). Po tej tekmi je lestvica naslednja: 1. Cagliari 25 točk 2. Fiorentina 24 3. Milan 23 4. Inter 20 5. Juventus 18 6. Roma in Verona 16 8. Palermo in Torino 15 10. Bologna, Napoli, Piša in Va-rese 13 14. Atalanta in Sampdoria 11 16. L. Vicenza 10 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Po razsodbi disciplinske komisije zaradi izgredov Inter-Vesna 2:0 Disciplinska komisija je izrekla tudi vrsto drugih kazni Npliigen Briiu premagal Junior Casale i 79:60 SPLOOEN BRAU: Medeot 17. Pieri 11, Magnonl 4, Ponton 6, Merlati 11, Kristiancic 2, Krainer 5, Meneghel 6, Polognatto, Mau-ri 17. JUNIOR: Braghero 1, Ogliaro 11, Motto 13, Lazzari 13, Comeglio, Galbiatl, Valentini 2, Rigo 2, Scien-za, Rossi 18. 5 OSEBNIH NAPAK: Ogliaro in Meneghel, oba v drugem polčasu. V prvi tekmi povratnega kola je Spltigen BraU zasluženo zmagal v Casale z razliko 19 točk. Peterka Junior je stopila na igrišče z e-dinim ciljem, da omeji svoj poraz na čim manjšo razliko v točkah. Naj se le spomnimo, da je ta e-kipa klonila v Gorici z ogromno razliko 50 točk. Pri taki premoči je bila zmaga Goričanov zagotovljena že od samega začetka. Iz tega razloga je tudi tekma služila le kot nekoliko težji trening goriških igralcev. Djerdja je imel tako priliko preizkusiti vse igralce. V prvem polčasu je igrala pri Goričanih prva peterka, ki so jo sestavljati sledeči igralci: Mauri, Pieri, Merlati, Medeot in Krainer. V drugem polčasu pa je to peterko zamenjala druga peterka, Kljub 'tej menjavi je razlika v točkah o-stala skoro nespremenjena in se je ob koncu tekme celo povečala. Ta tekma ni predstavljala nika-ke posebnosti, ker je bila razlika med dvema ekipama prevelika. Goričani so povedli in obdržali do konca tekme. Za domačine pa lahko rečemo, da so se kar dobro borili, da bi o-mejili svoj poraz. Izkazal se je kapetan Motto, ki kljub «starosti» in goli glavi še vedno dobro zaigra in nauči , marsikaj mlajše igralce domače peterke. Od mlajših se je izkazal Lazzari, ki je tokrat zabeležil kar 13 točk in je tudi dobro in uspešno branil domači koš. Borovi odbojkarji so ta teden izkoristili počitek za srečanje s Partizanom z Reke ■iimiiui,mm, umi m, m, milil immmmmm PROMOCIJSKO KOŠARKARSKO PR VENSTVO Pomembna zmaga Bora nad Škedenjci Bor-Servolana 43:3.7 (26:13) BOR: Fabjan 8, Kafol 2, Spacal 13, Starc, Sirk 2, Ambrožič 8, Prinčič 4, Zavadlal 6. Kralj. Fabjan. Uspešno je lovil odbite žo- ge in tako omogočil številne protinapade, ki jih je včasih kar sam SERVOLANA: Groppazzi, Giuri- j zaključeval. Zbral Je 8 točk in je cich, Schillani 2, Vecchiet 5, Mar- požrtvovalno sodeloval pri drugih Nedeljski zavrtljaj 3. imaterske lige je bil doslej eden najbolj razburljivih in nekorektnih, kar jih je bilo v zadnjih letih. Dvema tekmama so napisali izid za zeleno mizo, sedmim nogometašem pa so izrekli skupno 13 nedelj prepovedi igranja Poleg tega se je eno srečanje končalo brez Igre, tri pa so odgodili zaradi megle, Ti podatki torej jasno kažejo, kako so se razvijali dogodki preteklo nedeljo na igriščih. Huda kazen je ob tej priložnosti doletela tudi Vesno. Križani so kazen sicer pričakovali, vendar ne tako hude. Zato se je zdaj pojavilo vprašanje, kdo je pravzaprav kriv za nedeljske nerede po raznih igriščih. V torek smo marsikaj čitali o čudnih posegih sodnikov, ki vsekakor nosijo svoj delež krivde. Cesto se namreč dogaja, da se posamezna moštva pritožujejo nad sodniki, redkeje pa se zgodi, da kar vse ekipe protestirajo proti možem v črnem. Možnosti za tako stanje sta samo dve: ali so imeli tudi sodniki «slab dan», ali pa postajajo živci igralcev vedno, bolj zrahljani, ker se prvenstvo nagiba b koncu. Nedeljski dogodki so’ vsekakor obžalovanja vredni. Vsaka ekipa, res teži k zmagi, • toda če te ni še ni Podlonjerci so kljub nepopolni | morje zaigralo hitreje in si zag®'0" postavi zaigrali dobro. Najboljši v vilo zmago. njegovih vrstah so bili Raimondo,' Bazovci so tudi tokrat potrdi"' Cok in Gombač. Fortezza se je po daljši odsotnosti vrnil v moštvo in je dosegel oba zadetka s katerima s: je Union zagotovil zmago, čeprav s precejšnjo pomočjo sodnika. S tem seveda nočemo trditi, da je ni zaslužil, ampak le, da je pač izkoristil priložnost. Pohvaliti pa je treba vse igralce zaradi res lepega in športnega obnašanja na igrišču. Inter SS - Vesna Huda kazen Najzanimivejše srečanje nedeljskega kola se je končalo z razsodbo disciplinske komisije, ki je prisodil zmago Tržačanom z 2:0. Stvari na igrišču pa so se odvijale takole: Vesna je v prvih minutah prišla v vodstvo. Križani so se zadovoljili s to prednostjo, saj je trener potegnil v obrambo oba zvezna igralca. Glavna teža napada je ležala le na Švabu in Rabusinu. Domačini so seveda to izkoristili in ‘so že v 7’ d. p. izenačili. V 32’ je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko v korist Interja. Začeli so se protesti in nato še prerivanje na igrišču. Sodnik je hotel za- rečeno, da ne bo prišla naslednjo: pustiti igrišče, toda odšel je h ka-nedeljo. Cesto človek meni, da ima petanu Interja in po pogovoru z coni 3, Volsi 4, Aclinzo 5, Cociani 8, Pittana 6, Kozlan 2. SODNIKA: Miniussi iz Trsta in Montagnani iz Tržiča. KAZENSKI STRELI: Bor 7 na 20, Servolana 7 na 20. Borovi košarkarji so zmagali proti tradicionalnim nasprotnikom Ser-volane. Šlo je za pomembno zmago: ekipi Servolana in Bora sta se v zadnjih letih že večkrat srečali, toda to je prvič, da so plavi izšli zmagoviti z igrišča. Že dlje časa so borovci pripravljali presenečenje, saj so v zadnjih tekmah prikazali veliko napredovanje. Klonili so pred močnimi ekpami, kot so Petrarca in CSI Friuli, z majhno razliko. Slovenski košarkarji so zaigrali zelo dobro in rezlutat priča o visokem naskoku, ki so s?a dosegli v prvem polčasu (26:13). V drugem delu igre so ta naskok še povečali in v 9’ je bilo stanje 34:15. Proti koncu srečanja so se igralci Ser-volane nekoliko približali, ker plavi niso razpolagali z zanesljivimi menjavami in utrujenost je zameglila reflekse igralcem prve peterke. Ambrožič, Fabjan in Sirk so zapustili igrišče zaradi petih osebnih prekrškov in rezultat je jasno pričal o krizi borovcev 36:30. Toda Spacal je ponovno vzpostavil prejšnjo razliko 39:30. V zadnjih minutah so borovci hladnokrvno obranili nadzorstvo nad žogo in ob končnem žvižgu so imeli 8 točk prednosti. Med plavim! Je zelo dobro igral akcijah z mnogimi «assist». Na obi čajni, zelo zadovoljivi ravni, je nastopil Spacal. Ambrožič je sicer začel nekoliko zaspano, pozneje pa se je ugrel in dosegel nekaj lepih košev. Med škedenjci sta se izkazala Cociani in Vecchiet. Sodnika sta včasih z neumestnim piskanjem kvarila tekmo in pripomogla, da se je ozračje razvnelo. ADR1JAN ZAVADLAL prav v stvareh, ki morda niso vredne, da jih brani za vsako ceno. Toda v športu so pravila, ki jih je treba spoštovati. Upajmo, da nedeljski dogodki ne bodo pustili drugih posledic v tem prvenstvu. Škoda bi bilo, če bi zdaj proti koncu pokvarili to prvenstvo, ki se je tako dobro začelo. Oglejmo si zdaj, kako so se odvijale posamezne tekme. Union - Primorec Dve točki za Union V razgibanem derbiju med Unionom in Primorcem je imel glavno viogo sodnik, ki je tekmo odločil v korist Uniona. Za zmago Podlo-njercev ima namreč gotovo največ zaslug mož s piščalko, ki je znatno oškodoval ekipo iz Trebč. Tre-benci po prikazani igri gotovo niso zaslužili poraza. Gostje so se namreč izkazali s hitro Igro in lepimi akcijami. Primorec je bil morda pomanjkljiv v zaključnih akcijah, če bi njim se je srečanje nadaljevalo s streljanjem enajstmetrovke, s katero so domačini prišli, v vodstvo. Kazalo je, da je najhujše mimo, ko je sodnik dosodil 6 minut kasneje enajstmetrovko (tudi dvomljivo!) v korist Vesne. Ker igralci Interja niso protestirali so pristaši Vesne takoj dobili vtis, da nekaj ni v redu Streljal je Milič in zadel mrežo. Po tekmi so vsi čakali na razsodbo disciplinske komisije, ki je prisodila Vesni poraz in diskvalificirala 4 igralce. Primorj‘e - Zarj'a Derbi za domačine Ta tekma se je odvijala v pravem športnem duhu, in kazila jo je le nepotrebna izključitev Fragiacoma, ki je le nekoliko preglasno vpil, nad nekim svojim soigralcem in zato mu je sodnik pokazal pot v slačilnico. Ekipi sta zaigrali v glav nem dobro. Primorje je zopet po trdilo svojo dobro formo. V začetku je pobuda pripadla gostom, pa bil nekoliko spretnejši, bi mu proti koncu prvega polčasa pa so točka vsekakor ne ušla, saj je zelo domačini prešli v napad. V drugem dcbro isral na sredini iorHS^n 'polčasu je po izenačenju Zarje Pri- Inler SS Vesna: tako so Križani dosegli drugi gol in izenačenje vendar pa izid ni obveljal. Disciplinska komisija je zaradi izgredov na igrišču srečanje prisodila Interju z 2:0 da imajo nadarjene igralce, ki 88 pa v skupni igri ne znajdejo. P*8' kratko podajajo in preveč preigf8' vajo- Zmaga Primorja je bila zaslug na, saj je v drugem polčasu P0"8’ zalo svojo pravo moč in ukloni' trdoživo Zarjo. Bazovci so po te' tekmi obstali na spodnjem dej lestvice, Primorje pa je povišal svoj naskok pred Vesno še za d'’8 točki. Po 14 uspešnih kolih v katerih s