List 23. Tečaj lui. i in % f Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 7. junija 1895. Politiški oddeiek. bV mvjM mmSm. ne le pritrjujemo, a dosledno bi se bilo moralo dovoliti jednako razdelitev tudi za Štajarsko. V tej deželi bivata Volilna reforma. tudi dve narodnosti in če bi južni del Štajarske posebej pridobimo Slovenci pod- volil imeli bi neKaj upanja da si da jeden mandat. Le prejasno je torej vidno, odsek Slovane izvzemši seveda Poljake, zmatral za pleme Razkrila se je tajnost, katera je dolgo prikrivala neke nižje vrste, na katere se ni treba ozirati pododsekovo delo. Poročilo Rutowskega je prišlo na dan. Osnovala se bode nova kurija, v kateri bodo v dveh raz-redih volili novi Slovenci __j 0 Druge dežele razen Trsta volijo po jednega poslanca. nimamo nobenega upanja, da bi dobili v tem novi volilci 43 poslancev. 34 novih poslancev razredu več kakor jeden mandat, namreč na Kranjskem. volili bodo mali davkoplačevalci, 13 pa delavci, kateri so Vidno je torej, da bi v bodoče bili glede volilne pravice zavarovani pri bolniških blagajnicah ali pa bratovskih sklad- Slovenci še bolj prikrajšani, nego smo sedaj. Sedaj pride nicah večjih deželah, kjer bodo volili več poslance na 25 državnih poslancev jeden Slovenec, a v bodoče bi razredu malih davkoplačevalcev, volile bodo mesta posebe pa přišel še le na 27 jeden. V delavski skupini Slovenci in kmetske občine posebe, in sicer prva direktno, druge ne pridobimo namreč nobenega zastopnika pa indirektno, to je po volilnih možeh. delavski skupini bi volila Češka 4 poslance, kar onih deželah, kjer je voliti le jednega poslanca, bodo volila mesta in je naravno, ker ima v Avstriji največ delavcev, za njo kmetske občine skupaj po volilnih možeh. Dolenja Avstrija 3, potem pa Moravska Šlezij a i Galicija Vidno je, da so novi deželnozborski red delali pod jednega. Slovenci bi volili v volilni skupini Da Ima moćnim vplivom Poljakov. Galiciji se je odkazalo v ku- cija, Kranjska Istra Goriška in Trst ter v volilni sku rij i malih davkoplačev mandatov, dočim jih bode vo- pini Koroška in Štajarska. Vsaka teh skupin bode volila lila Češka samo sedem. Res je v Galiciji mnogo davko- po jednega poslanca plačevalcev, ki plačujejo manj kakor 5 goldinarjev davka, mamo pričakovati a na drugi strani je pa pomisliti, da v Galiciji nad po- da nobeni teh dveh skupin pa nihil voljen kak Slovenec. V sku- pini v kateri je Trst, utegne zmagati Italijan » ker v lovico teh malih davkoplačevalcev že sedaj ima volilno Trstu največ delavcev, v štajarsko-koroški skupini bode tem ko bi v druzih deželah prišlo na jednega pa zmagal Nemec. Gorenja Avstrija, Solnograško, Tirolsko in Preda- jih v Galiciji le kacih 25.000, ali pa še toliko relsko volijo jednega poslanca vkupe. Volilni okraji bodo pravico poslanca v kuriji malih davkoplačevalcev nad 35.000 volilcev, ne. Galiciji torej se hoče zopet dati nekako darilo. Ze jako veliki in volilo se bode po volilnih možeh. tako sedaj gališki poslanci kaj neugodno vplivajo tudi v go- velicih volilnih okrajih, ki se bodo raztezali čez več de spodarskem oziru na vso našo državnozborsko polovico žel, se pač ne bode moglo razviti nobeno politično živ in pozneje bi to se še bolj čutilo. Moravska bode v raz- ljenje. Kako bodo mogoči volilni shodi? Zato je pa vo- redu malih davkoplačevalcev volila 3 poslance, Dolenja lilna pravica, ki se je dala delavcem, iluzorična. [Narav Avstrija, Štajarska, Tirolska pa po dva nost sramotilno je, da se da na 600.000 pri bolniških Pri tem pa moramo omeniti, da na Tirolskem ne blagajnicah 10 manj mandatov, kakor jih imajo češki bodo razdelili tega razreda v oddeiek za kmetske občine veliki posestniki. in v oddeiek za mesta. To pa zaradi tega, da se omo Sicer pa ima volilni načrt še celo vrsto druzih goči da bodo južni Tirolci volili, da tako pride tudi jako nesmiselnih določeb. Tako bode navaden davkopla kak Italijan v tem razredu v državni zbor. Mi tem pač čevalec » ako plača krajcar direktnega davka, volil v skupini malih davkoplačevalcev, dočim delavec, zavarovan več delavcev. Čudno se nam ne zdi, kajti knez Windischgrátz pri bolniški blagajnici, bode volil v skupini malih davko- ni P°seben prijatelj svobodě, grof Schônborn pa še manj plačevalcev še če plača naj manj goldinar davka. Velika krivica je pa, da se izključijo od volilne pravice mnogoštevilni delavci, kateri niso zavarovani pri bolniških blagajnicah, to je raznovrstni kmetijski delavci. Da se ti izključijo, to je zasluga pred vsem nemških kon-servativcev in pa veleposestnikov Boje se zlasti poslednji, ■■■■■■■■^^■■■l, Nekoliko je pa naperjena izjava proti dunajskim protisemitom, kateri so na ulici obrcali nekega liberainega mestnega odbornika, proti židom tako nahujskali prebivalstvo, da vodje niso več v stanu zabranjevati izgredov. je prihajal k seji. Protisemitje na Dunaji so namreč Zaradi neznanja češčine. Knez Hugon Salm ni hotel prevzeti predsedstva moravske kmetijske družbe, ker ni da ne potem se v drž. zboru razpravljale neugodne delavske razmere po grajščinah. Sedaj konservativni časopisi radi prijavljajo, kako židovski kapital izsesava ljudi zato sposoben, ker ne ume češčine. Ko bi le tudi drugi Nemci prišli do podobnega prepričanja, da je za tako mesto treba znanja obeh deželnih jezikov. Bolgarija. Dobro znano je absolutističao počenjanje po tovarnah, a potem bi se pa pokazalo, da kršćanski kapital marsikje dosti bolj kršćanski ne ravna. Opravičuje se s tem, da bi se socijalizem ne za-nesel na deželo. To je pač prazno opravičevanje. Pogled nekdanjega bolgarskega ministerskega predsednika Stambulov-a. Vse se je moralo zvršiti po njegovi volji. Noben pa se mu ni upal blizu. Slednjič je vendar pal. Sedaj so se jele še-le čuti tožbe proti njemu. Narodno sobranje je izvolilo komisijo, ki naj nabira gradivo za obtožbo proti Stambulovu. Stambulov prejasno dokazuje, da na kmetih vedoč, da je kriv, hotel je v tujino, toda vlada mu ni hotela v druge države nam nima tal socijalizem. Zakaj bi pač bilo v Avstriji gače Sicer se pa državni zbor na to niti ne dru- smel dati potnega lista. Preiskovalna komisija-pa je sklenila Stam ozirati, kako bodo volili novi volilci, merodajno mu bulova tožiti. Belgija. Vsako upanje, da se kongiška država v moralo biti le to, da tudi kmetski delavci pripomagajo Afriki spojila z Belgijo, je pri kraji. Za letos je stvar poko- pana, drugo leto pa, ko bodo nove zbornične volitve, še misliti plačevanju davkov in nosijo tudi državna bremena in da ni, da bi kateri poslancev to protinarodno misel hotel v svojo zatorej morajo biti deležni tudi političnih pravic. To sta- škodo podpirati. Ravno vprašanje o Kongu daje socijalistom lišče jedino pravilno in pravično, vsako drugo stališče upanje na vspehe pri volitvah Vlada potrošila oziroma jamčila velikanske svote za Kongo. Pogajanja glede spojitve se ne morejo srečno dovršiti in država, je jamčila večja je pa nepravilno in krivično. Otroka, ki ga je porodil pododsek, sedaj nobena stranka ne mara prav priznati za svojega, podtikajo ga druga drugi, liberalci konserva- o dovolitvi v to potrebnega kredita velik boj, je umevno, vendar posojila za Kongo, morala bo iste plačati. Da bo pri razpravi tivcem, konservativci liberalcem itd., a resnici na čast moramo reci, da ta kurijozni načrt je dete vse koalicije, je upati, da bodo poslanci dotične kredite dovolili, da je pereče vprašanje o spojitvi kongiške države z Belgijo za enkrat katera je onemogočila Taaffejev mnogo pravičnejši načrt odloženo. Francija Letni spomin Carnotovega usmrtenj hoče novega volilnega reda. Vse so jednako odgovorne za nje- francoska vlada slovesno praznovati Poleg oficijelne slavnosti go ve prednosti in napake. Če pododsekovo delo ni dobro, v Pantheonu bode republikanski predsednik in ministri obiskali rakev nesrečnega bivšega republikanskega predsednika in bodo položili velice na njo. Vdova dala bo brati za pokojnim možem Je dokaz politične nezmožnosti koalicijskih strank in potem pa bi bila njih dolžnost, da se umaknejo in stvar izročijo sposobnejšim možem. sv. mašo kateri bodo prisustovali tudi vladni zastopniki. Uvedlo se bode tudi javno žalovanje, ki bode trpelo od dne Politični pregled. 25 junija do dneva pokopa 1 julija Tudi javna po smrti, slopja nosili bodo te dni žalovalni trak na meČi na sled velikim sleparijam pri francoski južni železnici. se bodo ogrnila te dni v žalostno obleko in Častniki Prišlo se je Za- Cesarski komisar. Na Dunaji so minoii teden pletenih je v to afero več poslancev in ministrov Za podku-imeli voliti župana. Pri tretji volitvi je dobil dr. Lueger 70 , povanje so baje izdali cel milijon. Afera provzročila bo brez- glasov, ravno toliko, kolikor je potrebno za izvolitev. On pa dvomno velike skandale v parlamentu izvolitve ni sprejel, kajti nadejal se je, da pri novi volitvi dobi še več glasov. Ko se je pa četrtič volilo, je pa dr. {tiífe ífc.ikíf^tiáiífed^ Lueger dobil le 65 glasov. Volitev se je odložila. Vlada je pa mej tem si prizadevala pregovoriti kacega liberalca, da prevzel županstvo. Dr. Luegerja se namreč ne upa predložitt *! = Ôbrtnija. v potrjenje, ko tudi bil izvoljen Več liberalnih poslancev je zapretilo, da bi v tem slučaji ostavili koalicijo. Da se vl?da pomaga iz zadrege, je razpustila mestni zastop in imenovala okrajnega glavarja dr. Friebeisa za vladnega komisarju. Vlad-liemu komisarju je dodan svet iz petnajstih dosedanjih svet-nikov iz obeh strank. Nove volitve bodo koncem septembra. Meščansko stavbinsko društvo. Meščansko stavbinsko društvo imelo 28. maja popoludne v mestni dvorani svoj ustanovni občni zbor, Protisemitje bi bili radi, da bi se volilo že po letu, ko več liberalcev ni na Dunaji. katerega so se vsi sloji našega meščanstva mnogobrojno udeležili. Zborovanje je otvoril predsednik mestne hranilnice Demonstracija za občno volilno pravico Dne gosp. Vaso Petričić. Pozdravil je navzoče someščane in 30. maja priredili so na Dunaji delavci veliko demonstracijo omenil, da se je moralo nekaj storiti, da se pretirane za občno volilno pravico. Vladi ta demonstracija nič prav ne ugaja in je v uradnem listu zapretila, da se v bodoče ne bode več toliko svobodě puščalo za take demonstracije, temveč se bodo prepreČile z uporabo zakona o združevanji in zborovanji. cene za stavbinski materijal in stavbinska delà kolikor mogoče paralizujejo ; v to svrho osnoval se je odbor iz naših meščanov, ki namerava oživotvoriti zadrugo z ome- Vlada menda hoče zrnatrati za zborovanje, ce se le kje snide jenim poroštvom, ki bi prva ustanovila veliko opekarno, pozneje pa se oziroma lotila tudi stavbinskega podjetja v veliki meri. Na ta način ustvarila se bode obstoječim podjetjem konkurenca, ki bode gotovo ugodno vplivala na znižanje cen za stavbinska delà. Človekoljubna ten-denca projektovane zadruge našla je v meščanskih krogih mnogo simpatij, kar je razvidno že iz tega, da je že do 28. maja bilo podpisanih deležev za 80 000 gld. Ko se je potem sklenilo, da se ima sestava zadružnih pravil prepustiti odboru, prestopilo se je k volitvi ter so bili v odbor voljeni sledeči gospodje: notar Ivan Gogola, posestnik Julij Kantz, inžener Pavlin, posestnik in trgovec Vaso Petričić, posestnik Karol Polak, trgovec Avgust Skaberne, trgovec Ferdinand Souvan, posestnik Fran Štrukelj, odvetnik dr. Viktor Supan, posestnik Fran Trček, posestnik Ivan Velkovrh in nadin-žener Fran Žužek. Funkcijonarje voli odbor iz svoje srede. Želeti je le, da bi novo društvo čim prej pričelo svoje delovanje in da bi našlo povsod one simpatije, katere v resnici zasluži. Zanimanje za to važno društvo rase čedalje bolj in z veseljem beležimo, da so se ideje oklenili pristaši vseh V strank. Ze do sedaj je zagotovljena ustanovna glavnica 100.000 gld., a da bi moglo društvo koj v začetku lotiti se vspešno svoje naloge, se je sklenilo dobiti še 100.000 gld., tako da bi ustanovna glavnica znašala 200.000 gld. Tudi knezoškof ekscelenca dr. Missia je društvu pristopil in mu obljubil svojo podporo. Ker je odbor se izrekel, da se naj meščansko stavbinsko društvo konstituira kot delniško društvo, imelo bo društvo prostejše roke in se bo moglo svobodnejše gibati. Ker bo društveno delovanje v splošno korist, bi bilo želeti, da mu pristopi kolikor več članov, kar je toliko laglje, ker ni treba več kakor 25 odstotkov podpi-sanega kapitala koj plaćati, ostali del pa se bo v pri- mernih obrokih plaçai. V ' Zeleti je vsekako, da društvo vsaj v bodočem letu ne začne le z opekarno, temveč tudi s stavbinskimi deli. Drugo leto se bode v Ljubljani zidalo toliko, kolikor se še ni nobeno leto in se bode pozneje težko še katero. Većina hiš, ki se ima podreti, se bode na novo zidala prihodnje leto. Treba je pa, da bi za zidanje se dosegle primerne cene. To bode pa le mogoče, če začne ome-njeno društvo svoje delovanje in da ne bode iskalo čez-mernega dobička. Stavbene cene v Ljubljani so letos le zaradi tega tako visoke, ker ni dovolj konkurence. Skli-cevanje na draginjo delavcev je le pražen izgovor, kajti Ej- -vJjU ^HSE'jJ j'; * i "-Jlffl^g I r BK BBsm '1 i ■i^l =m™= jJ-6ijl -- TSHfl ■fifclrf*mB3SBKKCZ~'J^M.tm\i delavci so le malo bolje plaćani kakor drugo leto, le podjetniki bi radi nakrat obogateli. Obrtnijske raznoterosti. Bengaličen ogenj. 4 dele solitarno-kislega barita ali solitarno-kislega stroncijana se v železni kozi nad majhnim ognjem razgreje. Ko je vse razbeljeno, se vzame z ognja in pridene del šelaka, ki se hitro topi, in spoji s stroncijanom ali baritom. Vse se z železno lopatico dobro premeša. Ko se ohladi, se zmelje zmes v prah in hrani v pušicah ali škat- ljicah. Če se hoče doseći potreben eiekt, pridene se 2—2 1/2 0 0 magnezijevega praha. Z baritom se dobi zelen, s stroncijanom pa rudeč ogenj. . Dobro sredstvo zoper hišno gobo je petrolej. Če se ž njim namažejo lesene ali zidane stene, gobe odpadejo. na ta način dajo se gobe popolnoma odpraviti. Kit za porcelán. Prozoren kit za porcelán, ki se rabi kot navaden porcelanski kit se napravi, če se v zaprti stekle-iiici razpusti 75 delov na koščke razrezanega kavčuka v 60 delih kloroiorma in prideni še 50 delov nastiksa in vse se pusti tako dolgo stati na mrzlem, da se vse razstopi. ( m % ř î 11! ï 1 ! ! ! ! if ï ?ï i^í! Y ® f It I Preosnova davkov- (Dalje.) Pri volitvah v deželno pridobninsko davčno komisijo bode smel voliti deželni zbor tudi osebe, ki niso deželni poslanci, ako plačujejo pridobninski davek. V komisije posamičnih okolišev volijo člani prvega in druzega pridobninskodavčnega razreda neposredno ravno tako tudi obdavčenci tretjega in četrtega razreda v onih mestih, ki so zase pridobninskodavčni okoliš, V vseh drugih slučajih voli se po volilnih možeh. Na vsacih dvajset tacih davkoplačevalcev pride jeden volilen mož. Voliti se more osebno, ali pa s tem, da se pošlje izpol-njena glasovnica volilnemu komisarju. Voliti se bodo smeli le tišti moški plačevalci pridobninskega davka, ki so že izpolnili 24. leto in vživajo vsi državljanske in politične pravice. Voliti se torej ne bodo smele osebe, katere so bile kaznovane zaradi tacih zločinov, in pregre-škov, pri katerih se za določeni čas odtegnejo državljanske pravice. Ravno tako se ne smejo voliti kridatorji. Kdor je iz voljen, mora prevzeti izvolitev. Volitev bodo smeli odkloniti državni in deželni poslanci, osebe, ki so izpolnili 60. leto, ali katere ovirajo kake telesne hibe, in pa osebe, ki so v kaki cenilni komisiji za osebni davek. Komisijski člani ali njih namestniki volijo ali ime-nujejo se navadno na štiri leta. Vsaki dve leti izstopi polovica imenovanih in polovica voljenih članov. Kateri izstopijo prvi pot, določil bode žreb. Izstopivši se zopet lahko pokličejo v komisijo. Te komisije so sklepčne, ako je pri njih zborova-njih poleg predsednika ali njegovega namestnika vsaj polovica članov. Če prvič seja ni bila sklepčna, je druga seja sklepčna, naj pride kolikor koli članov, ako se to v povabilu omeni. Komisija odločuje z absolutno večino navzočih članov. Če se glasovi razcepijo in se za nobeni davčni po-stavek ne dobi večina, se prištejejo glasovi za največje obdačenje k glasovom za bližnji podstavek, če se še ne najde večina, pa se vsi ti glasovi prištejejo glasovom za sledeči nastavek, dokler se ne dobi absolutna večina. Ko bi n. pr. štela komisija dvanajst članov in bi v kakem slučaji 2 glasova za 10 gld. davka, 3 za 8 gld., 2 za 7 in 1 za 5 gld., se najprej k tistima dvema glasovoma, ki 22G sta za 10 gld. prištejejo tišti trije glasovi, ki so za osem opazi, da meso in špeh ni prav okušen, ako v • v se prasicem goldinarjev davka, ker pa to znaša še pet se sedaj prištejeta še tista dva, ki sta za 7 gld. davka. Tako do-bimo bode glasov, torej nadpolovično večino in odločilo gld. davka. „ se Kadar bode pa šlo za obdačenje kacega komisijskega daje preveč pšenice. Rž se mora mladim živalim dajati pre-vidno, za odrasle prašiče je pa jako dobra krma. Ječmen je najboljši za prašiče, pa tudi oves ni slab in je posebno dober za prasičke. Dajati pa se mora prasičkom poleg žita mléka ali pa sočivja. Majova bolezen při čebelah. Ta bolezen se pri- člana, njegove žene, ali pa ljudij ki so njim v bližnjem kazuje v maji. Večkrat čebele zlete iz panja in poskušajo, da sorodstvu ali svaštvu, bode dotični član moral ostaviti sejo. Predsednik mora v takem slučaji odstopiti predsedstvo svojemu namestniku ali kakemu članu. odletele na pašo, pa ne morejo. Padejo na tla, lezejo na vse strani in padejo kmalu na hrbet. Ta bolezen je jako ne-vama. Večkrat zaradi nje poginejo celi panji Ta bolezen prihaja od tod, da v maji nastane nakrat zopet mraz in Ravno tako se postopa, če gre za obdačenje kacega čebele ne morejo do potrebne hrane. Zato je pa treba čebel- podjetja, pri katerem je kak član neposredno interesovan Tak član mora torej ostaviti sejo. njak dobro krmiti, če se začne piikazovati ta bolezen, pa bode kmalu jenjala. Vsi člani dolžni so strogo molčati o vsem, kar zvedo pri komisijskih obravnavah o razmerah davkopla čevalcev. jfytiítidfcrtiífcířiřfc^t^.^^ Poučni in zabavni del. € Oni člani komisij, ki niso državni uradniki, morajo obljubiti s tem, da sežejo v roko, da bodo o tacih stva-reh molčali. Načelniki in člani komisij, ki niso aktivni državni uradniki, imajo pravico, da se jim povrnejo potni stroški. Razen potnine pa člani ne dobe nobene odškodnine. Ko bi kaka komisija se zaradi neudeležbe pri volitvi ali zaradi motenja volitve ne mogla sestaviti, ali če bi komisija v določenem času ne končala svojega delà, Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) .VIII. (Dalje.) Po nekaterih delih atlantske in tihomorske želez nice ni nobene vode, in vsak vlak vzame seboj nekaj bode finančni minister njene pravice izročil predsedniku vodnih vagonov, obstoječih iz železnih ali lesenih sodov, komisije. zvezanih z lokomotivo z gutaperčnimi cevmi; služniki in Pri odmerjenju pridobninskega davka, bode komi- delavci pri železnici na teh progah preskrbujejo se z vodo sija morala gledati na to, da se dobi tišti davek, kateri iz teh sodov, in ohranitev vode je dovolj težka naloga se bode odločil za kako davčno družbo. Nje naloga bode kajti izhlapenje v teh puščavah je nenavadno močno, po- i torej i ta davek razdeliti na posamične davkoplačevalce. sebno kadar vlečejo južni vetrovi, ki napravljajo prave Če pri kakem podjetji dohodek bolj delavski za- peščene viharje in v čudovito kratkem času izsuše cele služek in kapital dosti ne pripomore, se bode smel davek reservare. Postajališča in stanovališča službenikov se v nekoliko nižje odmeriti. Če ima kako podjetje več podružnic, se davek j če teh krajih delajo z dvojnimi stěnami in strehami. Veter nosi pesek s tako močjo, da morajo službeniki pri želez- podružnice ne spadajo v isti davčni okoliš, za vsako po- nici po letu nositi posebne maske, drevje pesek popol- družnico posebej določi. Če so podružnice v istem davčnem noma prebije. Brzojavni koli menjajo se vsake štiri me- okoliši kakor glavno podjetje, se mora davek vkupno do- sece, ker se spodnji deli kar do polovice predrgnejo s Ravno tako se davek ne bode posebno določil pri peskom. loči ti. tacih podružnicah, ki so z glavnim podjetjem tako z vezane, da se njih dohodek zase ne da določiti. delajo Ne glede na vse te zapreke, si člověk slednje leto osvoji nekaj puščave in si jo premeni v cvetoče železnice. Če se v isti vršbi vrši več podjetij, kakor če se Ko je mogoče pravilno namakanje, pa storita rodilno šivalni stroji ali bicikli, se davek določi za vse moč zemlje in podnebje to svoje in gola puščava se v vkupe, ali pa za vsako izdelovanje posebej. Posebno se nenavadno kratkem času premeni v sadne vrtove, in sadje mora to zgoditi, če obdačenec to zahteva. je tako dobro, da se lahko drago prodaja na trgih ve čini i Pridobitninski davek se predpiše v oni davčni ob- licih vzhodnih mest Zveznih držav in posestniki vsled kjer se izvršuje podjetje. Pri stavbenih podjetjih se tega hitro bogate, Hruške, jabolke, češplje, breskve, man- predpisuje davek ondu, kjer je kako vršbeno vodstvo. deljni, orehi, oljke in zlasti grozdje so v puščavi nepre- Če se kaka vršba razteza na več občin, se bode raz- kosljivi ; poslednji čas jeli so napravljati ne le navadna delil davek na dotične občine potem, kolikor je vršbe v kaki vina, temveč tudi šampanjec, o katerem se govori, da ni občini in potem, kake stroške ta občina napravlja. Tudi Tudi obseg zemlje podjetja v posamičnih občinah se bode mogel vpoštevati. (Dalje sledi.) dosti slabši od francoskega. Vse, kar sem že poprej povedal o veliki ameriški puščavi, velja tudi za ozemlje najjužnejše ameriške pre-kokontinentalne železnice — južno-tihomorske proge, o Žito Kmetijske raznoterosti. krma prašičem. Žito je jako dobro za krmo kateri sem že večkrat omenil. Ta proga se začenja z ne-kolikimi panogami državah Texasu in Louisiani, pri čemer prašičem in se dandanes jako rabi, ker je po ceni. Posebno so glavni izhodni kraji Novi Orleans, Galveston in San dobra je pšenica. Po njej se prašiči hitro debele. Samo to se Antonio. Drži po južnih delih Texasa, po ozemlju Nove 227 Mehike in Arizoně, ves čas skoro popolnoma vzporedno se je zgradilo in se plača 16.611 milj železnic. Če še z mejami Mehike, in nekaj milj daleč od te meje gre čez jemljem v poštev, da je dežela skrajno neugodna za gra- reko Kolorado, blizu njenega izliva v Kalifornski zaliv, jenje in izkoriščanje železnic, se ne bodem dosti zmotil, in potem se v državi Kaliforniji in v mestu Los Ange- če rečem, da grajenje in oprava ni stala dosti manj lesu zjedini z osredno tihomorsko železnico. kakor štirideset tisoč dolarjev na angleško miljo ; ameri- Na tej železnici se je 1892. 1. začela in potem na- kanski specijalisti trdijo, da so na zapadu od reke Mis- ljevala neka fizična prikazen, ki se dosedaj ni dala do- sissippi vse železnice toliko stale. Na tak način dobimo volj objasniti. Kacih trideset milj od reke Kolorado drži ogromno svoto 664,440.000 dolarjev, ki se je izdalo za železnica več milj po globokej dolini > kjer je očividno napravo občil za 2,798.134 prebivalcev, ali 237 dolarjev nekoč bilo morje. Ta dolina je nekaj čevljev nižje, kakor za vsacega moškega, žensko in otroka. (Dalje sledi.) površje morja in obsega nekaj stotin kvadratnih milj. nekaterih krajih v tej dolini so solni skladi in neki znatni zavod jih je že nekaj let izkoriščal. Nekega lepega jutra, bila več ko je bilo 130° gorkote po Ferenheitu 54° C.), dolina za nekaj čevljev visoko napolnjena z vodu milj železnice je bilo pod vodo. Sprva so mislili, Poučni in zabavni drobiž. i da je stveni Izvestja muzejskega društva, list na Slovenskem ima v svoji jedin zadnji zares znan-številki več reka Kolorodo iz kakega uzroka premenila svoj tir in za- A. Koblarja „Zemeljski lila dolino z vodo zanimivih sestavkov. Posebno opozarjamo na spis gosp. uredn potres na Slovenskem" Zanimiv Ie pa množina vode v reki se ni po- tudi spis S. Robiča, „Kranjski lišaji". Cena listu je za vse manjšala in dolina se je bila napolnila prehitro. Bila je leto suša in v reki ni bilo toliko vode, da bi bila mogla na-polniti ta prostor. Če tudi se je strašno množine vode iz- gld. Kapelica na Friškovci. Na Friškovci, blizu fame cerkve sv. Petra v Ljubljani, se je zbralo letos na sv. Marka dan zjutraj na stotine ljudij. Procesija je prišla z Valvazor- raz- parilo, vendar je voda v novem morji le naraščala, razrušila je solni zavod, napravilo železnici mnogo skrbi v cerkev sv. Petra, kamor zaradi potresa ni kazalo iti veličastnejša je bila pa dne 12. maja t. 1. pokorilna in jevega trga, kjer je bila sv. masa, k ondotni kapelici, mesto Še in delà. Jaz sem v marci ondu potoval in na lastne oči videl novo vodno shranišče, katero je prišlo ne ve se od kod. Geologi in vsakovrstni specijalisti si ubijajo glave, pro- silna procesija, katero je napravila Ljubljana odvrnitev potresa. Iz mesta in okolice se kapelici za nateklo pred njo okoli 4ih popoludne 10 do 20 tisoč ljudij. Stari ljubljanski a domaći Indijanci pa trdijo, da bode voda tako hitro grad še nikdar ni gledal toliko ljudstva, zbranega pod milim odtekla, kakor je pritekla in pripo,edujejo, da se je pred nebom in glas pevajočega: „Marija! k tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo". „Na Friškovci" staro topografisko leti tudi bilo nekaj tacega zgodilo. Vsa trgovina tihomorskega obrežja z južnimi državami in deželami, ki pripadajo Mehikanskemu zalivu, je tu preprost lesen križ, katerega so premestili na Aurovo po- ime za križišče cest, držečihv od sv. Petra proti železntci in iz Kravje doline v Udinat Še pred kakimi 30. leti je stal v rokah južne tihomorske železnice, tembolj, ker vse pa- robrodstvo mej pristanišči vzhodnih držav in Novim Orle-ansom, Galvestonom in pristanišči Nove Mehike in Osred- sestvo pri železnici, mesto ujega pa je zgradil pokojni stavbeni mojster Jakob Zupančič lično sedanjo kapelico, za katero je bilo v Volf naslikal podobo oznanenja Matere Božje Kaj prejšnjih časih na Friškovci? Najbrže je bilo tu morišče za nje Amerike na jedni strani in pristanišči Panamske ožine, ženske, če nas ne vara o. Marko Pohlin s svojim poročilom Mehike in tihomorskim obrežjem na drugi strani, tudi v njenih rokah. Težko je misliti, kako absolutno je závisen od te sisteme sedaj ne le San Francisko, temveč vsa Ka-lifornija. Slednje leto osnuje se v tem ali onem mestu kaka družba, da bi se rešila te tlačeče zavisnosti, a vse v knjigi : Tu malu Besediche treh jefikov" (1782), kjer piše : n Frishkovz, RicLtplatz f Weibpersonen, locus supplicii". V „Grlossarium Slavicum" (1792) pa po svoje etimološki raz-laga : „Frifskovz a gr. ein Schauder, horror, qui prae- tereuntes occupât." Poinen temu kraiu se je pač v naših dneh korenito izpremenil. V. padejo v kremplje agentov te železnice, ki jih že kako uničijo. Poskus, da bi železnična komisija nadzorovala tarife, se je popolnoma ponesrečil, kajti o pravém času je železnica preskrbela, da so prišli njeni privrženci v postavodajni zbor, kateri je imel izvoliti člane te komisije. Komisija je postala poslužno orodje v rokah predsednika te železnice, znamtnitega C. P. Hjuntingtona. Po štirih številjenji 1890. leta države in teritorij okoliša severno-ameriških prekokontinentalnih prog obse- ! j* ________ . Ik 4§T ____ fa^iiifiii^^ Novice. Presvitli cesar prisustvoval je dne vesnemu otvorjenju novega vseučilišča v Grradci t. m slo- Mesto odělo se je tem povodom v praznično obleko in svojega preljublj nega vladarja najspoštlj pozdravilo. Presvitli cesar se je lojalnim Štajarcem iskreno zahvaljeval na lepih ovacijah pri rejenih mu tem povodom Birmancev gajo 1,142.101 angleških kvadratnih milj in imajo prebivalcev 2,798.134 Ta okoliš obsega vse države tihomor- dopoludne 980 skega obrežja, ves srednji pas in državo Severno Dakoto bilo v Ljublj binkoštno nedelj popoludne 647 v pondeljek pa 147 sku paj 1774 v vsem 10 držav in teritorij, z jedno besedo ves zado- Krempljev spomenik bodo slovesno odkrili dne 11 daljši zapad in severni zapad Zjedinjenih držav, voljenje potřeb tega po evropskih pojmih jako neznatnega Ljublj prebivalstva, razstresenega na tako ogromnem prostoru, tako zobôasti avgusta t. 1. pri Mali Nedelji na Spod. Štajarskem Ponarejeni komadi po 20 vinarjev krožij Denar jako dobro ponarejen » okraj ki po niso — Prostori za mestne šole. Ker so dosedanji prostori dekliške slovenske 8razrednice pri Sv. Jakobu, deške nemske 4razrednice in nemške dekliške 5razrednice vsled potresa tako razdejani, da ni misliti, da bi se mogel jeseni šolski pouk pričeti že v teh prostorih, je ljubljansko mesto najelo za gori omenjene šole dve novi hiši stavbene družbe na Vrtači. — Sploh namerava mesto kupiti edno teh dveh hiš za. nastanitev obeli nemških mestnih ljudskih sol. — Izpiti učne usposobljenosti za obče ljudske in meščanske šole vršili se bodo v Ljubljani od 10. do 14 ju-nija t. 1. — Ljubljanske ljudske šole. Na podstavi dotičnih sklepov deželnega in mestnega šolskega sveta se prične s poukom na ljudskih šolah v Ljubljani v nastopnem obsegu : a) Na mestni jednorazrednici na Barji dne 4. junija ; b) na prvi in na drugi mestni deški petrazrednici v vseh oddelkih 4. in 5. razreda dne 7. junija; c) na mestni slovenski dekliški I osemrazrednici v 7. in 8. razredu v realenem poslopji dne 7. junija ; d) na obeh uršulinskih šolah v 7 in 8. razredu tudi dne 7. junija; e) na mestni nemški dekliški šoli v višjih n ; • I i » k| ♦ ■ ■ ; i ' l ; dveh razredih, v ženskem učiteljišci in na mestni nemški deški šfcirirazrednici v 4. razredu dne ■ 7. junija. — Privatni šoli Waldherrjeva in Huthova sta s poukom pričeli že prej ; dek-liška trirazrednica v Lichtenthurnovem zavodu žacne z vsemi tremi razredi dne 7. junija. deška štirirazrednica v Marija-nišČi z vsemi štirimi razredi dne 10. junija in zasebna deška štirirazrednica nemškega šolskega društva samo s 4. razredom dne 7. junija. — Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem mestu, ki bode dne 10. junija, obeta biti dobro obis-kan, ker zanimanje za ta shod, kateremu je namen posvetovanje o zboljšanji živinoreje na Dolenjskem, je v vseh vdele-žanih krogih veliko. — Premovanje konj bode letos na Kranjskem:. dne 3. sept. v Lescah, 4. sept v Kranji, 5. sept. v Kamniku, 6. sept. na Vrhniki, 7. sept. v Ribnici, 9. sept v Št. Jer-neju in 10. sept. v Trebnjem. — Voda v planinski dolini se letos ne odteče nenavadno dolgo. Sodi se, da je to v zvezi s potresom, ki je morda zamašil odtoke. — Stolp na Triglavu.' Slovenski rodoljub in turist vč. g. Aljaž, župnik na Dovjem, hoče vrhu Triglava postaviti majhen stolp. Stolp bode okrogel in 1 90 m širok. Prostora bo imel za 4 ali 5 ljudi. Aljažev stolp bo najvišja stavba na Slovanském sploh. — Požar uničil je dne 4. junija opoludne v Mootah pod Ljubljano 4 poslopja, mnogo orodja in pohištva. Na lice požara so piihiteli ljubljanski in bizaviški gasilci, ki so ogenj omejili. — V Dolenjem Zamorni pri Ilirski Bistrici pogorelo je dne 31. maja t. 1. 7 poslopij, mnogo sena, otave, orodja in edno tele. Bistriško gasilno društvo je prav pridno delalo pri požaru. Potres. Časopisi poročajo, da bode državna podpora za Kranjsko znašala 3 milijone goldinarjev. To bi pač ne zadoščalo za popravo poslopij. Pri sv. Jakoba cerkvi v Ljubljani bodo morali podreti oba stolpa. Sprva se je mislilo, da bodo jednega zvezali, a se je pokazalo, da je že trohljiv les, s katerim je zvezan. V Ljubljani se ponavlja še vedno tresenje zemlje, če tudi ne več močno. Kdaj se zemlja pomiri, se ne ve. Znani Rudolf Falb, kateri se mnogo peča s potresi, in trdi, da so potresi v zvezi s stanjem solnca meseca in planetov ter prorokuje, da bode v Ljubljani še potres od 26. do 28. t. m., ki pa ne bode hud, potem bode pa Ljubljana imela stoletja mir. Falbovo prorokovanje bi bilo celo tolažilno, ako se bi uresničilo. Drugi učenjaki ne odobravajo Falbovega mnenja, a vendar ne morejo vsacega vpliva stanja solnca na zemljine potrese utajiti. Po Falbovem mnenji je vsak potres vulkaničen, dočim drugi večje potrese pripisujejo lomljenju večjih zemljinih plastij. C. kr. državni geologični zavod je odposlal, kakor smo že poročali, svojega člana dr. Suessa v Ljubljano, da opazuje tukajšnji potres. Iz njegovega poročila, ki ga je odposlal omenjemu zavodu, posnamemo sledeče: „Široka ravan severnokranjskega diluvijalnega kotla se pretrga ne daleč od Ljubljane po dveh otokom podobnih gorskih skupinah. Vzhodni del teh kulminira gora Uranšica, zahodnji del Šmarna gora. Te dve sta si precej blizu in loči ju le ozki predor, po katerem teče Sava. Južni del Šmarne gore obstoji v spodnjem delu iz cilskega škrilavca, potem sledi več vrst dolomitov. Tukaj se prav razločno vidijo sledi potresa; mnogo skalnatih kosov se je utrgalo ter valilo po pobočju. Tudi ob različnih potih je vi-deti na plasteh več novih razpok; prst se je na več krajih ločila od skalovja ter se vsula na pota. Pri zgornjih Pirničah ob jugozahodnem ponožju Šmarne gore leži za moža visoka dolomitna skala; pri toku po pobočju je provzročila pri vsakem skoku globoke jame. — Raz Šmarne gore je razgled po celej ravani do gorskega porobja. Tu je videti celo vrsto poško-dovanih krajev in vasij. Na severovzhodu leži najbolj prizadeta občina Vodice, kjer se je porušilo 114 hiš in 80 obokov in 30 hiš je treba podreti. Na jugo-vzhodu, približno v isti daljavi, kakor Vodice (okoli 9 km) leži Ljubljana, o kateri nesreči se je že dovolj poročalo. Proti jugu vleče se cela vrsta hudo priza-detih krajev, Šiška, Št. Vid, Vjžmarje, Tacen itd. od Ljubljane do podnožja Šmarne gore. Na severovzhodu leži zelo poškodovan grad Smlednik. — Res čuditi se je, da sta tako malo trpela cerkev in župnišče na gori sami; le nekaj malih razpok na cerkvenem stropu je videti, sicer pa čisto nič. Cerkev toliko oddaljene Idrije ali Dolenje vasi pri Cerknici je primeroma tr-pela veliko več. Smarna gora se dviguje kakor otok iznad poškodovane ravani. Tudi v pogorji Uranšica godilo se je jednako, kajti tudi tukaj so hiše v Ko- sezah in Podkotu veliko več trpele, kakor pa bližnja okolica. Med tema dvema gorama delajo najbolj poškodovani kraji Šmartno, Skaručina in Repnje tako rekoč most od razdrte Ljubljane do severne ravane. Ako se ozremo iz Šmarne gore proti severu, videti je v ravnej črti Ljubljana-Šmartno hudo priza-dete kraje, Voglje, Voklo in Šenčur. Mesto Kranj, ki je zidano na trji kameniti podlagi, ni trpelo nikake pomenljive škode in od tu naprej je splošno poje-mala potresna moč. Tudi Kamnik ob robu severo 229 vzhodnega pogorja ni občutil kake znatne škode, mej tem, ko so bolj proti vzhodu ležeči kraji Mengiš, Ter- zin in Domžale bili občutno zadeti. Iz tega je razvi- deti, da se je na peščeni, mehki ravani veliko bolj pokazala strašna sila potresa. Splošna trditev, da je prihajal šunek v Ljubljano iz južne strani, zdi se mi, da velja in da se sme sklepati, da se je pojavil tektonični sunek, ki je provzročil potres, na jugu od Ljubljane. Pojav potresa na peščenih. diluvijalnih ter sedaj večjidel močvirnih tleh, predstavljati si je najložje s tem, ako se vzame z drobnim peskom potresena kovinska ploča ter se drgne z lokom ob njeni rob. Kakor se na ploči ja-mejo gibati posamezni delci, tako si lahko mislimo, da se je tudi ob močnem šunku gibalo kamenje v rahli in mehki zemeljski plasti. Da so pa ravno pri-zadeti kraji na mehkih tleh, ni nikakor dvomljivo." V Celji znaša škoda, katero je napravil potres približno 68.000 gld. Tudi v okolici je nekaj škode, ki se pa ni cenila. Silna je potresna moč, Inženirji so izračunali, da je potreba 60.000 kilogramov moči, da se privzdigne 600 kilogramov težak drog na velikanskem stebru florentinske stolice. Ravno tako močan je moral biti sunek dne 18. maja, ki je ta drog privzdignil. Deputacija ljubljanskega mestnega sveta, ki je imela nalog, da prosi pri merodajnih faktorjih za kolikor mogoče najvišjo državno podporo, in da se ob jednem v imenu mestne občine zahvali vsem, ki so za Ljubljano do sedaj kaj storili, vrnila se je v soboto na večer z Dunaja. Odposlani gospodje so se bili obrnili najpoprej do državne zbornice in oziroma do voditeljev vseh parlamentarnih strank, da bi se pridobila njihova srca za ubogo Ljubljano. Dne 28. maja podali so se v zbornico ter s posredovanjem gospodov poslancev : dr. Ferjančiča, Kušarja, Povšeta in barona Schwegelja — kateri gospodje so s priznanja vredno priljudnostjo v vsakem oziru podpirali mestne odposlance — pridobili si pristop pri vseh.klubovih načelnikih, in tudi pri druzih veljavnih poslancih. Prvi utisi niso bili posebno ugodni,, ker se je iz razgovorov raz videlo, da hoče vlada kolikor mogoče zatisniti žep, in nekateri, gospodje poslanci govorili so, da naj Ljubljana ne pričakuje nad poldrugi milijon državne podpore. Naravno, da je kaj tacega mestne odposlance z obupom napolnilo, in da so vsled tega podvojili svoje napore. Predstavili so se — potem ko so se bili dalje časa razgovarjali z domačimi poslanci — grofu Hohenwartu, pl. Zaleskemu, dr. Russu, Mauth-nerju, dr. Tučeku, dr. Steinwenderju, dr. Klaicu in dr. Kathreinu, in tolažijo se, da so vse te gospode prepričali, da mora resna državna podpora računati vse-kako z drugim zneskom, nego z zneskom poldruzega milijona. Vsi omenjeni gospodje poslanci obljubili so svojo in svoje stranke podporo v namen, da se pribori Ljubljani kar najvišja državna podpora. V prvi vrsti omeniti je tu gospoda poslanca dr. Russa, ki je z gorečo besedo zatrjeval, da Ljubljani gre izdatna državna podpora, in da se bode z vso silo za njo po-tegoval posebno tudi v proračunskem odseku, kojemu je načelnik. Istotako zatrjeval je vitez Zaleski, da bode poljski klub vsak predlog podpiral, ki bi meril na to, da se poviša državna podpora za Ljubljano. Posebno pa je deputacijo potolažil odgovor podpred-sednika dr. Kathreina, ki je naravnost naglašal, da bi bilo nedopustno za državo, če bi pri taki priliki štedila. Ravno tako so obljubili svojo izdatno pomoč gospodje državni poslanci grof Fran Coronini, baron Morsey, dr. Herold, dr. Eim in drugi, katere je deputacija ogovorila ob priliki svojega bivanja v parlamentu. Konečno se je poklonila deputacija ministerskému predsedniku knezu Windischgrátzu, ki jo je prav ljubeznjivo sprejel ter večkrat izrazil svoje glo-boko sočutje za Ljubljano. Tudi minister notranjih reči sprejel je gospode odposlance ter obžaloval, da še ne more za sedaj imenovati nikakega zneska, ker še ni dobil v roke dotičnih predlogov gospoda deželnega predsednika, da pa že sedaj izreka, da bode v vsakem oziru podpiral te predloge, kakor jih bode v roko dobil. To zadnjo obljubo začula je deputacija z živim zadovoljstvom. Dne 29. maja t. 1. podala se je deputacija k ne-katerim denarnim zavodom, kakor „Lánderbank", „CentralBoden-Credit Anstalt" in druge. Namen teh obiskov bil je ta, da bi se mestni odposlanci poučili, bi li ne bilo mogoče dobiti na Du-naju stavbenega kredita v smislu predloga, kojega je bil g. Ivan Hribar v mestnem svetu stavil. Žal, da so dotične informacije nepovoljno izpadle, tako da ni pričakovati, da bi se mogli pridobiti taki krediti. Ob 11. uri sprejel je deputacijo vojni minister, kojemu je odposlanec Iv. Hribar v daljšem govoru razložil željo ljubljanskega mestnega sveta glede premestitve vo-jaške bolnice in vojaškega oskrbovališča. Gosp. vojni minister je odgovoril, da sme Ljubljana pričakovati ugodne rešitve v tej zadevi. dasi ni upati, da bi se že v sedanjem delegacijskem zasedanji řešila. Dostavil je, da bode vojna uprava mestu šla kolikor mogoče na roko, in to tembolj, ker je presvetli cesar za časa svojega bivanja v Ljubljani sam si ogledal prostor, kjer bi se lahko zgradile dotične nove stavbě. Deputacija je torej gospoda vojnega ministra zapustila z opravičeno nado, da se bodeti omenjeni vojaški poslopji gotovo odstranili in da se bode tako odkrilo mogočno stavbišče, kjer se kmalu razvije lep del novega ljubljanskega mesta. Ostali del dneva po-rabila je deputacija v to, da se je poklonila grofu Harrachu, ki je pa ni mogel sprejeti, ker je imel v hiši svatbo. Na to podala se je k dvornému svetniku 230 Šukljeju, k uredništvu „Neue Freie Presse", predsedniku „Konkordije", vladnemu svetniku Winternitzu in k pomožnemu odboru. Povsod je izrekla v imenu mestne občine ljubljanske toplo zahvalo za trud in marljivost, s kojo se je dosedaj nabirala podpora za ljubljansko mesto. Povsod se je odgovarjalo, da bi se dotična akcija ne bila mogla tako vspešno razviti, da jej ni dvorni svetnik Šuklje posvětil svoje neumorne moči. • • Dne 30. maja 1.1. sprejel je deputacijo namestnik županov dr. Lueger, ki se je poprosil, da naj mest- * ^ ' » ' . T • 4 » i » nemu svetu dunajskému izroči zahvalo ljubljanske W , * . ř mestne občine za izdatno pomoč, kojo je dovolil Ljubljani mestni svet sam. Dr. Lueger je mestne odpo-slance silno prijazno sprejel, obljubil, da bode prijavil zahvalo mestnemu svetu ter konečno dal ukaz, da so odposlanci pod vodstvom njegovega tajnika ogledali si velikánsko mestno hišo v vseh njenih ptosto-rih. Takoj na to poklonila se je deputacija general- nemu ravnatelju državnih železnic, vitezu Bilinskemu • » * « ^ , ter se mu zahvalila za pripomoč, katero je državna • i « a »i . . • * 4 & i * w • » ' / . ■ * t železnica ljubljanskemu prebivalstvu izkazala v prvih časih sile ter ga poprosila, da bi državnih železnic uprava sedaj se ozirala tudi na Ljubljano ter ondi " a « • . , f pomnožila svoje urade. Vitez Bilinski je odgovoril, da pač ni upati, da bi se za Ljubljano ustanovila po- i % * * * sebna obratna direkcija, da pa bode pustil studirati vprašanje, bi li ne bilo mogoče v Ljubljani ustanoviti mehanične delarne. Za to blagohotnost se mu je deputacija z nova zahvalila, ker je jasno, da bi interesom Ljubljane še bolj ustreženo bilo, če bi se ustanovila taka delama. Opoludne poiskala je deputacija arhitekta Baumana, ki hoče prevzeti napravo mestnega načrta ter storila še nekaj druzih primernih ko-rakov, da se pridobe potrebne moči za stavbinski urad. Podala se je tudi k „Bodenkredit-Anstalť', kjer se je vršil radi stavbenskega kredita razgovor z di-rektorjem Taussigom. Ob jednem podali so se odposlanci v parlament, kjer jim je ekscelenca baron Schwegel izprosil za drugi dan avdijenco pri gospodu finančnem ministru. Drugi dan t. j. 31. maja podala se je deputacija najpoprej v redakcijo časopisa „Neues Wiener Tagblatt", ki je posebno potegoval se za Ljub* ljano, ter prinašal zanimive in pretresljive dopise. Istotako obiskali so se denarni zavodi „ Union-Bauge-sellschaft" in „Unionbank", pri kojih se pa glede stav-benega kredita ni druzega izvedelo, nego to, kar se je bilo odposlancem že pri prvem zavodu, kojega so bili obiskali, povedalo. Finančni minister sprejel je deputacijo ob jed-najstih. Pri njem bil je že g. dež. predsednik baron Hein. Gospod minister bil je precej rezerviran ter je naj prej naglašal, da naj bi si Ljubljana s privatnim kreditom pomagala. Vsi členi deputacije in pred vsem tudi gospod deželni predsednik so živahno ugovarjali, da ta kredit z ozirom na to, da so skoraj vse hiše z břemeni preobložene, in da na Dunaji ni bilo mogoče. privabiti si stavbenega kredita, skoraj v poštev priti ne more, in da je Ljubljana zgubljena, če ne dobi — po besedah cesarjevih — izdatne državne podpore. Končno je minister obljubil da bode storil, kolikor je-mogoče. Naših državnih poslancev čaka sedaj naloga, da omehčajo finančnega ministra, in da vplivajo na svoje soposlance, da le-ti ne pozabijo, kar so obljubo-vali mestni deputaciji! Po sprejemu pri finančnem ministru oddali so člani deputacije svoje karte v hotelu Meissl & Schadu,. kjer je stanoval gospod deželni predsednik s visoko-rodno gospo soprogo. * Potem pa so se odpeljali na južni kolodvor, kjer so se pri generalnega ravnatelja namestniku, gosp. vladnem svetniku Pfeiferju zahvalili za zdatno podporo, kojo je južna železnica v prvih tednih katastrofe dajala ljubljanskemu stanovništvu. Na potu z Dunaja ustavila se je deputacija tudi v Gradci ter se predstavila kornému poveljniku baronu Reinlánderju, proseč ga, da bi mesto blagohotno podpíral pri naporih za premestitev vojaške bolnice in oskrbovališča. Deputacija je bila prijazno sprejeta, in gospod korni poveljnik se je izrazil, da ni dvojber da se zadeva za mesto ugodno reši. — Napadeni diplomatje. Pri Djeddahu so arabski roparji napali ruskega konzula, angleškega podkonzula in tajnika francoskega kozulata. Angleški podkonzul je bil ubit, druga dva pa težko ranjena — Osemletni pustolovec. V Velikem Varadinu imajo sedaj zaprtega da ga odpeljejo v domovino osemletnega fantiča Antona Piecinija, ki je z dvema drugima deckoma ušel iz Rima ,ter se prikradel na Ogersko. Tovariša sta ga med potjo zapustila. — Umor soproge. V Romanovki v okrajů Trem-bovla je kmet Mihael Ryz zadavil svojo ženo in jo potem oběsil, da bi mislili, da se je sama umorila. Sovražil je ženo in bi se je rad znebil, ker se je bil zaljubil v neko mlado kmetsko dekle. — Zaradi kosa kruha se je 29. m. m ponesrecil 251etni Eduard Schnalager, nosilec vode pri državni železnici, pri zgradbah v varstvo proti plazovom pri Arlbergu Hotel je pobrati kos kruha, ki je ležal poleg njega, a nesretnik se je preveč nagnil in se preobrnil 30 metrov globoko. Bil je takoj na mestu mrtev. — Napad na uradnika. Mile Mazel iz Mačkovega sela je bil hudo jezen na občinskega notarja Simo Tekulja občine Jabukovec. Nedavno ga je počakal, ko je notar šel v urad in nanj ustřelil. Notar je močno poškodovan, napadoralee pa je bežal v gozd. — Ukradena železná blagajnica. V Leheniku na Hrvatskem so vlomili tatovi v pisarno gozdne uprave kneza Thurna in Taxisa in odnesli železno blagajnico, v kateri je bilo 1300 gld. Zunaj vasi so blagajnico razbili. — Strašen samomor. V Canenu na Zapadni E^alaciji je neki trgovec Epke sebi odřezal kožo od čela do tilnika in jo potegnil z glave. Na to si je pa še pořezal žile na rokah — Velik požar. Dne 21. maja je udarila střela v petrolejsko skladišče v Haarburgu ob Labi. Pet skladišč je pogorelo. Gasiti ni bilo mogoče. — Explozija. Na topnjači „Sucre" je v Guadaquivile bil velik razpok. Poveljnik in 14 mož je ubitih, 17 pa poškodovanih. 231 Umor pod božičnim drevescem. Mi smo že Umor in samomor. V San Benignu v Italiji je poročali, da so dne 25. decembra pod večer vlomili tolovaji vojak Murgia po noči v vojašnici ustřelil dva podčastnika in v hišo gostilničarja v selu Kalladorf (Dolnja Avstrija), kjer samega sebe. so umorili deklo in pa 81etno gostilničarjevo hčerko, sta Požar továrně v Rusiji. V Bielistoku je pogorela bili sami doma in sta si kratili čas pod božičnim drevescem. velika suknarna. Škode je blizu pol milijona rubljev. Pet de- Tolovaji so potem razbili vse omare ter odnesli vec dragoce- lavcev jo zgorelo, sedem se jih pa hudo opeklo. Misli se da nostij in pa hranilno-vložno knjižico. Vrnivši se gostilničar s je zažgal neki kmet iz maščevanja svojo ženo domov, našel je svojega otroka in deklo mrtvi, pod božičnim drevescem Drugi Nuhem Šapira. Sodišče v Bolzanu išče Nekoliko dnij pozneje zaprli so brez- peka Cumina, ki je več ljudij opeharil za vecje svote, poselnega Fr. Vondračka in njegovega brata. Vondráček je taj08, da jim presk-bi avstrijskih ponarejenih bankovcev. obe- prišel pred poroto v Korneubur^u in že se je sodišče posve- Drzen tat. V neki banki londonske „city" pograbil tovalo, da stavi porotnikom vprašanja glede krivde obtoženčeve, je dne 22. maja nepoznán držen tat vrečo, v kateri je bilo ko je le-ta izjavil, da je pravi morilec neki brivec, po imenu Mathes VondraČkovega brata so izpustili. Razprava se je torej vsled te izjave pretrgala in zaprli so Mathesa. nad Toda kmalu in „srečno" vica zares 3000 funtov šterlinov (preko 36 000 gld ) v bankovcih odnesel peté s svojim pienom To je bil za uzmo- se je pokazalo, da je brivec popolnoma nedolžen glede umora ; zlat dan", četudi je nosil vrečico papirja, zato so ga izpustili ter 27 m m stavili Vondračeka z nova pred korneuburške porotnike. Obtožba se je glasila na dvojen umor in na obrťkovanje. V razpravi zaslišali so tudi sta- solz. liše umorjenega otroka. Ta prizor ganil je prisotne do Oce nesrecnega otroka se je zagrozil morilcu. da, ako bi bil ati umor- takrat doma, ne bi bil piisel morilec živ iz hiše. jenega otroka je vskhknila, da bi hotela obtožencu izgrebsti oči in ga raztrgati na drobné kosce Ako ga obesijo, hoče ona nategniti vrv. Predsednik je z ljubeznjivimi besedami tolažil Slepar. Deželno sodišče v Inomostu išče 301etnega Henrika Viljema Eytona iz Londona, Živel je nekaj časa \ Inomostu jako potratljivo, plečeval s Čeki neke banke. Ko je že bil odšel, se je pa izvedelo, da pri dotični banki nima niti krajcarja vloženega. Tat biciklev. Na Dunaji so te dni přijeli petnajst-letnega pisarja Riharda Meissnerja, ki je na razne zvijačne načine trgovcem izvabil tri bicikle in jih zastavil. razgorčene stariše Dne 28 t. m se je končala razprava. Porotniki so pritrdili soglasno vsa vprašanja in nato je sodišče obsodilo Vondračka na smrt na vešalih. Aleksander Dumas star francoski pisatelj se sedaj rake! ženi z neko mlado gledalisko igralko ravno ulovene, skakoče žive, dobro nložene, razpošiljajo 100 75 55 se poštnine in zaboja prosto: 120 kom. lepih namiznih rakov za 80 velikih namiznih rakov za 60 velikanov rakov z 2 mastnima Ščipalni- cama za 32 35 kom. I. solo velikane rake izbrane živali od 15 cm višje za .............5 gld. 50 kr —Za sprejem skakoce-živ ih rakov se jamči. — Strašen umor. V Barcelonu na Spanjskem se je neka Frančiška Querel hotela omožiti. To je naznanila svojemu prejšnjemu ljubčku v njegovem stanovanji. Ljubček Ivan Paaza jo je pa zaklal, ko je videl, da je ne pregovori, da se ne bi možila Na vpitje sta prihiteli Paazova mati in sestra in hoteli nesrečnici pomagati On je obe zaklal. Potem se je hotel sam usmrtiti, ali so mu zabranili ljudje, ki so vkupe prihiteli. Policija ga je zaprla. Skandal kralja Milana. Časopisi poročajo, da je nedavno gospa Artemizija Kristic, soproga bivšega načelnika srbské kabinetne pisarne in pozneje poslanika v Berolinu, to- jamčeno pol-trebušno f. f. razločeno, svetio belo žila kralja Milana, ki je ž njo imel neke zveze, za 200.000 frankov, ki jih ji je obljubil Milan pa je odgovoril nekdanji 3 gld. 3 kr 50 4 40 svoji ljubimki namesto z denarjem s surovim pismom To pa ravno tako nerazločeno trebušno svetio belo nad vse lepo za en funt poštnine prosto pošilja: 1 gld. 25 kr. 85 2 gld. 25 kr. bi bilo zanj utegnilo postati osodepolno. Kristic, se je bil že spravil s svojo soprogo, je poskušal Milana ustreliti v Benetkah HENRIK SCHAPIRA Buczacz, Galicija. (2) Srećka za idanje cesarske glavni dobitek ■ priporoča Loterijske srećke. Tržne cene. V Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne maja maja maja t 61, 70. 44, 87, 75 31, 17, 35, 1. 75 19, 73, 8, 18, 42 UUUUUUUUUUUUUUUUUUUk V Ljubljani dne 29. maja 1895. Pšenica gld 8 50 kr r kr., oves gld. 7 50 kr v gld. 6*75 kr., ječmen gld 7 ajda gld. 7 25 kr., proso gld. 7* leča gld. 12- kr., grah gld. 11 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) turšica gld. 8*20 kr.r kr., fižol gld. 11 kr. zagotovljeno skakoče in živo doposlane, vsak svežo vjete, razpošilja se 1 poštna torbica franko, proti povzetji in colnine prosto: 40 komad, velikanov rakov, 60 „ i* 100 „ rakov za juho . HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. \r rYryyvyyyyyyyyyyYy v « milijona goldinarjev. Pošilja se le proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. Da se bodo vsi d. n. kupovalci škode varovali naznanjam, da takim ljudem na noben način robo ne prodajem. Odgovorni uieanik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Biasnikovi nasledniki