n AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY D©M©VINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER >•11 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 14, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV jfske čete se bližajo Valoni K da so Grki zavzeli mesto Tepelini, še ni uradno potrjena. Vrhovni poveljnik italijanskih čet v Albaniji je resigniral "radi slabega zdravja." TUDI MENIHI MORAJO GASITI tene, 13. jan. — Grške čete v velikem polkrogu bližajo i%iišču Valona na Jadranji11 morju, ne da bi jih skuša-Fdijanska armada resno Njati. Valona je edino ita-pko pristanišče v južni Al-j'Ji in če pade to Grkom v ro-p ostalo Italijanom samo še Rnišče Durazzo, ki pa ne bo Ntovalo vsem italijanskim Pbarn za vojskovanje v Al-fji. frške predstraže so že dosegle Navno trdnjavo Tepelini, ki | milj zahodno od zavzete-Nsta Klisura. Iz jugoslovan-f obmejnih krajev se zatrjuje je Tepelini že v grških ro-toda grško vrhovno povelj-P te vesti še ni potrdilo. Od 6'ini vodi do pristanišča Va-1 dobra cesta, ki so jo zgra-Italijani in ki bo zdaj Grmelo prav prišla. !severne fronte v okraju p®dca se poroča o večjih speto. Tukaj so Grki zajeli več-Hilo italijanskih mul, oblo- ženih z raznimi potrebščinami za armado. Grki zdaj prodirajo v treh smereh. Ena je na cesti od Tepelini proti Valoni, druga ob obali tudi proti Valoni in tretja proti Berati na osrednji fronti, kjer se nahajajo albanski oljni vrelci, do katerih bi Grki radi prišli. * Rim, 13. jan. — Premier Mussolini je poslal v Albanijo svojega načelnika generalnega štaba, generala Ugo Cavallero, ki bo prevzel vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Albaniji. Dosedanji vrhovni poveljnik, general Ubaldo Soddu, ki je prevzel poveljstvo v Albaniji 10. novembra, kmalu potem, ko so pričeli Italijani prodirati v Grčijo, je bil zdaj razrešen poveljstva "radi slabega zdravja." General Cavallero je postal načelnik generalnega štaba, ko je bil upokojen maršal Pietro Ba-doglio, "na lastno prošnjo." Balkan ustvarja blok proti nacijem Jugoslavija, Bolgarija, Grčija in Turčija se bodo baje združile za skupen odpor proti nacijem. Države bi odpravile tudi colnino za prosto trgovanje med seboj. Tukaj vidite menihe samostana Buckf astleigh v Angliji, kako se dnevno vadijo z ročno brizgalno, da bodo znali gasiti, če bi slučajno nemške bombe zažgale samostan. Ta samostan so zidali 25 let. * Angleški avijatičarji so bombardirali nemške in italijanske vojaške postojanke in mesta Jtodon, 13. jan. — Angleški P^iki poletavajo noč in dan Pemške postojanke v Fran-v. enem zadnjih napadov Petali bombe v zakope blizu Roškega obrežja, kjer leže Pki vojaki. Sinoči so bom-Prali Angleži pristanišča P> Havre in Lorient, kjer so i11® baze za nemške podmor-1 Dalje so metali bombe na pito mesto Regensburgin bel-1*0 pristanišče Ostend. Ti fdi imajo v glavnem namen, pičijo moralo nemškega vo-ki leži na francoskem !*ju in čaka povelja za napad Vi i j o. Drugi oddelek angleških bombnikov je pa poletel v severno Italijo in tam bombardiral oljno skladišče v Porto Marghe-ra, kjer so bombe porušile dva poslopja in napravile tudi drugo škodo. Dalje so Angleži bombardirali tudi Turin in Benetke, kjer je bilo več oseb ranjenih in ubitih. Nemški bombniki so pa sinoči zopet obiskali London, kjer so metali užigalne bombe. Toda na tisoče civilistov je pomagalo ognjegascem, da so požare sproti pogasili. Napad je trajal tri ure in pol in o polnoči je bilo zopet vse mirno. Willkie bo šel v Anglijo °ndon. — Uradni angleški H^i so izjavili, da jih veseli, ^ prišel Wendell L. Willkie Iglijo. "Vrata mu bodo na odprta. Pokazali mu bo-vse, razložili vse in šel bo tar bo hotel," izjavljajo An-Wendell L. Willkie, pora-1 kandidat za predsednika ; / držav, se je izjavil, da je za ^'og, da se da predsedniku ,seveltu polna moč glede občnega načrta in pomoči j^ji. Nato je pa izjavil, da ta podal v Anglijo, da vidi !&stne oči situacijo tam. 1 23c mesa na teden za Vsakega Angleža .^fldon. — Ministrstvo za '^ano je določilo, da sme od ^ljka naprej dobiti vsaka oseba za 23 centov me-^ teden, a vsak otrok za 11 V I Druga obletnica I ^edo ob osmih se bo brala Pkvi sv. Vida zadušnica za l°jnim Frank Kmetom v plin druge obletnice njego-l^rti. Sorodniki in prijatelj vabljeni. Ohijski governer Bricker včeraj ustoličen Columbus, O., 13. jan.—Danes je bil ustoličen ohijski governer John W. Bricker, ki je nastopil svoj drugi termin. To je bilo prvič od 13. januarja 1902, da je služil kak republikanski governer v državi Ohio drugi termin. Ko je podal governer prisego, je obljubil, da ne bo novih ali povišanih davkov v tem njegovem terminu. Običajnih 19 topovskih strelov v počast novemu governer ju ni bilo, ker ni bilo topov na razpolago. Narodna garda je ž njimi na vežbah v Mississppi. Zatožena, da je kuhala preveč jedil ' Cannes, Francija. — Florence de Pena, rodom iz Washingtona, je bila zatožena na sodniji, da je prirejala gostije, pri katerih se je serviralo jedila, ki se sicer delijo samo v gotovih količinah. Zatožila jo je njena kuharica Rose Wenziger. Zatožen je bil tudi njen grocer, da je prodajal Mrs. de Pena jajca, sirovo maslo in vsake vrste meso, kolikor je hotela, medtem ko morajo drugi vzeti samo toliko, kolikor določi vlada. Madama de Penna je bila izpuščena na svobodo pod 25,000 frankov varščine. Nemci bodo izvedli sunek ki bo iznenadil vse, trdijo Italijani. Belgrad, 13. jan.—Italijanski viri od jugoslovansko-itali-janske meje trdijo, da bo nova nemška ofenziva, ki se napoveduje iz Berlina, udarila v nepričakovanem kraju. To se bo zgodilo v teku par dni, morda celo v teku par ur. Končna odločitev je v rokah Hitlerja in Mussolinija. Ob istem času pa javljajo nemški viri v Belgradu, da je Hitler že določil "zadnjo uro" za invazijo na Balkan preko Bolgarije. To je zdaj že tretjič, da je Hitler določil čas, ko bo poslal svoje čete iz Romunije preko Donave. Pa je še vselej odložil. Vojaški krogi v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji so dobili poročilo, da se nemške čete, ki se nahajajo v okolici Temešvara, počasi pomičejo proti bolgarski meji. V Temešvaru se nahaja feldmaršal List, ki je pomagal pri invaziji na Poljsko. -o- Nolče plačati alimonijev, je šel zopet v ječo Louis Hočevar, star 61 let, je včeraj izpolnil svojo obljubo, da bo nazaj v ječi, ker ne bo plačal alimonije svoji ženi. Sodnik Kramer ga je bil izpustil iz ječe 23. decembra pod pogojem, da bo plačal, v kar ga je obsodila sodnija. Če ne bo plačal, bo 13. januarja zopet v ječi, mu je bil zagrozil sodnik. Hočevar je že takrat obljubil, da se vidijo 13. januarja. In ostal je mož beseda rekoč, da je vesel, ker je zopet nazaj. Demokratski odbor Odbor Slovenskega demokratskega kluba 32. varde za leto 1941 je sledeč: Predsednik John Centa, podpredsednik Geo. Turek, 2. podpredsednica Mrs. Jennie Fonda, tajnik Vic Tomažič, blagajničarka Mrs. Albina Smrekar, zapisnikar Lawrence Leskovec; nadzorni odbor: Mihael Lah, John Pezdirtz, Anthony Tomse; članski odbor: Pauline Mausar, Jos. Planinsek, Mrs-Katherine Skufca, John Lokar, Anton Stefančič. Seja godbenikov Starši godbenikov fare siv. Vida so prošeni, da se udeležijo seje jutri večer ob osmih v novi šoli. Tudi fantje so prošeni, da se udeležijo vsi brez izjeme, ker je treba rešiti važne zadeve. Pošten prosekutor East Hampton, Conn. — John Rich, prosekutor v tem mestu, se tekom obravnave tako razsrdil, da je v jezi udaril obtoženceve-ga zagovornika. Kmalu potem je dvignil prosekutor obtožbo proti samemu sebi ter prosil sodnika na j ga obsodi radi kaljenja miru in radi rabe sile. Smodnik, ne bodfi Im. Je jrrošel&Udrja takoj obsodil 'na $2.00 globe. Potem so pa nadaljevali z prvotno obravnavo. Turčija vidi odločitev na Balkanu v dveh tednih Istanbul, Turčija. — Nek visok turški vladni uradnik je povedal ameriškim časnikarjem, da bo Turčija napovedala vojno, če bo nemška armada prešla iz Romunije v Bolgarijo. Nadalje je izjavil, da se bo v prihodnjih dveh tednih videlo namen nemških divizij, ki se zdaj zbirajo v Romunski ob bolgarski in jugoslovanski meni. Glede govora bolgarskega ministrskega predsednika Filoffa, ki je rekel, da bo pomoč Zed. držav Angliji samo podaljšala in razpredla vojno, je rekel ta turški uradnik, da bo ta pomoč tudi zagotovila zmago Angliji. Zatrdil pa je, da če bo planila Nemčija na Balkan, da tega ne bo storila pred aprilom, ker zimsko in spomladansko vreme za nemške mehanizirane kolone na Balkanu ne bi bile preveč prikladne. Angleški in turški generali v važnih posvetovanjih Ankara, Turčija. — V tem mestu so se pričeli razgovori med angleškim in turškim generalnim štabom. Od izida teh razgovorov pričakujejo nove vojaške poteze. To je prvi tak sestanek obeh generalnih štabov, odkar je padla Francija. Značilno je to, da sta se sestala genex^ina štaba k posvetovanju ravno ob času, ko je prišla iz Bolgarije vest, da je bolgarska vlada izjavala ostati strogo nevtralna in da ne bo dovolila nemškim četam prehoda preko svojega ozemlja, da bi napadle Grčijo. Iz Moskve se tudi javlja, da se je ruska vlada izjavila, da če bo Nemčija poslala čete v Bolgarijo, se bo to zgodilo brez dovoljenja Rusije. Madžarska bo dobila nazaj zastave Budapest. — Madžarska vlada je dobila sporočilo iz Moskve, da ji bo Rusija vrnila zastave, ki jih je Rusija zaplenila na Madžarskem v revolucionarni vojni v letih 1848 in 1849. Takrat so se bili dvignili Madžari protti Avstriji. Ajvstrija je poklicala na pomoč tudi Rusijo. V bojih so Rusi vzeli Madžarom več zastav, ki so jih nesli domov v Rusijo in jih tam deli v muzej v Petrogradu. Demokratska seja Nocoj ob 7:30 se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. seja Slovenskega demokratskega kluba iz Eucli-da. Člani so prošeni, da se udeleže v polnem številu. Pokojni Henry Kodelja V nedeljo zvečer je po dolgi bolezni preminil v University bolnišnici dobro poznani rojak Henry Kodelja, star 55 let. Doma je bil iz vasi Duplje, fa-ra Vrhpolje na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pired 33 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Terezijo, rojeno Grum, ki je doma iz Višnje gore, sina Henrya in pet hčera: Agnes, poročeno Ecker-field, Antoinette, poroč. Ster-benz, Rose, Jennie, poroč. Di Santo in Mary. Pokojni je bil član društva Kras, št. 8 SDZ, delničar Slovenske zadružne zveze, Slovenskega doma na Holmes Ave. in dolgoletni pevec pri zboru Ilirija. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 802 E. 156. i St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetka. Naj se spočije v ameriški zemlji po prestanem trpljenju, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Danica št. 34 SDZ Društvo je izvolilo za 1941 sledeč odbor: Predsednik John Taučar ml., podpredsednik Louis Fink, tajnik Vincent Bubnič, 15301 Oakdale Ave., blagajnik Rudolf Rožanc; nadzorni odbor: Andy March, John Taučar st., Štefanija Roječ, zapisnikarica Anna Traven, zdravniki: dr. Perko, dr. Viktoryn, dr. Schin-kola. Seje se vršijo vsako 4. nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v SDD na Prince Ave. POSLANIKI TEH ŠTIRIH BALKANSKIH DRŽAV SO ŽE V DOGOVORIH Berne, Švica, 13. jan. — Dobro poučeni diplomatski krogi dvomijo, da bo Hitler z ultimatom pritisnil na Bolgarijo, da dovoli prehod nemškim četam, ki bi šle proti Grčiji, da olajšajo delo Italiji na albanski fronti. Na drugi strani pa vidijo diplomati drug važen razvoj na Balkanu, ki bo imel dalekosežen pomen in to je zveza štirih balkanskih držav: Jugoslavije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Namen te zveze bi bil, da blok ustavi nadaljno prodiranje nemške politike proti jugovzhodu. Medsebojno bi te države najprej poravnale vsak nesporazum tako glede ozemlja kot ekonomskega vprašanja s tem, da bi formirale colninsko unijo, ki bi dovoljevala prosto trgovino med temi državami in dalje uporabo medsebojnih prevoznih sredstev in pristanišč ter enak dostop vsem tem državam do sirovin in poljedeljskih pridelkov iz teh pokrajin. Iz vojaškega stališča bi te države vzdržavale sedanje nevtralno stališče, razen v slučaju, če bi kaka zunanja država z vojaško silo skušala ogrožati varnost katerekoli teh držav. To je v prvi vrsti namenjeno proti Nemčiji, če bi hotela iti preko Balkana na Grčijo. Dasi nekateri zmajujejo z glavo o možnosti tega balkanskega bloka v očigled iz jalovi j e-nja Male antante in pozneje Balkanske antante, pa je znano, da je zadnje dneve zlasti Turčija zelo aktivna, da se prepreči vojna na Balkanu. Turčija je resno posvarila Bolgarijo, da bo ob prvem znaku ogrožane varnosti njenih meja, takoj zasedla bolgarsko Tracijo. Turški diplomaciji vneto pomagata Rusija in Anglija. Danes je sprejel bolgarski zunanji minister Popoff jugoslovanskega in grškega poslanika v skupni avdijenci. Imeli so dolg razgovor. Potem se je zglasil grški poslanik pri turškem poslaniku v Zofiji in zatem se je zglasil turški poslanik pri jugoslovanskem poslaniku v tem mestu. Tako so si vsi štirje poslaniki v teku nekaj ur izmenjali svoje stališče in povedali stališče svojih držav. če se bo zveza balkanskih držav uresničila ali ne, se še ne ve, toda vsa znamenja kažejo, da si Hitler ne bo upal udariti preko Balkana in bo skušal prodirati proti jugu kje drugje. Angleži naskakujejo Tobruk; Italijani so opustili dva nadaljna zrakoplovna pristana Kaira, 13. jan. — S fronte se poroča, da so Italijani zapustili dva važna zrakoplovna pristana, Bomba in Derna, ki ležita med Tobrukom in pristaniščem Bengazi. Angleži neprestano obstreljujejo s topniškim ognjem Tobruk, medtem ko do-i hajajo vedno nove čete in novo topništvo. Ko bo vse pripravljeno, bodo izvedle angleške čete generalni naskok na Tobruk. Medtem prodira ena angleška kolona ob obrežju in je že 40 milj zahodno od Tobruka, pa prodira druga južno proti Bengazi. Angleži nameravajo z eno potezo zajeti ves severni bok obrežja, od Tobruka pa do Bengazi. Medtem pa sedi bivši etijop-ski cesar Haile Selassie v angleškem Sudanu in vodi od tukaj vstajo svojih" zvestih Etijopcev proti Italijanom. Vedno več domačinov se zbira okrog Ras Mongaša, ki vodi vstajo proti fašistom. Anglija jim pošilja neprestano orožje. Domačini, ki so jih fašisti prisilili v armado, dnevno uhajajo in se pridružujejo vstašem. Kadar jih bo zbranih dovolj, bodo udarili po Italijanih, je rekel bivši cesar, ki so mu vzdeli ime "Lev iz Judeje." Zaroka Mr. in Mrs. Morris( jLentz, 15004 Cardinal Ave. naznanjata zaroko hčerke Edith Elizabeth z Mr. John J. Novakom, sinom Mr. in Mrs. Evzebij Obolnar, 902 E. 144. St. Na bolniški postelji Nagloma je zbolela Jennie Brodnik, 6727 Edna Ave. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Slovenci se postavimo V tekmi za najlepšo otroško sliko je bila prisojena prva nagrada sliki, kivpredstavlja malega Tončka Drobnika, sina Mr. in Mrs. Anthony Drobnik, 1123 Norwood Rd. Dekliško ime matere je bilo Mildred Samich. Kontest je vodil ameriški dnevnik The Cleveland News. Naše čestitke! ČEŠKI POSLANEC VIDI PADEC HITLERJA Včeraj je govoril pred East Cleveland Kiwanis klubom Ignac Shultz, bivši poslanec v češkem parlamentu ter izjavil, da se širi po Nemčiji tajna propaganda proti Hitlerju. Schultz je ušel iz Češke v Francijo, od-tam pa na Norveško, kjer je izdajal časopis, ki ga je utiho-tapljal nazaj na Češko. Potem je odšel preko Švedske, Rusije in Sibirije v Zed. države. Schultz je navedel štiri vzroke, zakaj je padec Hitlerja ne- izbežen. Prvič je to, ker je angleška obramba kos nemškemu vpadu. Drugič je to, ker je ameriška industrija daleč pred nemško. Tretjič je to, da bo Rusija takoj stopila na stran Anglije, čim bo videla, da se bo Anglija s pomočjo Zed. držav lahko ubranila Nemčiji. In četrtič je pa to, da se bodo dvign|ili narodi, ki jih je Hitler podjarmil. Do konca spomladi bo lakota v Nemčiji tako velika, da se bo nemški narod celo sam uprl. f r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 ________Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year ____Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. >83 No. 11 Tues., Jan. 14, 1941 Prav nič nas ne ganejo grenke krokodilove solze Grill piše, da je manjkalo za shod podlage? Kakšne podlage? Ali misli Grill sebe za podlago? To bi bila zares trdna! Mi vidimo v vsem tem samo eno podlago in en cilj: neumorno delovati na tem, da se končno doseže osvobojenje vseh Slovencev ter se jih združi v eno državo, ki je Jugoslavija. V tem pravcu bomo mi delovali naprej po začrtani poti, pa če se gg. Grill in Zaje postavita na glavo. Mi smatramo, da je to naša dolžnost. Kdor pa misli drugače, pa naj kar gleda od strani in naj grize nohte, pa naj pretaka krokodilove solze. Uteho bo lahko dobil pri Mussoliniju in Hitlerju, ki bosta gotovo tudi tako rekla, kot pravita vidva, gg. Grill in Zaje, da je bil shod "pogrebščina." Mesto, da bi dali temu gibanju podporo, ali pa vsaj molčali, če se ne strinjate ž njim, pa ga skušate podcenjevati. Kaj mislite doseči s tem? Kaj je vaš namen? Kaj smo zakrivili mi, ki smo rekli, da zahtevamo pravice za naše Slovence? Povejte! Zakaj niste kaj takega započeli vi, pa bi šli mi gotovo z vami. Ne verjamete? Da dokažemo! Ko je Prosveta pred nekaj časom omenila, da bi bilo dobro začeti s pripravami, da se pomaga stari domovini v slučaju, če se ji kaj pripeti, je bila samo Ameriška Domovina, ki se je strinjala s tem. Ali smo pokazali tedaj kako strankarijo? Ne, mi smo bili samo Slovenci in pred očmi smo imeli samo blagor slovenskega naroda, pa naj začne z idejo kdor hoče. Da, naša stranka je edina, ki je tolerantna in ki pri reševanju narodnega vprašanja ne pozna ne prijatelja ne sovražnika. Vi pa vedno bolj dokazujete, da z vami ni mogoče delati, da hočete imeti vedno visoke plotove med strankami, tudi tam, kjer plotov ne bi smelo biti. Dobro, hodite svojo pot. Videli boste, da boste hodili zelo osamljeni in da vas bo strah. Vas, Zaje, bi moralo kot socialista veseliti vsako tako gibanje za združitev vseh Slovencev, odnosno Jugoslovanov, saj je nekaj takega sprejela že znana Tivolska resolucija leta 1909. Kot veste se je Tivolska resolucija izrekla za združitev vseh Jugoslovanov, dasi je takrat g. Etbin 'Kristan zagovarjal tezo, da Slovenci niso samostojen narod, temveč le ostanek nekonsolidiranega naroda. Nam sicer ne gre v glavo, kako da ne bi bili Slovenci samostojen narod, saj imamo vendar čisto svoj jezik, svojo kulturo. No, samo da nam še sploh priznate, da smo narod in ne samo kaka podružnica. Je res čudno, kako zelo ste naklonjeni tej stvari, rdeči bratci. Na primer Prosveta iz Chicaga, ni ponatisnila števila obiskovalcev shoda iz našega lista, ko je vendar videla, da je bil naš poročevalec na shodu navzoč in ki je napisal, da je bilo navzočih več sto oseb. Ampak je raje vzela poročilo iz Napredka, v katerem je Vatro Grill zapisal, ki ni bil niti navzoč, da je bilo manj ko dve sto oseb. No, saj se poznamo! Če bi bil shod po njih volji in ga ne bi socialisti, komunisti in enaki razvpili kot "katoliški shod," bi bili iz "manj kot dve sto" napravili "več tisoč." To je bilo napisano v pojasnilo, enkrat in za vselej. O tem se ne bomo, kot rečeno, prepirali in ne debatirali. Mi bomo šli naprej v tem boju za svete pravice slovenskega naroda, pa naj pri tem že zmagamo ali pa ne. Nihče ne bo mogel reči, da nismo storili svoje dolžnosti. Z nami bo vsak, ki še ni pozabil, da je sin klenega slovenskega naroda. In teh nas je dovolj, da bomo nekaj šteli na merodajnih mestih, ter ne bomo prav nič pogrešali "kresnic," Grilla in Zajca, ki naj svetita še naprej po temnih kotih svoje rdeče miselnosti. Vatro Grill, ki piše; "da povprečnega Slovenca v Ameriki bolj zanima ameriška politika kot pa starokrajska, naj v tem pravcu tudi živi. Naj že enkrat pusti starokrajsko politiko in naj njegov list toliko ne napada voditeljev kot je bil dr. Korošec. Zakaj jih ne pustite pri miru, če vas starokrajska politika ne zanima? In če vas starokrajska politika ne zanima, kako pa je to, da ste toliko o nji pisali, da je bilo končno Enakopravnosti prepovedano prihajati v Jugoslavijo? Kakšna je torej Vaša logika v tem oziru? Videti je, da se samo lovite in hlastate, pa sapo lovite, ne vedoč, kje bi se prijeli, da bi ne ostali pozabljeni ob stranpotu. Če vi nočete reševati slovenske zemlje, dovolite vendar to nam, ki smo pripravljeni to storiti, ne da bi pri tem iskali čast: ali denarja. V zadoščenje nam bo in vse plačilo, če bomo videli dan, ko bodo vsi Slovenci pod eno streho srečni in zadovoljni, ko bodo delali zase in za svojo zemljo in jim ne bo treba več biti pokornim italijanskemu ali nemškemu valptu. Dal, Bog, da bi skoronastopil ta dan odrešenja! Ob koncu pa skromno pripomnimo, da se "rdeči" morda zato ne zanimajo za to idejo, ker ne vidijo z!opet kakega "milijondolarskega fonda" zraven. Za tisto se kar obrišite, ker narod vam je že enkrat dal kakih 60 tisočakov, ki naj bi ustvarili jugoslovansko "republiko." No, pa ni bilo republike in novac je šel, kamor je pač šel. { ; —m-- ..... Ji BESEDA IZ NARODA •——• • • • •••«.» . • * — — n • i ■ i.i—% Volitve na Hubbard Rd. v Madison, 0. Božični prazniki so že za nami, a mi pa smo še vedno tukaj, seveda pa ne moremo zagotovo reči, koliko časa še bomo. Vemo pa, da bo božičnih praznikov še vedliko, ko nas več ne bo. Obhajali smo jih z vso dostojnostjo, kakor se to spodobi. Ves Hubbard Rd. je bil svečano razsvetljen, s tisočerimi lučicami v hišah in zunaj njih. Bil je krasen pogled nanje. Polnočnico smo pričakovali s tem, da smo veselo kramljali. Prišli so bili namreč v vas Pe-terlinovi, pa ne praznih rok in v prijazni družbi nam je čas kaj hitro potekel. Ko se je približal čas, smo se pa vsedli v avto in se odpeljali k polnočni-ci. Veste, tukaj pri nas imamo tisto lepo navado, da se kar vozimo in ne "capljamo" kakor tam v mestih. Ko pa smo se mi pripeljali do cerkve, je bilo tam že vse polno ljudi iz raznih krajev. Cerkev je bila krasno ozalj-šana s svežimi cvetlicami in lepimi jaslicami, orgle pa so donele in prekrasne božične pesmi so se razlegale po cerkvi, ki je bila veliko premajhna. Spomini so nam uhajali na naša mlada leta. Videl sem precej naših ljudi, ki so prišli k polnočnici, nekateri radi pobožnosti in drugi pa so prišli tudi malo iz firbca", ker smo pač nekateri taki, da radi tudi malo krog sebe" pozija-mo," V takem razpoloženju je bilo prav lepo v naši vasi. Naši sosedje in sosede mi gredo vedno na roke. Ko sem se Oglasil pri Mlakarjevih, sedaj Matjašičevih, so me prav vljudno sprejeli in mi tudi postregli in ob novem letu so nas pa tudi oni obiskali ter nam voščili vse najboljše za novo leto. Pa ni treba misliti, da so bile samo besede, o ne, prinesli so tudi nekaj ta dobrega, da sem novo leto obhajal še v večjem veselju in zadovoljstvu. Za drugih 364 dni se pa ne more reči kako bo šlo. Jaz pravim, da bo prav tako kakor bo usoda hotela, ker pri tem mi nimamo prav nobene moči. Potem so prišli pa še žužkovi s prav tako dobrimi darili v vas. Perparjevi so nam pa že tako naklonjeni in upam, da me tudi ne bodo pozabili. Torej vsem prav najlepša hvala in želim, da bi se me spominjali tudi že za naprej. Lepa darila sem dobil pa tudi od naših domačih. Tone Struna iz Norwooda mi je prinesel nekaj takih dobrot, da se mi še sedaj sline cedijo po njih, pa mi pravijo, da se tistega darila l^od nobenim pogojem ne sme odpreti, ker bi se prehitro pokazalo dno. Tako bom sedaj moral to hraniti za spomin na lepe božične praznike. Lepa hvala vsem. Prav lepo pa se zahvaljujem tudi elevelandskim trgovcem, ki so me obdarili s tako lepimi koledarji. Od Mr. Grdine sem jih dobil celo več, da sem jih potem razdelil med naše ^>sede. Hvala Mr. Anton Kastelcu, ki je zaposlen pri Brazis Bros. na 156. cesti in Waterloo Rd. in prodaja tako fine obleke za može ali fante in prav po zmernih cenah, da ga priporočam našim rojakom, ker je jako postrežljiv. Lepa hvala tudi Mr. Avgust Kollandru, ki prodaja parobro-dne listke tam v SND na St. Clair Ave. Tudi on se me je spomnil in mi poslal prav lep koledarček, ki sedaj krasi mojo pisalno mizo in poslal mi je tudi lep stenski koledar, še enkrat prav lepa hvala vsem. Veseli me, ker sem tako spomnijo in so mi naklonjeni. Kakor sem že prej omenil je prišel k nam za stalno Mr. Matjašič in sicer pri Mlakarjevih pravijo, da so ga vzeli za svojega. Je jako prijazen človek. No ja,. saj to mora že biti tako, ker drugače bi ga mi ne sprejeli v našo slavno vas naHubbard Rd. in v naš kabinet, ki bo izvoljen pri sedanjih volitvah. Pravijo da je bil strasten pevec in zato bo prav gotovo dobil častno mesto pevo-vodje. že v enem prejšnjih dopisov sem vam povedal, da bomo imeli pri nas volitve. Tako se je sedaj približal tisti čas. K;akor vam je že znano, je naš župan Babičev Tone in sedaj pa je bil predlagan za ponovno izvolitev in ker ni bilo ugovora je bil soglasno izvoljen in zato pa smo mu volivci v znak prijaznosti zaklicali trikrat živijo naš župan, kot se to spodobi. Drugače pa je bil izvoljen ves stari odbor. Perparjev Janez se je izkazal posebno zmožnega kokošjega nadzornika. Ta urad zavzema že od začetka. To se vidi pri njem, ki tako lepo napreduje s kokošmi, samo večkrat se pritožuje, da mu kokoši nočejo nanesti dovolj jajc. Postavil je še več novih kokošnjakov, kjer bo redil piščance. Na novo pa so bili sprejeti v naš kabinet trije. Al Mauko je dobil častno mesto, da nas bo zastopal v Washingtonu in mogoče nam bo izposloval, da bodo tudi za nas na Hubbard Rd. natiskali nekaj denarja, ker mi ne moremo po nobeni viži priti do denarja, ker se nas nihče ne usmili, da bi prinesel kaj v našo novo banko. Matjašičev France je tudi nov, kakor sem že prej povedal je tudi dobil tisto odlično mesto, ker če nam bodo razmere prav kazale, bomo gotovo ustanovili tudi pevski zbor. Tisti Stroji-nov Tone, ki ima gostilno tam pri jezeru, je dobfl pa mesto vaškega biriča, ker se sedanji naš birič Vovk kaj malo zanima za nas in le od časa do časa pride malo pogledat v naše kraje, ker se največ drži tam v Cleve-landu. Seveda mi ga ne moremo tukaj vzdržavat. Zato smo bili mnenja, da je najbolje, da izvolimo takega, ki bo stalno tukaj naseljen. Potem je pa prišla vrsta za zapisnikarja in poročevalca za te kraje. Ta se je prav milo pritožil, češ, da bi bilo dobro, da bi napravili kaj blagajne, da bi tako lahko odkje dobil kakšen cent, ker porabi veliko črnila in dragocenega papirja, ko piše zapisnike in poročila že zadnja tri leta. S tem dopisom stopa že v četrto leto in tudi uredništva nismo še nič vprašali za kakšen račun. Ker ni blagajne, ni vredno besed. Zato pa izrekamo uredništvu na tem mestu najlepšo zahvalo in uredniku pa želimo veliko potrpljenja. Torej, sedanji poročevalec je prevz;el to naporno delo še za tekoče leto. Vem pa, da ta poročila niso vsem po Volji. Sa3 sem že bral, da vsem je nemogoče ustreči. Kateremu se ne dopadejo, pa naj jih nikar ne bere in naj se ne muči z njimi. Končno pa želim vsem čitateljem in bravcem teh vrstic prav veselo in zadovoljno novo leto in vas pozdravlja, Frank Leskovic. -o--— Življenje na deželi WickliJ^fe, O. — Malo vam hočem opisati življenje na deželi, ker mestni prebivalci vedno mislijo, da je na deželi dolgočasno življenje. Velikokrat sem si že mislila, kaj neki je krivo, da ne gredo naši ljudje bolj na farme, ker je vendar bolj prijetno življenje kakor pa v mestu. Tukaj imamo dovolj svežega zraka, posebno sedaj, zdravo pitno vodo, sveže mleko in prašičev ter kokoši pa si zredimo po svoji volji. Delo nam več koristi kot škoduje. Tudi tukaj imamo svoje veselje. Sem pa tja pa nas obiščejo tudi naši mestni prijatelji za kratek čas. S Tonetom Baragom sva se bila domenila, da me bo popeljal v Aurora na semenj (Auction sale), a nikar ne mislite, da bi mene tam prodal, ampak zato, da bi si tam kupila nekaj mladih prašičkov za čez leto, kajti ta velike smo že poklali in sedaj imamo še enega za ta teden, da bomo imeli klobase v nedeljo 19. januarja. Zato pa že sedaj vabim vse Cerklane in vse druge prijatelje, da jih pridete poku-sit. Torej zmenjeni smo bili za na semenj in Tone Baraga je pripeljal še par svojih prijateljev, ki so bili namenjeni, da si kupijo debelih prašičev za zaklat. Seveda z nami je moral biti tudi advokat. Na sejmišču smo se vsedli na prostor za kupce. Ta dražba se vrši prav tako kot v starem kraju, kdor da več tisti dobi. Tone iz Euclida se brž usede in advokat z njim in hitro si zdraži eno svinjo. Ko je pa šel od doma, je še naročil Nežki naj bo vroča voda pripravljena, da ko pripelje žival domov, da jo takoj zakolje in očisti. Seveda, kot sejmarji smo se ustavili pa tudi pri Mrs. Glažar, kateri smo pokazali kaj smo kupili. Ona je že stara farmarica in zato pa nam je svetovala, da kadar gremo na semenj, da bi vzeli s sebj živino-zdravnika in ne advokata, kajti svinja, ki jo je kupil Tone, bo imela v enem mesecu mladeniče. Torej kaj pa sedaj? Hočeš nočeš, pustili smo jo na hrani pri Mrs. Glažar, ker v mestu Tone nima hleva zanjo. Ne vem kaj je nparavila Nežka z vrelo vodo, ali je poparila svojega Toneta ali Baraga, ki ga je pripeljal. O tem nisem še nič slišala. . Jaz sem pa gotovo rešila čast naši hiši, ker je Baraga izbral lepe prašičke za nas, da je bi moj mož prav zadovoljen z njimi, kajti navadno je to njegovo delo, da kupuje blago za našo veliko farmo. Vidite, da je tudi na deželi dovolj šale in zabave svoje vrste. človek mora biti prebrisan, če hoče napraviti profit ob vsaki priliki. Tiste ljudi, ki si sedaj grade nove hiše, vabimo, da pridete malo bolj ven na deželo in nikar se ne tlačite skupaj kot so se v starem kraju stiskali ljudje, kadar so pridrveli Turki. S tem boste koristili svojemu zdravju. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, Mary Jerman. -o- Društvo sv. Kristine Cenj eno članstvo našega društva, tem potom vas opozarjam, da ne pozabite udeležiti se seje 15. januarja, to je v sredo večer. Pridite in obenem pa vas prosim, da pogledate na svoje plačilne knjižice, če imate svoj asesment plačan za preteklo leto. Rada bi videla malo več zanimanja od našega članstva v letu 1941. Slišali boste tudi kako smo se imeli na decembrski seji in zaprisežen bo tudi novi odbor za leto 1941. Zato vas prosim, da pridete v lepem številu. Seja se prične ob pol osmih zvečer v šolski dvorani pri sv. Kristini, kakor navadno. Vsemu članstvu KSKJ želim prav srečno in veselo novo leto. S pozdravom, T. Zdešar, tajnica. -o-- "Her m etično," neprodušno zaprto, je izraz, ki ga slišite vsak dan. Lahko bi dejali tudi hermesovsko zaprto. Izraz je iz starega veka. Nastal je, ker so grškemu bogu Hermesu pripisovali izum, po katerem je mogoče stekleno cev zapreti na skrivnosten način tako, da zrak ne more vanjo. Zato je vse, kar je tako zaprto, da ne propušča zraka, "hermetično" zaprto. V 3500 letih — 3200 let vojne Spet divja nova svetovna vojna. Ni še minulo četrt stoletja, ko so se narodi pobijali med seboj, čeprav so ves ta čas tudi vihrali Marsovi prapori; ni še minulo četrt stoletja, odkar se je končala zadnja svetovna vojna, pa se zopet svet stresa v bolesti in krvi. Ne pomagajo vsa mogoča prizadevanja raznih apostolov miru. Zato ne bo odveč, če pogledamo nazaj v svetovno zgodovino. Pregled je silno porazen in ob tem izgubljamo vse zaupanje, da bi bilo kdaj boljše na zemlji.. Zadnjih 3500 let svetovne zgodovine, za katere je mogoče zbrati vsaj kolikor toliko točne podatke, je trajala vojna nič manj kot 3200 let, le pičlih 300 let je bil na zemlji mir! Med tem časom je bilo sklenjenih 8,-000 mirovnih pogodb, od katerih pa povprečno ni trajala nobena dlje ko dve leti. Ali moremo biti potem še optimisti ? Predvojna ženevska konvencija ter znamenito haaško razsodišče sta sprejela marsikatere sklepe, tako n. pr. prepoved uporabljanja dum-dum krogel, prepoved strupenih plinov itd. § 171 versa jske pogodbe je prepovedal tudi uporabo strupenih plinov, a ko jih je hotela konferenca v Washingtonu 1. 1922. sploh ob-veztnoi izločiti i^)vseh bodočih vojn, je doživela popoln neuspeh. Mednarodna organizacija "Rdečega križa" je 1. 1925 posredovala pri vseh vladah, da bi ratificirale te sklepe, dlje pa niso prišli, kot do tega, da naj se prebivalstvo iz ogroženih krajev prej izseli. Konferenci 1. 1928 v Bruslju ter 1. 1929. v Rimu nista rodili nobenega uspeha. Ostane nam samo grozotna statistika. Bilanca pretekle vojne je sledeča: vsakih 5 sekund pade ena žrtev in to se ponavlja dolga štiri leta! Vsako minuto 12 mrtvih! In to tudi štiri sta! Krste padlih borcev bi segale položene ena za drugo od Pariza do Vladivostoka v vzhodni azijski Rusiji. Pa pustimo to pošastno mrtvo četo, naj koraka mimo nas! Po dvajset bi jih šlo v eni vrsti noči in dneve mimo nas! Ta dolga in široka procesija v dvajseterostopih bi šla mimo nas ves mesec! Vse žrtve zadnje svetovne vojne! Ne štejemo pa vseh posrednih žrtev v zaledju! Splošno naziranje je danes: vojna je potrebna spešili so oboroževanje, pa vendar je tu nova vojna, še strašnejša od zadnje! Treba in tudi skrajni čas je, da iloveštvo z naziranjem "o potre-Dnem vojnem zlu temeljito obračuna. Danes se dednost duševne obremenjenosti vedno bolj zanikuje. Kajti če bi absolutno priznali to dednost, bi zanikali s tem možnost vsakega zboljšanja. Bi zanikali tudi vsako dobro vzgojo. Krivdo za svetovno klanje nosi vsaj delno sleherni od nas v sebi! Ali še niso v nas samih umrle ve težnje po maščevanju? Ali še niso izginile iz zlo. Res je pa: vojna je prepovedani greh človeštva! Pokojni Masaryk je rad trdil, da bo tedaj izbruhnila nova vojna, čim se bodo narodi prenehali oboroževati. Narodi se niso prenehali oboroževati, še poizložb vse nesrečne vojne igračke? Kaj še vedno zastrupljamo mlado dušo z raznimi to-piči, puškami, sabljicami tanki itd. Kar vzgajamo, to bomo imeli! Pravico upodabljamo kot žensko z zavezanimi očmi s tehtnico v roki, na tehtnici leži meč. Tipična slika naših dni! ženska slepa za vse dobro, slepa za grozote vojne! Meč predstavlja golo nasilje, je vojskujoči svet; a druga stran prazne skodelice na tej tehtnici je pravo brez moži! Je pač prizadevanje ženevskega t društva narodov. — Prava hai monija tega obojega je Pa ostane večno vprašanje vsef človeštva. To pa vse dotlej, <■ zginejo z naše zemlje sleherij imperialistične težnje celote f posameznika. To bo pa men( . le tedaj, ko človeštva sploh J p svetu — ne bo več! -o--- i Celuloza iz slame in krompirjevih stebelc Nemški strokovnjaki Pravi 3 da je Nemčija obilno preskr " ljena z zalogami celuloze m e surovinami, iz katerih se ce e loža pridobiva. Ne samo da lastnimi sredstvi v Neme1 " lahko pridobivajo vedno vec e stvari, pač pa v Nemčiji izdel B na celuloza tudi po kakov°' ^ č prav nič ne zaostaja za ( 3 jo pridobivajo po drugih " ^ 1 vah. Poleg tega poudarjaj0- - je pridelovanje celuloZ®u - Nemčiji v zadnjem času , - dosti bolj racionalna, ker J ^ ^ - dobivajo samo iz lesa, , ? drugod, pač pa zdaj tudi z ^ ^ 1 pšenične in ržene slame ter^ ^ 2 lo iz krompirjevih stebelc ^ ^ , stov, torej iz čisto postra'1 - k met ski h pridelkov. ( I Nemčiji pridelajo vsa^°i.a - ogromno krompirja . . / - pravijo nemški strokovnJa ^ i bo v kratkem prišel Čas, ^ v Nemčija lahko pridelala t , - celuloze samo iz kromPir-' e i stebelc in listov, da bo 1 "l! - pokrila vse svoje potrebe. c so majhne. -O-- fe ; iz domovine . [ . .. v a b) —židje in splavarji- J 0\ ' njem času čutijo tudi nas1 pa ' ski splavarji pojemanje za ier in zaposlitve. Kakor z«an°. fte precej našega lesa na ^ ir 1 sko, kjer je lesna trgovin ^ fe " čini v rokah Židov. Ti Pa. ^ ki. 1 njajo do nadaljnjega večJe iva " čije, češ da ne morejo » ^ tiij " tvegati, ker ne vedo, kaj se flj 1 ko prinese razvoj evropsK iui " godkov. (.( ' —Razprava proti P011'p 0, ' valcem ameriških čeko*'-■ e _ ' novomeškim okrožnim s° c j 1 je bila že drugič zanimiv , v* ' ska razprava proti ponare His, ' cem dolarskih čekov, ki s°' ^ 'a > " javili v Beli Krajini. se ■ žni klopi sede štiri zna'1® i$ki ! iz Metlike, Črnomlja i« V ' Obtoženi, dve ženski in ( j sestnika, so se pri zadnji r«:ilt vi prav spretno zagovarJ8 .hi obtožence so obremenil11® k . vedali orožnik Krčmar ^ ijj pan Ivan z Velike Pake- 2; razpravi ni prišla ena S ^ prič, Leopold šušteršič, Je & vni tožilec predlagal, da s1 ta želja še najprej izpolnila, a *> v moji družbi. No, želja i ta je lahko prav kmalu izpol-; 'kakor je vse kazalo. 31 'apeto sem nekaj trenutkov a; toval čuvarje in poslušal, ali fc morebiti kateri zbudil in •ž opazil. Pa stražniki krog (k so mirno spali in oni pri : 'h nogah je ravnodušno kali '1 puhal. : krenil sem glavo k Mimbre-k in šepnil: i H >i rešil konja?" t Da." ij Ue sta?" K&lizu tabora ju imam skri-r I« 'n vse moje stvari tudi?" ■ Da." : "Daleč odtod?" , kt haciendo, na skalnem II % da se sledovi ne poznajo." ' !l 2el0 previden si! Kako pa h Hšel sem?" ^o so me Yume prijeli, sem 'fti izmuznil, kar ni bilo tež-|er sem majhen. Zbežal sem iPzdu v strmino in videl spo- i K da so prijeli Old Shatter- : fe. Mene je hotel rešiti moj ] brat, pa je sam prišel v ro- . 'ovražnikov —." ' ^a nisi bežal v skrivališče h jem?" |e. Vedel sem, da bi me is- ■ in našli mojo sled. Konja j izgubljena in tudi tvoji i Da bi odvrnil Yume od , 'tališča, sem se na ravnini ] "il proti jugu, kjer sem ve-fla je svet kamenit in kjer ( 'Ume izgubili mojo sled." feča tvoja, da si jim ušel!" moj rod pozna moje brze i 6 —! Niso me dohiteli, tako £ za menoj so bili, da jih ni- , ' Več videl, da torej tudi meliso več videli. skalnem svetu v glavni do-sem se v polkrogu vrnil v . isko in jih opazoval. Prišli videl sem, kako je bil pogla-iezen, videl sem tudi stare- I mladega belokožca, posveta sta se s poglavarjem. ® sta odšla, sem stopil po 'Ja, vzel tvoje reči in odjez- 6 Yumami." Kie si bil, ko so napadli in fall haciendo?" V gozdu pod haciendo sem II in čakal. Ko so zažgali d, sem se moral umakniti. Jih sledov niso opazili, ogenj Je uničil." ■fo nato si prišel za njimi?" 0a, Pustil sem konja blizu -iende in se splazil v tabor ter !iikal, da je vse zaspalo. Yu-1 »o preveč jedli pa so leni in lani. ^išel sem, da rešim Old ^terhanda. Rad dam živi j e-s2a njega, ker je zavoljo me-(Ujet." 1'tonogo, zelo mnogo tvegaš! Previden in premeten si! Ve-bojevnik še boš kedaj! Upam, bo ms tvojo pomočjo kmalu °st." 'Kmalu —? Zakaj pa ne ta-1?» Pi mogoče." 'Zakaj ne?" je silil. "Nož sem ^inesel, razrezal ti bom vezi 'bog prost!" Tega ne boš storil. Ne u'spe- 7 ti, meni bi škodovalo, še os- bi me stražili, pa tudi te-prijeli, ne mogel bi mi več lagati in oba bi bila izgub- '^e uspelo bi mi —? Old ^terhand naj pogleda po ču-lj'h! Vsi spijo, le eden bedi! pa je slep, tudi mene ni dvjignila in oprla na kom<* jo je z eno roko potisnil na na blazine, medtem pa se Je sK nil in pograbil svoj meč, k1 visel ob zglavju postelje. (Dalje prihodnjič.)__ Nekaj noči nato so bili ljudje na Husabyju legli k počitku nekoliko opiti in s prepolnimi želodci, kajti bilo je zadnje dni pred začetkom postnega časa, in zato so trdno spali. Toda sredi noči se je prebudil mali Lavrans v postelji staršev, začel vpiti in napol v spanju stegovati roke po materinih prsih. Vendar je bilo sklenjeno, da ga morajo odvaditi. Erlend se je zbudil, srdito zarenčal, pa vendar vzel dečka k sebi, mu dal mleka iz latvi-ce, ki je stala na stopnici pred posteljo, in ga nato spet položil spat na drugi strani poleg sebe. Kristina je bila znova trdno zasnula, ko je naenkrat začutila, da je Erlend sedel v postelji ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina fl 6117 St. Clair Ave. HEnderson O62 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamcl Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA še istega večera je šla po ve-černicah k Sira Eilivu, zaman je upirala oči v duhovnikov obraz, da bi odkrila v njem kakšno znamenje — ali se je nesreča že zgodila, in ali ve za to? Spominjala se je svoje lastne zavožene mladosti, in pred sabo je videla obraz Sira Eirika, na katerem ni bilo ničesar brati, ko je hodil med njo in njenimi lahkovernimi starši, zaklepajoč v prsih njeno grešno skrivnost —' Angl\e sik i miništerski predsednik Winston Churchill je imenoval novega poslanika za Zed. države' na m.esto pred kratkim umrlega lorda Lothian-a. Novi poslanik je bivši zunanji angleški minister grof Halifax, katerega najn kaže gornja slika. Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,00° Solventnost K. S. K. Jednote znaša 122.55 °/o Slika nam predstavlja francoskega ministerskega podpredsednika Pierre La-val-a, ki je zelo naklonjen nacijem in ki si prizadeva sprijazniti Zed. države s načrtom novega reda v Evropi. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, V1' f Razpis delniške seje V smislu pravil se razpisuje letna delniška seja korporacije Slovenskega doma na Holmes Ave. ZA DNE 17. JANUARJA, 1941 OB 7. URI ZVEČER : v domovih prostorih. To obvestilo je uradno obveščeni0 j E vsem delničarjem. Direktorij S. D^ sklicatelj-fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiO11111 Društva imajo izjemne cene na oglasih 23532353232353482348234823484848234848535348235353484853 Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA Zdaj, ko je na Husabyju živelo toliko ljudi in je Kristina imela šest sinov, ni več utegnila nadzirati vsako posamezno delo v gospodinjstvu. Morala je imeti ključarico in hišna gospodinja je tako večidel presedela s kakšnim šivanjem v veliki sobi; zmerom je kdo potreboval obleko, Erlend, Margret ali dečki. Svojo mater je bila zadnjič videla takrat, ko je ta jahala za nosili, na katerih je ležal oče — tistega svetlega spomladanskega dne, ko je stala na trati za Jo-rundgaardom in gledala, kako se očetov pogreb vije čez zeleno preprogo ržene ozimine ob spodnjem robu nasipa. Kristini je igla švigala sem ter tja, ona pa je mislila na starše in na dom na Jorundgaardu. Zdaj, ko je bilo vse samo še spomin, se ji je zdelo, da vidi toliko takega, kar ni videla, ko je » Y V AT V i* ¥ V rtT V * - živela sredi vsega tega in ji je a bila očetova ljubezen in varstvo a ter nenehna tiha skrb in delo - molčeče, otožne matere nekaj e samo po sebi umljivega. Mislila - je na svoje lastne otroke — lju- - bi jih bolj kot svojo srčno kri in - nobeno prečuto uro ji ne gredo - iz glave. Vendar ji je mnogo in i marsikaj takega hodilo po glavi, o čemer je Razglabljala — ot-č roke je ljubila brez razglablja-a nja. Dokler je bila še doma, je - zmerom mislila, da je vse življe-a nje staršev in vse njihovo deja-i- nje in nehanje samo zavoljo nje 3 in njenih sester. Zdaj se ji je o zdelo, da razume, kako so se med - očetom in materjo, ki so ju bili očetje združili v njuni mladosti n skorajda brez vprašanja, preta- - kale burne struje bridkosti in i. veselja — vedela ni ničesar, ve- - dela je samo to, da sta družno - odšla iz življenja. Razumela je, e da je življenje teh dveh ljudi oklepalo še mnogo drugega razen ljubezni do otrok — in vendar je bila ta ljubezen močna in široka in nerazumljivo globoka, dočim je bila njena, Kristinina, ljubezen, ki jima jo je vračala, je slabotna, brezmiselna in samo-pridna, tudi v njeni otroški dobi, takrat, ko sta oče in mati bila za otroke vse na svetu. Bilo ji je, kot bi videla samo sebe, kako stoji nekje daleč, daleč — čisto majhna radi te časovne in prostorne razdalje; stoji pod slapom «t>nčne luči, ki lije skozi dimnico v stari domači kuhinji, ki je bila zimska soba v njenih 5 otroških letih. Oče in mati sto-" jita nekoliko bolj v temnem kotu sobe, videti sta tako velika, kot sta se ji zdela nekoč, ko je , bila še majhna, in smehljata se ji — kot je zdaj sama vedela, da se človek smehlja, kadar pri-' de k njemu majhen otrok in mu prežene težke, stiskajoče misli. "Mislila sem, Kristina, ko boš sama mati, boš pač bolje razumela —" še se je spominjala, kako je bila mati to rekla, žalostno si je hčerka mislila — da pač še zdaj ne razume matere. Toda začelo se ji je jasniti, kako mnogih stvari še ne razume. Tiste jeseni je umrl nadškof Eiliv. Približno ob istem času je kralj Magnuis odredil neko spremembo v službenih pogojih nekaterih deželskih namestnikov, toda ne pri Erlendu Nikulaus-sonu. Zadnje poletje, ko je bil pred objavo kraljeve polnoletnosti v Bjorgvinu, je bil Erlend dobil črno na belem, da mu gre četrti del od pristojbin za osvo- ■ bodilna pisma, od pristojbin pri I globah za nepokorščino kraljevemu ukazu in od zaplemb posestev — mnogo se je govorilo o tem, češ da je še proti koncu državnega upravništva dobil take pravice. Ker je imel Erlend mnogo posestev v svojem okrožju ter je po večini živel na svojih lastnih dvorih, kadar je uradno potoval po deželi, in so morali kmetje z denarjem odkupiti svojo gostinsko dolžnost, je imel velike dohodke. Zemljarine je § kajpada le malo spravil skupaj, fj živel pa je gosposko. Ne glede | na služinčad, ni imel nikoli manj 1 kot dvanajst oboroženih mož pri E sebi na Husabyju; ti so jahali 1 najboljše konje in bili izvrstno 1 oboroženi, in kadar je potoval j po okrožju, so njegovi ljudje do- 1 bivali gosposko hrano. Nekega dne, ko sta bila na I Husabyju sodnik Harald in na- fj mestnik gauldolskega okrožja, je I nanesel pogovor na to. Erlend 1 je odvrnil, da je bilo mnogo teh H V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA. OČETA, SINA IN BRATA John Paulin Jr. ki je preminil dne 14. januarja, 1940. Leto dni počivaš v grobu, v kraju večnega mini, duša Tvoja pa uživa zdaj plačilo pri Bogu. Žalujoči ostali: Soproga Justine in sin Harold, John in Mary Paulin, starši. Mary, Anne, Alma in Albert, sestre in brat. Cleveland, O.. 14. januarja. 1941. V SPOMIN ČETRTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE Marije Kozlevčar ki je za vedno zatisnila svoje mile, oči dne 14. januarja, 1937 v Conneaut, O. Leta štiri je minilo, kar si v večnost se podala: lepše zdaj Ti sonce sije; nam v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem že trohni, duh pa Vaš v neminljivi slavi raja zdaj živi. Žalujoči hčeri: JOSEPHINE EBERWEIN, AMALIA STERLE. Cleveland, O., 14. januarja. 1941. mož z njim, ko je živel gori na severu: "Takrat smo si vse delili med seboj, kakor je pač naneslo, suhe ribe in kakšno zoprno pivo. Zdaj vidijo ti možje, katere oblačim in hranim, da jim privoščim belega kruha in močnega piva; in če jih v jezi pošiljam v pekel, vendar dobro vedo, da jim ni treba prej odriniti na pot, dokler se jim sam ne postavim na čelo —" Ulf Haldorsson, ki je bil zdaj vodja Erlendovih mož, je kesne-je izjavil Kristini, da je res tako. Erlenda možje ljubijo in ima jih čisto v oblasti. "Saj sama veš, Kristina — Erlendovih besed ne gre jemati kdo ve kaj resno, soditi ga je treba pt> delih." Poleg tega je šel glas, da ima Erlend razen svojih ljudi tudi po dolinah može — tudi izven ork-dolskega okrožja — ki so mu bili prisegli zvestobo na ročaj njegovega meča. Naposled je res tudi prispelo glede te stvari kraljevo pismo, toda Erlend je odgovoril, da so ti možje nekoč služili v posadki rta njegovih ladjah in da jih je bil zaprisegel prvo pomlad pred odhodom na sever. Nato je dobil nalog, naj na prihodnjem svojem tingu, na katerem bo razglasil sodbe in razsodbe, svoje ljudi odveže te prisege in naj radi tega skliče na zbor tudi može iz drugih okrožij in naj jim plača potne stroške. Nato je bil res pozval na ting v Orkedal nekatere izmed svojih nekdanjih mornarjev zunaj z Mora — toda nihče ni nič zvedel o tem, da bi jih bil odvezal prisege, nje ali pa kogarkoli drugega, katerim je bil nekoč poveljnik. Vendar pa se ta zadeva ni zasledovala dalje in še tisto jesen so govorice o njej potihnile. Pozno jeseni je odrinil Erlend doli na jug in je bil za božič pri kralju Magnusu, ki je tisto leto stoloval v Oslu. Erlend je bil čmeren, ker ni bil mogel pregovoriti žene, da bi šla z njim, toda Kristina za to naporno zimsko potovanje ni čutila v sebi dovolj poguma in je zato ostala na Husabyju. Tri tedne po božiču se .je Erlend vrnil domov in prinesel ženi in vsem otrokom lepih darov. Kristina je dobila srebrn zvonček, da je mogla pozvanjati svojim deklam, Margret zaponko iz suhega zlata, kajti kaj takega doslej še ni imela, čeprav je imela nič koliko nakita iz srebra in pozlačene kovine. Ko pa sta ženski stali pred svojimi skrinjicami, da bi spravili te drago-tine, je Margreti nekaj obviselo na rokavu. Dekle je to hitro odstranila, in zakrila z roko, mačehi pa je rekla: "To je od moje matere — zato oče ni maral, da bi ti pokazala." Toda Kristina je bila še bolj zardela kot dekle. Srce ji je začelo kovati od strahu, toda mislila si je, da mora spregovoriti z mladenko in jo posvariti. čez nekaj časa je rekla tiho in negotovo: "Podobno je zlati zaponki, ki jo je gospa Helga z Gimsara običajno nosila ob velikih slav-nostih —" "No da, zlato je zlatu podobno," je kratko odvrnila dekle. Kristina je zaklenila svojo skrinjico in se nato oprla nanjo z rokami, da bi Margret ne videla, kako se ji tresejo. "Draga Margret," je rekla tiho in milo — nato je morala prenehati, vendar je zbrala vse svoje moči: "Draga Margret, bridko sem se kesala — nikdar nisem mogla kakega veselja užiti prav do kraja, čeprav mi je oče iz dna srca odpustil vse, kar sem bila zagrešila zoper njega — saj veš da sem se zbog tvojega očeta hudo pregrešila zoper očeta in mater. Toda čim dlje živim in čim bolj spoznavam življenje, tem bolj me teži spomin na to, da sem njuno dobroto plačevala s tem, da sem jima delala skrbi in bridkosti. Draga Margret— tvoj oče je bil vendar svoj živ dan dober nasproti tebi —" "Le nič se ne boj, mati," je odvrnila dekle. "Jaz nisem tvoja prava hči; le nič se ne boj, tvoje umazane s|rajce ne bom natikala in tvojih čevljev ne bom nosila —" Kristina je obrnila proti pastorki svoj razjarjeni obraz. Nato je krčevito oklenila z roko križ, ki ji je visel na vratu, in pogoltnila besede, ki so ji bile na jeziku. in je bila ona sama gluha in zakrknjena za njegove resne pret-. nje in svarila. In spomnila se je, kako je tudi ona razkazovala materi Erlendove darove, katere ji je bil poklonil v Oslu — potem, ko je že bila zaročena ž njjim, kot velevata postava *in običaj. Materin obraz je ostal neomajno miren, k!o je stvari drugo za drugo jemala v roke, jih ogledovala, hvalila in spet odlagala. Bila je vsa prestrašena in obupana ter je čuvala Margre-to, kolikor je le mogla. Erlend je opazil, da njegovi ženi nekaj ni prav, in nekega večera, ko sta bila legla k počitku, jo je vprašal,' kaj je temu vzrok in če morda spet pričakuje otroka. Kristina je nekaj časa omahovala, preden je odgovorila, da se ji tako dozdeva. In ko jo je mož ljubeče objel in ni več spraševal, ni mogla povedati, da je nekaj čisto drugega, kar jo tako hudo teži. Ko pa ji je Erlend šepetaj e rekel, naj se to pot potrudi in mu rodi hčerko, I še odgovoriti ni mogla, temveč je trda od strahu ležala in si mislila, da bo Erlend le prehitro izvedel, kakšno veselje more človek imeti s svojimi hčerami. pokonci. Napol zbujena je vpra. šala, kaj je — z nekakšnim tujim glasom jo je prosil, naj bo tiho. Brez šuma je zdrknil s postelje, zaslišala je, kako je vrgel nase nekaj obleke, ko pa se je Predsednik Roosevelt je imenoval novega torja vladnih hišnih projektov. Slika nam kaže novega o. j ministratorja Abner H. Fergusona (levi), ko je bil zaVn sežen ob nastopu svojega urada. Sodnik Stanley R^ ^ izvršil zaprisego. __ nO- Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši- ™ šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, P^'' bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. >