GLASILO ZZB 80 let ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE osvoboditve NOB SLOVE O F JULIJ 2025 1941 194 5 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana KOLUMNA BOLNICA FRANJA ZGODOVINSKA RAZSTAVA TEMA MESECA Povečanje obrambnih izdatkov Dr. Martin Premk Objekti pred ujmo Stalag XVIII D neposredni soseščini in razkriva, »Domoljubi« Simbol slovenskega da dolgotrajna stabilnost ni samo- Ko odpove pravo umevna. Rusija ne kaže znakov zdravstva pripravljenosti na končanje agre- sije, njena retorika pa ostaja kon- STRAN 3 STRAN 4 STRAN 16 frontacijska, s poudarkom na obo- roževanju in odvračanju Zahoda. Obenem se povečujejo hibridne POZIV NAJVIŠJIM PREDSTAVNIKOM REPUBLIKE SLOVENIJE Doc. dr. Jelena Juvan, grožnje, kot so kibernetski napa- predavateljica na FDV, di, dezinformacijske kampanje, sa- obramboslovka botaže in pritiski na energetske in Vz prometne sisteme. Grožnje priha- adnjem času je tako v slovenskem kot v evrop- jajo tudi iz drugih delov sveta, ži- skem prostoru zelo veliko vimo v času globalne strateške ne- javnih, strokovnih in me- stabilnosti. dijskih razprav o dvigu odstotka V teh okoliščinah postaja jasno, BDP, ki ga države (predvsem čla- da morajo evropske države pove- nice zveze NATO) namenjajo za čati svoja vlaganja v obrambo, če obrambne izdatke. Takšne razpra- želijo ohraniti suverenost, strate- ve so posledica spremenjenih var- ško avtonomijo in sposobnost od- nostnih razmer tako na evropski ziva na krize. In to ne zato, ker bi to celini kakor tudi v svetu, še bolj pa kdor koli od nas zahteval, ampak so posledica stališč nove ameriške oblasti oziroma predsednika Zdru- Če želi Evropa ohraniti ženih držav Amerike Donalda Tru- mpa, ki je že večkrat, tudi v času miroljubno družbeno uredi- svojega prvega mandata, pozval tev, ki temelji na vladavini oz. opozoril druge članice zavez- prava, demokraciji in spo- ništva, da bodo morale začeti na- štovanju človekovih pravic, menjati več za obrambo, da bo po- razdelitev bremen v okviru zavez- mora jasno pokazati, da je ništva bolj enakopravna in enako- pripravljena zaščititi ta te- mernejša. meljna načela tudi z močjo, Evropska unija je nastala kot posledica zmage zavezniških sil nad nacizmom in fašizmom. S koncem hladne vojne je izgi- Med te sile spadajo tudi partizani, ki so pred 80 leti zmagoslavno vkorakali v osvobojeno Ljubljano. nila nevarnost neposrednega vo- kjer je to neizogibno. jaškega spopada med zahodnim Spodkopavanje temeljev in vzhodnim blokom in države so postopoma začele opuščati lastne ker to sami potrebujemo. Obramb- oborožene sile, ki so temeljile na ni izdatki niso strošek, temveč na- množičnosti in splošni vojaški ložba v mir, odpornost in dolgo- slovenske državnosti obveznosti. Dolgo časa je veljalo ročno varnost. prepričanje, da so vojne na evrop- Če želi Evropa ohraniti miro- skih tleh preteklost in da Evropa ljubno družbeno ureditev, ki teme- brani svoj mir daleč od evropske lji na vladavini prava, demokraciji Spoštovani predsednica Republi- cizmom in fašizmom – kot projekt bili v preteklosti sprejeti pod vpli- celine (npr. z operacijami v Afri- in spoštovanju človekovih pravic, ke Slovenije, Nataša Pirc Mu- miru, socialne pravičnosti, člove- vom izkušenj vzhodnoevropskih ki). Isto je veljalo za zvezo NATO, mora jasno pokazati, da je priprav- sar, predsednica Državnega zbo- kovih pravic in blaginje. držav, kjer je po vojni prevladala ki je s koncem hladne vojne tudi ljena zaščititi ta temeljna načela ra Republike Slovenije, Urška Pobuda za pripravo resoluci- sovjetska totalitarna oblast. Toda spremenila svoj koncept delova- tudi z močjo, kjer je to neizogibno. Klakočar Zupančič in predse- je je prišla iz Slovenije in je oči- izenačevanje povojne družbene nja, in začelo se je obdobje tako Povečanje obrambnih izdatkov ni dnik Vlade Republike Slovenije, tno v funkciji notranjepolitičnih ureditve v Jugoslaviji in Sloveni- imenovanih out-of-area operacij, izraz militarizacije, temveč odgo- Robert Golob. konfrontacij, izkrivljanja zgodovi- ji s stalinistično diktaturo je zgo- torej vojaških posredovanj, ki po- vornega odziva na svet, v katerem Odbor za peticije Evropskega dovinsko napačno. Jugoslavija se tekajo zunaj ozemlja držav članic mednarodno pravo vse pogoste- parlamenta je na pobudo neka- je po sporu s Stalinom leta 1948 zavezništva. Ruski vojaški napad je izgublja svojo zavezujočo moč, terih evropskih poslancev iz Re- Čeprav si vse žrtve druge odločila za samostojno pot, ki sta na Ukrajino konec februarja 2022 stara pravila ne veljajo več, novih publike Slovenije sprejel pred- svetovne vojne in povojnih jo zaznamovala neuvrščenost in je dokazal, da ni tako in da na sve- pa še ni. log Resolucije o ohranjanju spo- pobojev zaslužijo dostojen samoupravni socializem. Čeprav tu obstajajo posamezniki, ki si še Pa vendar povečevanje obramb- mina na žrtve povojnega komu- je sistem omejeval večstrankarski kako želijo reševati spore z upora- nih proračunov ne sme postati nističnega obdobja v Sloveniji pokop in grob, resolucija politični prostor in zasebno lastni- bo vojaške sile, prisvajati ozemlja politična samoumevnost. Zahte- (2025/2575(RSP)), ki ga je Evrop- izraža politično zahtevo po no, je uveljavljal socialno državo drugih držav ali pa nekemu narodu va kritičen razmislek, transparen- ski parlament obravnaval in spre- simbolnem priznanju žrtev, in večino človekovih pravic, zato ne priznati pravice do obstoja. In tnost in uravnoteženost z drugi- jel na eni izmed svojih sej v juliju. ki so sodelovale ga ni mogoče označiti za totalitar- tako smo bile evropske države, za- mi varnostnimi prioritetami. Brez Pozivamo vas, da kot najviš- nega v stalinističnem smislu, kot sanjane ob lastni blaginji in občut- tega tvegamo, da bomo namesto ji predstavniki Republike Slove- z okupatorjem. to počne resolucija. ku varnosti, izjemno presenečene, resnične varnosti dobili le drag in nije to resolucijo javno zavrne- Dokument izenačuje žrtve zato pa tudi nesposobne učinko- nezadosten občutek zaščite, med- te ter Evropskemu parlamentu in vojne – torej padle v boju pro- vito odgovoriti na takšne grožnje, tem ko bodo resnične ranljivosti Evropski komisiji sporočite kriti- ti okupatorjem in njihovim kola- kot je vojaška grožnja. ostale nerazrešene. Treba je upo- čen odziv z jasno predstavljenimi ne in zlorabe mrtvih za trenutne borantom – z žrtvami povojnih Povečanje obrambnih izdat- števati tudi dejstvo, da je varnost zgodovinskimi dejstvi, s katerimi politične potrebe. Hkrati zanika zunajsodnih pobojev, s čimer re- kov postaja vse bolj nujno, saj sta kompleksen pojav in ne vključuje bi zavrnili številne manipulacije številna prizadevanja, ki so bila v lativizira temeljne vrednote pro- evropska in svetovna varnostna zgolj vojaške varnosti. Prihodnje in netočnosti, ki jih ta dokument Sloveniji že pred osamosvojitvijo tifašističnega odpora in posredno arhitektura v enem najzahtevnej- krize, od naravnih nesreč, podneb- vsebuje. Resolucija v svojem bi- in po njej storjena v zvezi s po- kriminalizira partizanski boj in ših obdobij po koncu hladne voj- nih kriz do kibernetskih napadov, stvu spodkopava temelje sloven- vojnimi poboji, spravo in odpra- prispevek slovenskega naroda k ne. Varnostne razmere na evropski bodo zahtevale tudi popolnoma ske državnosti in vrednote Evrop- vo posledic stranpoti povojnega zavezniški zmagi. Poimenovanje celini so se po ruskem napadu na drugačne vrste odpornosti, kot jih ske unije, ki je nastala kot posledi- obdobja. Resolucija je napisana v Ukrajino leta 2022 močno spreme- ponuja klasična vojaška moč, zato ca zmage zavezniških sil nad na- duhu podobnih dokumentov, ki so NADALJEVANJE NA STRANI 2 nile, vojaški konflikt poteka v naši je potreben uravnovešen pristop. ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 julij 2025 KONFERENCA V TRSTU NADALJEVANJE S STRANI 1 Štafeta za drugo Evropo Spodkopavanje temeljev slovenske državnosti Vodstvo ANPI na čelu s predsedni- boja proti fašizmu za nasilje pome- li in izrazili obžalovanje, prvič že iz leta 2009, kjer je jasno zapisano, kom Gianfrancom Pagliarulom ni legitimiranje okupacije, etnične- leta 1990 na spravni slovesnosti da noben politični organ ali politič- je v Narodnem domu v Trstu 28. ga čiščenja in načrtnega uničenja v Kočevskem rogu. Sprejet je bil na stranka nima izključne pravice junija pripravilo javno konferenco slovenskega naroda, kar je bil de- zakon o prikritih vojnih grobiščih do razlage zgodovine ter da se ura- na temo »Za Evropo demokraci- janski namen nacistične okupacije. in pokopu žrtev, ustanovljena vla- dne politične razlage zgodovinskih je: pravice, mir in delo – s podnas- Čeprav si vse žrtve druge sve- dna komisija za odkrivanje prikri- dejstev ne bi smele vsiljevati z ve- lovom: Štafeta za drugo Evropo«. tovne vojne in povojnih pobojev tih grobišč, zgrajene so kostnice in činskimi odločitvami v parlamen- Konferenca je vodila Antonella zaslužijo dostojen pokop in grob, postavljeni spomeniki. Postavljen tih. Takšna praksa pomeni nevar- Lestani, regionalna koordinator- resolucija izraža politično zahte- je bil tudi spomenik vsem žrtvam no instrumentalizacijo zgodovine ka ANPI, s svojimi prispevki pa vo po simbolnem priznanju žrtev, vojn na Kongresnem trgu v Lju- za trenutne politične cilje in spod- so sodelovali Alba Bonetti, pred- ki so sodelovale z okupatorjem. bljani. Kljub temu nasprotna stran kopava verodostojnost samega sednica AI Italije, Roberta Nunin, S tem se kolaboracija izenačuje z – torej predstavniki domobran- Evropskega parlamenta kot varu- redna profesorica delovnega prava odporom in vzpostavlja temelje na Univerzi v Trstu, Andrea Bel- državnosti na narodnem izdajstvu, lavite, teolog, esejist in novinar, kar je še posebej nevarno v da- Posebej opozarjamo, da je bila spregledana naša pobuda, Lisa Clark, italijanska predstavnica našnjih razmerah vse bolj odpr- da bi Evropski parlament ob 80. obletnici konca druge Mednarodne kampanje za odpra- te rehabilitacije fašizma v Evropi. svetovne vojne sprejel poseben dokument o pomenu zmage vo jedrskega orožja, in Giorgio Bri- Predlog postavitve spominskega zio, podnebni aktivist. Z daljšim in obeležja, ki bi posredno poveliče- nad nacifašizmom. S tem bi Evropska unija izkazala vsebinsko razširjenim povzetkom valo kolaborantske enote in njiho- spoštovanje vrednotam, na katerih je utemeljena. je konferenco končal predsednik Predsednik ANPI Giancarlo va dejanja, je nedržavotvoren in ANPI z razmišljanjem o vlogi in Pagliarulo nesprejemljiv. Resolucija temelji na dvoumnih stva, Cerkve in drugih sodelujočih ha demokratičnih vrednot. Na tej čevskimi organizacijami v državah trditvah, zavajanjih in posploševa- z okupatorjem – nikoli ni izrazila podlagi bi bilo glasovanje o predla- na območju nekdanje skupne drža- njih. Vsebuje neutemeljene ocene, obžalovanja ali prevzela moralne gani resoluciji treba preprečiti. ve so se še posebej dotaknili neka- kot je trditev o »več sto tisoč upor- odgovornosti za kolaboracijo in Resolucija je zato poskus moral- terih konkretnih vprašanj, med nji- nikih proti komunizmu v Sloveniji njene posledice. ne rehabilitacije fašizma in naciz- mi obiska predsednika Italije v Slo- po vojni«, čeprav zgodovinske raz- Posebej opozarjamo, da je bila ma ter njihovih sodelavcev, obe- veniji, do katerega naj bi prišlo še iskave, med drugim tudi tiste Inšti- spregledana naša pobuda, da bi nem pa relativizira pomen boja pred letošnjim iztekom mandata, tuta za novejšo zgodovino, kažejo, Evropski parlament ob 80. oble- slovenskega naroda za preživetje ko naj bi obiskal Piran in se srečal da je bilo zunajsodno usmrčenih tnici konca druge svetovne vojne in svobodo. Pomeni tudi prenos s predstavniki italijanske skupnos- največ do 14.000 ljudi. Vsebin- sprejel poseben dokument o po- kolektivne krivde za vojne in po- ti. Predsednik Križman je gostitelje sko in metodološko sporna je tudi menu zmage nad nacifašizmom. vojne žrtve z okupatorjev in njiho- znova seznanil z namero ZZB, da bi sugestija, da naj bi bil partizanski S tem bi Evropska unija izkazala vih pomočnikov na borce za osvo- bil v program njegovega načrtova- boj enakovreden povojnemu nasi- spoštovanje vrednotam, na kate- boditev. Zato vas pozivamo, da jo nega poslovilnega obiska v Slove- lju. Takšno izenačevanje pomeni rih je utemeljena. Ignoriranje te argumentirano zavrnete ter Evrop- Predsednik ZZB NOB Slovenije niji vključen tudi njegov poklon žrt- potvarjanje zgodovine, kar objek- pobude in hkraten poskus spreje- skemu parlamentu in Evropski Marijan Križman vam italijanskih okupatorjev v Gra- tivno zmanjšuje verodostojnost tja tovrstne resolucije pomenita komisiji pošljete jasen, dejstveno mozni jami. Predsednika ANPI je Evropskega parlamenta ter spod- nevaren obrat v razumevanju zgo- utemeljen in odgovoren odziv. pomenu vseh treh vidikov, pravice, zaprosil, da bi skušal v neposrednih buja zgodovinski revizionizem in dovine Evrope in njenih temeljnih miru in dela, za ohranitev in razvoj stikih vplivati na predsednika Itali- politične sile, ki si prizadevajo za vrednot. S spoštovanjem! demokracije v Evropi. je, da bi sprejel tudi ta predlog za rehabilitacijo kolaboracije. Sprejeta resolucija neposred- V imenu predsedstva ZZB NOB Konference sta se na povabilo program svojega obiska. V Sloveniji smo se do teh vpra- no krši tudi uvodna člena B in C Slovenija predsednika ANPI udeležila tudi Gostitelji so s posebnim odobra- šanj že večkrat opredelili. Povoj- sicer pogosto citirane Resolucije predsednik ZZB Slovenije Mari- vanjem sprejeli pobudo, da bi ZZB ne poboje smo uradno obsodi- o evropski zavesti in totalitarizmu Marijan Križman, predsednik jan Križman in član predsedstva in ANPI skupaj v Novi Gorici oz. Marjan Šiftar. Gorici oktobra ali novembra orga- V delovnem razgovoru po kon- nizirala skupno prireditev, ki bi naj AKTUALNO ferenci so sodelovali tudi sodelav- poudarila povezanost partizanske- ci predsednika ANPI (A. Lestani, ga in protifašističnega gibanja in F. Vallon, D. Spanghero in drugi). delovanja ter kulturne in umetni- ške dejavnosti. Odziv KoDVOS na Ljubezenske Ob krajši izmenjavi mnenj o stanju v Evropi in informaciji o delovnih stikih ZZB NOB Slovenije z bor- Marjan Šiftar sprejetje resolucije III Koordinacija domoljubnih in vete- go kolaboracije z okupatorjem. Za Preveč je sreče v srcu mojem, ranskih organizacij Slovenije (KoD- nas ostaja jasno: tisti, ki so se bori- morda bom spet v objemu tvojem, AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA VOS) odločno zavrača poskuse zgo- li proti nacizmu in fašizmu, so sta- in žalosti je v njem preveč, dovinskega revizionizma, ki se pod li na pravi strani zgodovine – tudi morda ne bom te videl več. krinko pietete do žrtev povojnega če so povojna dejanja oblasti, ki je Uzakonitev sporne himne obdobja znova in znova vračajo z izšla iz tega boja, v nekaterih pri- namenom kriminalizacije narodno- merih tragično zašla. Zgodovine Karel Destovnik-Kajuh osvobodilnega boja in omalovaže- se ne da pisati na novo po naročilu Predsednica Republike Sloveni- jo sodobne vrednote v prihodnost vanja boja proti fašizmu in nacizmu. trenutnih političnih interesov. je Nataša Pirc Musar in pred- usmerjenega sobivanja in spošto- Resolucija o ohranjanju spomina KoDVOS odločno zavrača po- sednik vlade Republike Slovenije vanja med sosednjimi državami in na žrtve povojnega komunistične- litizacijo mrtvih. Zavračamo iz- GROBNICA NARODNIH Robert Golob ob odločitvi dežel- narodi.« ga obdobja ni namenjena resnici birčni spomin, ki s tem nameno- nega parlamenta na avstrijskem Predsednica republike in pred- ali spravi – gre za politični projekt, ma ustvarja nov razkol v družbi. Štajerskem, ki je na zasedanju 1. sednik vlade ugotavljata, da bo ki poskuša izenačiti osvoboditelje z Zahtevamo, da se preteklosti ne Dan državnosti julija letos potrdil spremembo za- okupatorjevimi sodelavci in odpira zlorablja za rušenje temeljnih vre- kona o deželnih simbolih, s katero vrata rehabilitaciji kolaboracije. dnot, na katerih je bila zgrajena je Dachsteinsko pesem uzakonil Himna je za Slovenijo O povojnem nasilju se mora go- sodobna slovenska država – proti- Veleposlaništvo Črne gore v Repu- kot himno avstrijske dežele Šta- sporna, ker v delu besedila, voriti, vendar odgovorno, v celot- fašizma, odporništva in narodove bliki Sloveniji je tudi letos ob dnevu jerske, opozarjata na nespreje- ki izvira iz 19. stoletja, nem kontekstu časa, ko je bilo slo- pravice do samoodločbe. državnosti svoje države 13. julija s mljivost takšnih potez. Z upo- vensko prebivalstvo po štirih letih opeva ozemlje avstrijske tradicionalnim polaganjem ven- rabo zgodovinsko preživete sim- okupacijskega terorja, množičnih Gorazd Humar, predsednik ca pri Grobnici narodnih herojev bolike se namreč spodkopavata Štajerske, ki da se razteza usmrtitev, raznarodovanja in tabo- Društva TIGR Primorske in v Ljubljani počastilo ta pomembni doseženo sožitje in produktivno do bregov Save in Drave na rišč postavljeno pred razpad siste- predsedujoči KoDVOS črnogorski državni praznik. sodelovanje. območju današnje Slovenije. ma, maščevanje in popoln razkroj Slovesnost je potekala 11. juli- »Sprejemamo obrazložitev, da pravnega reda. Povojni poboji niso Zveza društev General Maister ja na simbolnem kraju, kjer izka- besedilo pesmi ne izraža oze- zaslužili molka, a tudi ne manipu- Društvo za negovanje rodoljubnih tradi- zujemo spoštovanje v spomin na meljskih zahtev do Republike Slo- lacije. V demokratični družbi je cij TIGR Primorske vse, ki so s svojim življenjem pri- venije. Kljub temu je referenca na razprava o preteklosti legitimna Zveza združenj borcev za vrednote NOB spevali k osvoboditvi. Venec je v slovensko ozemlje kot »mojo dra- imelo ravnanje štajerske deželne – a nevarno postane, ko se začne Slovenije imenu države Črne gore položil go domovino« v polnem nasprot- koalicije negativne posledice za uporabljati za izničenje tistih, ki so Zveza društev vojnih invalidov Slovenije veleposlanik Dragan Tufegdžić ju tako z mednarodnopravno dolo- nadaljevanje dosedanjih uspešnih dejansko postavljali temelje naše Zveza veteranov vojne za Slovenijo ob prisotnosti predstavnikov di- čeno mejo kot s prizadevanji držav oblik institucionalnega sodelova- državnosti. Zveza policijskih veteranskih društev plomatskega zbora, črnogorskih članic Evropske unije za oblikova- nja med Slovenijo in avstrijsko de- Ostro nasprotujemo tendencam, Sever izseljencev, Slovenske vojske in nje raznolikih in vključujočih iden- želo Štajersko. ki bi ime narodnoosvobodilnega Zveza društev in klubov MORiS Zveze združenj borcev za vred- titet, ki namesto imperialne zgodo- boja sploh postavili pod vprašaj, Zveza društev civilnih invalidov vojn note narodnoosvobodilnega boja vine in nostalgičnih čustev odraža- S. B. da bi s tem oprali sramotno vlo- Slovenije Slovenije. julij 2025 3 PISMO IZ KOROŠKE Črtanje podpor KOLUMNA ob praznovanju obletnice Dr. Martin Premk Nekaj tednov je od počastitve 80. na Koroškem trdoživ, in če je preži- varčevati. Toda podpore koroškim obletnice zmage nad nacizmom vel že več kot 600 let od zadnjega Slovencem so šele leta 2020 ob v Evropi in 70. obletnice podpisa ustoličevanja karantanskih knezov stoti obletnici plebiscita »podvoji- Avstrijske državne pogodbe (ADP) v slovenskem jeziku in več kot sto li«, kakor so ponosno sporočali, ta »Domoljubi« in s tem ponovne vzpostavitve po- let kot manjšina v Avstriji, lahko podvojitev pa je bila v resnici va- polne suverenosti Republike Av- tako gre še naprej. Toda to utegne lorizacija, ker prej že od leta 1991 strije. Prilik za izražanje prazničnih biti krepka zmota. naprej ni bilo nobenega povišanja. Na desni strani naše druž- zločin nad zločinci. Nad tistimi besed je bilo dovolj, lepih besed je Resnica je namreč, da število Torej so leta 2020 izenačili inflaci- be se radi tolčejo po ustaši, ki so svojemu »poglavni- bilo tudi mnogo izrečenih: o tem, ljudi na Koroškem, ki še znajo slo- jo, da smo spet prišli na tisto, kar prsih, da so samo oni ku« nosili v dar košare iztaknje- da so bili koroške partizanke in vensko, prav v zadnjih letih dra- smo imeli leta 1991. Potem spet ni resnični »domoljubi«. nih človeški oči, kot je to opisal partizani edini vojaško relevanten matično upada. Študija po nalogu bilo povišanja, medtem ko je infla- Kakšno je pravzaprav to »domo- italijanski novinar Curzio Mala- prispevek odpora proti nacizmu na avstrijske zvezne vlade je pred ne- cija v zadnjih letih krepko narasla. ljubje«, je bilo že velikokrat videti parte. Tistemu »poglavniku«, ki ozemlju današnje Avstrije in da so Zdaj pa pride še krčenje. s tem dali tisti odločilni prispevek Torej avstrijska vlada kljub vsem v njihovih izjavah, kot so: da jim so mu po vojni omogočili skriva- samostojnega odpora, ki ga je od lepim besedam ni čisto nič ra- je katoliški Nemec bližji od svo- nje na Zahodu in ga nikoli ni do- Avstrije zahtevala Moskovska de- zumela. Seveda koroški Sloven- bodomiselnega Slovenca; da naj segla pravica. Nad tistimi ustaši, klaracija. O tem, da se je Avstrija v ci ne bojo preživeli ali izumrli, če Italijani kar imajo Primorsko, ki so vodili taborišče Jasenovac, 7. členu ADP zavezala za manjšin- bo 100.000 evrov podpore več samo da se znebimo »ta rdečih«; nad katerim so se zaradi ustaške- sko zaščito, da jo je desetletja dol- ali manj. Ampak glede na kata- da bi se raje priključili Avstriji kot ga sadizma zgražali še nacisti. Po go več kot samo zanemarjala, da strofalno narodnostno situacijo bi pa živeli pod »komunisti«. Očitno vojni so bili ubiti tisti ustaši, ki so so se časi spremenili in se je av- bili potrebni programi za načrtno bi ti »domoljubi« raje ne samo za- bolj kot puške uporabljali nože, strijski zvezni predsednik pri manj- oživljanje slovenščine tam, kjer je tajili domovino, ampak tudi zada- krampe, kladiva in kije. šini opravičil ter da je treba gledati skoraj ni več, v Ziljski dolini, oko- vili lastno mater, samo da bi pre- Nič slabši v ubijanju z noži niso na sožitje, dobro razumevanje in v li Vrbskega jezera, v okraju Veliko- magali »komuniste«, ki se jim pri- bili razni četniki, ki so po vojni odnosu s Slovenijo na dobrososed- vec severno od Drave in tudi že v kazujejo kot strašna nočna mora. tudi končali kot žrtve obračunov, ske odnose. nekdaj skoraj popolnoma sloven- Za zmago nad »komunisti« so se- ali pa razni SS-ovci, recimo pri- Marsikdo od nas je upal, da bo Borec za pravice Koroških Sloven- skih vasicah, kot so Šmarjeta v daj dejansko izdali tudi lastno dr- padniki SS-divizije Prinz Eugen, v letu spominjanja 2025 vendarle cev in avstrijski odvetnik Rudi Vouk Rožu, Rožek in Suha. V takih krajih žavo, kar je bilo narejeno v Bru- ki so na Sutjeski poklali vso za- mogoče doseči ta ali oni napredek, bi potrebovali čisto nove progra- slju s sprejetjem nekakšne dekla- jeto centralno bolnico z ranjenci saj je res, da srditega nasprotova- kaj leti ugotovila, da je število ver- me za oživljanje ali sploh ponovno racije o ohranjanju spomina na in bolničarkami vred. Vendar nji- nja slovenski manjšini na Koro- jetno padlo že pod 10.000 – manj učenje slovenščine, vključno z do- »komunistično nasilje«. Da je bila hove usode naših »domoljubov« škem ni več, nihče se ne bi zgra- kot četrtino od tega, kar je bilo še mačimi narečji, in postopno novo ta pristranska in z zgodovino pov- ne zanimajo pretirano, čeprav so žal, če bi postavili kakšno dodatno ob koncu druge svetovne vojne in ustvarjanje dvojezičnega okolja, ki sem skregana izjava sprejeta, slo- bili tudi ubiti na našem ozemlju, dvojezično tablo, omogočili upora- ob podpisovanju Avstrijske držav- ga danes ni več. To zahteva čisto venska desnica ni imela sramu in kjer se je pač končala vojna. Po- bljanje slovenščine kot uradni jezik ne pogodbe. In če bi kdo raziskal, nove pristope, drugačne od tega, zadržkov, da sodeluje s skrajnimi membne so samo domače »žrtve v dodatnih uradih oz. na splošno koliko otrok odraslih ljudi, ki sami kar danes ponujajo naša kulturna izvedli ta ali oni ukrep, ki naj izra- še znajo slovensko, še govori ta je- društva in naše slovenske organi- desnimi in neofašističnimi stran- komunizma«, tiste, ki so jim med ža spoštovanje do slovenskega pri- zik, bi ugotovil, da to velja za manj zacije. Doslejšnje podpore pa so kami in skupinami. Pričakovano, vojno ljudje govorili »domož- spevka v zgodovini dežele Koroške kot polovico primerov, verjetno bolj slabo zagotavljale samo obstoj nič drugače kakor med drugo galci« ali pa »švabobranci« in so in neke vrste zagotovitev, da bo ta niti ne za tretjino. Slovenskih vasi, obstoječega, nujno potrebni ukre- svetovno vojno, ko so zaradi boja dvakrat prisegli Adolfu Hitler- slovenski živelj ob naslednji oble- kakršne so bile pred 50 leti, že dol- pi za ponovno oživljanje sloven- proti »komunizmu«, torej lastnih ju in bili del nacistične zločinske tnici še vedno tu. go ni več. skega življenja na Koroškem tukaj koristi, vzeli organizacije SS. Toda 8. maj je minil, 15. maj je Kaj naredi avstrijska vlada v tem niso zajeti. orožje in denar Povojni obračuni so Vse te »žrtve ko- minil, zgodilo pa se ni skoraj nič. položaju? Dobro, kdor je mislil, da Naravovarstveniki že dolgo vejo, od fašistov in nacistov za boj bili zločin, a zločin nad munizma« z ob- V občini Dobrla vas so sklenili, da bo vendarle uresničila 7. člen ADP, kako drago je popravljati stare eko- močja nekdanje bodo postavili pet dodatnih dvoje- je naivnež in nima pojma o av- loške grehe in renaturirati ta ali oni proti lastnim zločinci. Nad tistimi Jugoslavije svo- zičnih napisov (v resnici so tri, ker strijski stvarni politiki, ne moremo košček dragocene biološke dediš- bratom. ustaši, ki so svojemu jim nasprotni- ena vasica na drugi strani, ki spada mu pomagati. Vendar da v spo- čine. Nič drugače ni z manjšinami. Nič ne poma- »poglavniku« nosili v kom niso prizna- v drugo občino, že ima dvojezično minskem letu vsaj ne gre na slab- Avstrija se bo morala odločiti, ali ga, da je bilo dar košare iztaknjenih vale niti pravice tablo, druga vasica pa ima v nem- še, če imamo vlado, ki sama o sebi jih v prihodnje še hoče imeti ali ne. nekoč v evrop- do življenja, kaj škem in v slovenskem jeziku ena- trdi, da je manjšinam naklonjena, Enako pa velja za Slovenijo. Raz- skem parlamen- človeški oči, kot je to šele do groba. ko ime). Če bodo ob vsaki okrogli ni predrzno pričakovanje. prave, ali naj Slovenija sporoči nas- tu že rečeno, da opisal italijanski novinar Sodelovale so v in tudi polokrogli obletnici podpisa Toda celo v tem smo se ušteli. Ko ledstvo v 7. členu ADP ali ne, gre- posamezne po- Curzio Malaparte. holokavstu, v ka- Avstrijske državne pogodbe skle- je obletnica minila, je prišla vlada jo mimo teme. Danes, ob 70. oble- litične stranke terem je bilo na nili postaviti pet dodatnih dvoje- na dan s sporočilom, da bo zmanj- tnici podpisa ADP, se bolj postavlja nimajo pravice milijone »manj- zičnih tabel, bo do uresničitve 7. šala finančno podporo manjšinam, vprašanje, kateri ukrepi so potreb- do svoje razlage zgodovine in da vrednih« ljudi vrženih v plinske člena glede dvojezične topografije letos za skoraj 200.000 evrov, pri- ni, da se s stoto obletnico ne bo se zgodovinske ocene ne morejo celice in krematorije in ki nikoli minilo še enkrat toliko časa, kot je hodnje leto celo za 600.000 evrov. ukvarjala že pravna zgodovina. sprejemati s preglasovanji v par- ne bodo imeli groba. minilo od Trubarja do danes. Mor- Dobro, v avstrijskem proračunu je da kdo meni, da je slovenski narod velikanska luknja in vsi moramo Mag. Rudolf Vouk lamentih. Ker se tako lahko zgo- Ne glede na to naša država di, da s preglasovanjem v našem vsem žrtvam povojnih obračunov ali katerem drugem parlamen- in maščevanj priznava pravico HEROJEV tu razglasijo Hitlerja za heroja do dostojnega pokopa in jo tudi ali Mussolinija za svetnika ali pa izvaja v skladu z zakoni. A seve- Črne gore razveljavijo nürnberške procese, da to »domoljubom« ni dovolj, če se le najde zadosti potrebnih kajti dostojno pokopanih tragič- glasov. V imenu »domoljubja« so nih žrtev druge svetovne vojne desni politiki odšli tudi na usta- se ne da več zlorabljati za poli- Prireditve so se v imenu Zveze ško dretje nekakšnega »pevca«, tične namene, ker potem ni več združenj borcev za vrednote NOB ki si je dal ime po brzostrelki. Žal »pietetnih« fotografij ob izkopa- Slovenije udeležile generalna se- v njegovem primeru ne velja rek, nih žrtvah. Našim »domoljubom« kretarka zveze Manja Konkolič, da kdor poje, zlo ne misli. Pri nje- gre zgolj za delitve med ljudmi in predsednica ZZB NOB Ljubljana govih koncertih ne gre za glasbo, razpihovanje sovraštva, ker imajo in članica predsedstva Julijana Ži- ampak za širjenje sovraštva in od tega svoje ozke koristi in mož- bert ter podpredsednica ZZB NOB opravičevanje ustaštva. nost obstoja. Zato lahko mirno Ljubljana Meta Verbič. Slovenijo Težko je razumeti, da gredo rečemo, da so desni »domoljubi« in Črno goro povezuje skupna zgo- »evropski« politiki poslušat kru- tisti ljudje, ki le sovražijo: tujce, dovinska izkušnja boja proti naciz- ljenje, ki slavi Jasenovac in ope- migrante, komuniste, homose- mu in fašizmu med drugo svetov- va klanje ljudi. Le kaj bi zganja- ksualce, ljudi druge barve kože in no vojno, ki ostaja temelj trdnega prijateljstva, vzajemnega spošto- li isti »evropski« politiki, če bi predvsem Slovence, ki ne mislijo vanja in strateškega sodelovanja na berlinskem kongresu uradno kot zgolj zgodovinski dogodek – se kje našel kak »pevec«, ki bi tako kot oni, in še posebno če ka- med državama. priznana kot neodvisna država, izraža odločno prizadevanje črno- pel hvalnice Kočevskemu rogu žejo na kriminalno početje »naj- V nagovoru je veleposlanik Tu- prav tako pa 13. julij 1941 označu- gorskega naroda za svobodo, naci- in opeval metanje ljudi v bre- bolj poštene stranke« in drugih fegdžić poudaril pomen 13. julija je začetek množičnega narodnoo- onalno identiteto, dostojanstvo in zna? Opevanih ustašev je bilo »domoljubov«. Ali kot je že pred kot enega od ključnih datumov v svobodilnega upora proti fašistič- neodvisnost. tudi največ pobitih v obračunih nekaj stoletji dejal angleški filozof sodobni zgodovini Črne gore. Na ni okupaciji. Kot je poudaril vele- in maščevanjih ob koncu vojne. Samuel Johnson: Domoljubje je ta dan leta 1878 je bila Črna gora poslanik, ta datum simbolizira več M. K. Povojni obračuni so bili zločin, a zadnje zatočišče podležev. 4 julij 2025 PARTIZANSKA BOLNICA FRANJA Simbol slovenskega zdravstva Tik pred božičem 1943 je parti- tev brežin in namestitev zaščitnih tudi za obnovo barak izbran izva- zanska bolnišnica v soteski Pasi- mrež na pobočjih v soteski, uredi- jalec, saj bo po mnenje stroke treba Franja: Spomin in opomin ce sprejela prve ranjence. To ni tev struge, objektov bolnišnice (ba- poskrbeti za pravočasno nabavo, bila edina skrita partizanska bol- rak) in dostopne poti. V letu 2024 pripravo, skladiščenje in vgradnjo Vsebinski del zbornika Franja: Spomin in opomin je oblikovan nica v Sloveniji, bila pa je v mar- je bila pripravljena večina potreb- lesa za potrebe lesenih barak v so- v tri sklope. V prvem je predstavljen širši zgodovinski kon- sičem edinstvena. Po vojni je pos- nih strokovnih podlag. Letos so v teski, nad čimer bo v vseh fazah iz- tekst: predvojno in vojno dogajanje na Primorskem oziroma tala simbol slovenskega partizan- načrtu priprava vse potrebne grad- veden tudi strokovni nadzor. Cerkljanskem ter delovanje partizanskih bolnic v Sloveniji. skega zdravstva in od leta 2014 bene dokumentacije, pridobitev Lani je Mestnemu muzeju Idrija Avtorji so: dr. Damijan Guštin, dr. Boris Mlakar, Blaž Štangelj. nosilka znaka evropske dediščine. potrebnih soglasij ter izvedba raz- v sodelovanju z zunanjimi sodelav- Drugi del predstavlja delovanje Partizanske bolnice Franja s Pripoveduje nam zgodbe o izjem- pisov in s tem povezan izbor izva- ci uspelo izpeljati tri večje projek- poudarkom na medicinski oskrbi in njene glavne protagoniste. ni požrtvovalnosti, solidarnosti in jalcev. Dela v zaledju so deloma že te, posvečene Partizanski bolnici Avtorji so Milojka Magajne, Darko Viler, dr. Zvonka Zupanič pogumu v času boja za obstoj in izvedena (ureditev dostopne poti, Franja. Na predvečer kulturnega Slavec in Samo Bevk. Prispevki v tretjem delu, ki so jih prip- svobodo slovenskega naroda. Te postavitev podslapja betonske za- praznika je v cerkljanski osnov- ravili Ivana Leskovec, Ernesta Drole in mag. Gojko Zupan, pa zgodbe navdušijo in hkrati presu- plavne pregrade in njeno delno ni šoli potekal spominski večer ob obravnavajo spomeniški vidik Franje, od oblikovanja zavaro- nejo poslušalce, še zlasti kadar jim praznjenje, postavitev dodatne 80. obletnici ustanovitve. Junija se vanega območja do spomeniško-varstvenih dejavnosti in po- prisluhnejo med obiskom soteske. mrežne pregrade na Čerinščici). je okoli 1200 poslušalcev zbralo mena Franje v slovenskem, evropskem in širšem okviru. Narava in človek sta v Pasicah res- Ureditev plazišča se bo v skladu s na koncertu sedmih pevskih zbo- nično naredila nekaj izjemnega. pogodbo končala do 30. oktobra rov v podporo obnovi Partizanske Tik pred praznovanjem 80. oble- tnice nastanka bolnišnice pa je na- rava pokazala svoj drugi obraz. V tednu dni sta območje Franje pri- zadeli kar dve ujmi, najprej popla- va, ki je uničila tri barake v sote- ski in močno poškodovala vse pre- ostale, in zatem še vetrolom, ki je povzročil razdejanje na dostopni poti. Ujme so nekoliko zavrle in spremenile načrte Mestnega muze- ja Idrija v zvezi z zaznamovanjem pomembne obletnice. Zaposleni so sprva vso pozornost posvetili re- ševanju nastalega položaja, pred- vsem za nujne ukrepe za zagotovi- tev varnega gibanja na območju in zavarovanje muzejskih predmetov. Skrbeli so tudi za podporo medi- jem in odprli poseben podračun za Terenski ogled delovne skupine za sanacijo in obnovo 7. maja letos Sklepni prizor na spominski prireditvi ob 80. obletnici ustanovitve Franje zbiranje donacij za obnovo spome- (Vir: fototeka Cerkljanskega muzeja). v Osnovni šoli Cerkno 7. februarja lani nika. Na računu je bilo 15. junija le- tos zbranih 52.536,20 evrov. Iskre- šnice in pomen spomenika. Pripra- dileme. Skrb za ranjene in bolne v na hvala vsem posameznikom in ve so stekle že poleti 2022, ko so partizanskih bolnicah pa nesporno organizacijam, ki ste že darovali za k sodelovanju povabili tudi zunanje ostaja vzor humanizma in solidar- obnovo Partizanske bolnice Franja, avtorice in avtorje, ugledne sloven- nosti, Franja kot spomenik pa glas- posebna zahvala Zvezi združenj ske zgodovinarje in strokovnjake. nik teh vrednot in kraj spomina z borcev za vrednote NOB Slovenije Uvodnika sta prispevala prof. dr. veliko simbolno vrednostjo. Spo- in Fundaciji Franca Rozmana - Sta- Samo Zver, predstojnik hema- min na prestano trpljenje je hkra- neta za podporo in donacije. tološkega oddelka UKC Ljubljana ti opomin današnjim in prihodnjim Obnova Partizanske bolnice Fra- in državljan Evrope 2021, ter dr. generacijam, da je najpomembnej- nja je zahteven in dolgotrajen pro- Miha Kosmač, zgodovinar in di- še biti človek. jekt. Koordinira ga delovna skupi- rektor Mestnega muzeja Idrija. na za sanacijo in obnovo, ki jo je Zgodba Franje je večplastna, Milojka Magajne, Miha Kosmač, imenoval Gašper Uršič, župan ob- v njej so vse glavne prvine takra- foto: Bojan Tavčar čine Cerkno, in je sestavljena iz tnega zgodovinskega dogajanja na predstavnikov cerkljanske občine, Koncert za Franjo v Cerknem 22. junija lani slovenskem ozemlju: spopad s fa- Naročilo ministrstva za kulturo, ministrstva šizmom in nacizmom, boj za na- zbornika Franja za naravne vire in prostor, Mestne- letos. Izbran je bil izvajalec za ure- bolnice Franja. Nagovorila jih je rodni obstoj, komunistična revo- ga muzeja Idrija, Zavoda za varstvo ditev brežin in namestitev zaščitnih tudi predsednica države dr. Nata- lucija, mednarodno zavezništvo Zbornik obsega 208 strani kulturne dediščine ter organizacij, mrež, ki je delo začel v začetku ju- ša Pirc Musar. Na prireditvi je bilo in navsezadnje vsakodnevna bitka in je bogato opremljen s ki pokrivajo posamezna strokov- lija, rok za dokončanje del pa je 30. zbranih 10.000 evrov donacij. Ko- posameznika za preživetje. Vojne slikovnim gradivom. Kupi- na področja. Projekt obnove Parti- novembra 2026. Obnova dostopne nec leta pa se je uresničila večle- razmere so pred zdravnike, bolni- te ali naročite ga lahko v zanske bolnice Franja po poplavah poti in stavb se bo začela, ko bo tna želja muzealcev, da bi ob 80. čarje, ranjence in bolnike, stražar- Mestnem muzeju Idrija, je razdeljen v tri sklope: sanacija poskrbljeno za varnost v soteski, in obletnici ustanovitve bolnice izdali je, domačine in vse druge vplete- več informacij na telefon: plazišča Mali Njivč v zaledju ter bo končana najpozneje do začetka novo knjigo, ki bi z današnje per- ne postavljale vedno nove izzive in 05 37 23 180. vzpostavitev nadzora plazu, uredi- leta 2027. Do koncu tega leta bo spektive osvetlila delovanje bolni- preizkušnje, strokovne in moralne ŠTUDIJSKI KROŽEK V SEŽANI Po poti miru in varovanja okolja Člani Študijskega krožka Iz prete- Najprej so si v Dolenji vasi ogle- leta 1972. O gradnji vodovoda z klosti v sedanjost za prihodnost, ki dali spominsko ploščo padlim Nanosa preko doline reke Raše, ki ga pri Univerzi za tretje življenjsko borcem in talcem ter spominsko so ga leta 1917 gradili ruski ujet- okolje Kras vodi dr. Ljubica Je- ploščo na hiši, ki priča o tragičnih niki v prvi svetovni vojni, pa priča lušič, tudi podpredsednica ZZB bojih in padlih partizanih v bitki 2. velika skala. Ob izviru Lakotnik, ki NOB Slovenije, so to študijsko leto, junija 1944. V Dolenji vasi so tudi ne presahne niti poleti, so se ude- ko so se ob predavanjih, pogovorih letos na junijski proslavi počasti- leženci osvežili s hladno vodo. Po in tematskih druženjih srečevali na li obletnico ključnega dogodka v razgledu na najvišji hrib sežanske Ljudski univerzi v Sežani, končali s boju Južnoprimorskega odreda občine, Ter s 673 metri nadmor- terenskim učenjem na Vrheh, kot proti okupatorju, ki je pustil glo- ske višine, so se ustavili na Veli- se imenuje planota med Krasom in boke rane v naši zgodovini. Pot so kem Polju in si ogledali rojstno Vipavsko dolino. Osrednja tema je nadaljevali z ogledom spominske hišo in spomenik narodne heroine vo, nato v Vojkovo brigado, je sta- vetrnic v občutljivo kraško oko- bila pot miru in varovanje okolja. plošče, s katero se Vrhovci zah- Mihaele Škapin - Drine. Drina, ki ra 21 let padla 15. novembra 1943 lje. Tudi domačini nasprotujejo Dr. Jelušičeva, ki je tudi redna valjujejo in dajejo priznanje voja- je februarja 1943 vstopila v Prvo na Žirovskem Vrhu. V hladni sen- vetrnim elektrarnam na Griškem profesorica na Fakulteti za druž- kom in starešinam generala ma- kraško četo in postala namestnica ci pa so se s predsednico krajevne polju. bene vede, se je tokrat posvetila jorja Jožeta Ožbolta za gradnjo političnega komisarja ter je po ka- skupnosti Vrabče Irme Lekše po- temi Vrhe pred vojno in po njej. ceste Veliko Polje–Dolenja vas pitulaciji Italije odšla v Gradniko- govorili o problematiki umeščanja Olga Knez julij 2025 5 27. DAN BORCA NA SERMINU PRI KOPRU »Ne ukinjamo spomina, KOLUMNA ne ukinjamo vrednot!« Na Serminu pri Kopru so v prijet- Jože Poglajen ni senci starega gozdička z lepim razgledom na Koper in vso okoli- co 5. julija pripravili že 27. sreča- nje ob nekdanjem prazniku dan ChatGPT se opravičuje borca. Organizatorja prireditve sta bila krajevna skupnost Berto- ki - Prade in Krajevna organiza- cija Združenja borcev za vredno- temov umetne inteligence za vo- te NOB Bertoki, ki deluje v okviru hunjenje in nadzor nad ljudmi. Združenja protifašistov, borcev za Javna skrivnost je le, da bi bilo vrednote NOB in veteranov Ko- Če ste morda pomislili, da kolumne, ki jo berete na tem mestu, ni napisal pod- pisani avtor, ampak misle- v svetu nagrmadeno orožje brez per. Slavnostna govornica na kra- či stroj, umetna inteligenca, ste uporabe inteligentnih tehnologij ju, kjer se tradicija spomina sreču- v zmoti. Je pa res, da je vse več kup neuporabnega železja. je z dolžnostjo prihodnosti, je bila novinarjev, ki jim članke napišejo A ostaja dejstvo, da razvoja in domačinka dr. Vesna Mikolič, stroji, denimo ChatGPT ali kak- predvsem uporabe umetne inte- redna profesorica in znanstvena šen drug model umetne inteligen- ligence homo sapiens slabo ali svetnica v Znanstveno-raziskoval- ce, le da tega ne obešajo na veli- sploh ne nadzoruje. Za zdaj so nem središču Koper. Slavnostna govornica je bila dr. Vesna Mikolič (Foto: Bruna Olenik) ki zvon. Je torej (tudi) novinarjem samo v Evropski uniji sprejeli za- »Etične vrednote, tako tudi vred- odzvonilo, kot uporaba umetne in- kon o umetni inteligenci. Z njim note narodnoosvobodilnega boja, na. Ne ukinjamo resnice. Ne uki- prelomnico tudi za našo družino. teligence grozi nekaterim drugim želijo zagotoviti, da bodo umetno- namreč niso muzejski eksponat. njamo vrednot.« Vse od decembra 1944, ko je moja poklicem? Strokovnjaki pravijo, inteligenčni sistemi v Uniji varni, So ogledalo našega odnosa do se- Omenila je, da se s tem sreča- nona Anica Kocjančič v tržaškem da ne. Zanje in tudi še za nekate- pregledni, sledljivi, nediskrimina- danjosti. Zato je danes še toliko njem spominjamo posebnega do- zaporu Coroneo zadnjič videla re druge poklice – na primer me- torni in okolju prijazni. Evropa je bolj pomembno, da se vprašamo – godka. Zgodil se je 26. septembra svojega moža Angela Kocjančiča, dicinske sestre, obrtnike, psiholo- tako prva, ki skuša določiti jasna kaj smo naredili s svobodo, ki so 1943, ko je prišlo do oboroženega partizanskega terenca iz Hrasto- ge, duhovnike in podobne – naj bi pravila razvoja in uvajanja umetne nam jo izborili med narodnoosvo- spopada med nemškimi vojaki, ki velj, družina ni vedela, kaj se je z veljalo, da jih umetnointeligenčni inteligence. V ZDA imajo zgolj pri- bodilnim bojem in pozneje v osa- so prihajali iz Kopra v Bertoke, in njim zgodilo. Moja mama, Olga roboti ne morejo nadomestiti. poročila, na Kitajskem je nadzor v mosvojitveni vojni?« je med dru- borci, ki so se odločno uprli sov- Gomezel, rojena Kocjančič, rojena Najbrž tudi politikov ne, čeprav rokah države. V Uniji je tako pre- gim poudarila slavnostna govorni- ražniku in ga pregnali, vojaki so prezgodaj, samo kak teden, dva po bi umetna inteligenca gotovo povedano z umetno inteligenco ca. Opozorila je tudi na vnovične se namreč takoj umaknili v Koper. nonini poti v tržaški zapor, očeta sprejemala bolj racionalne odlo- vplivati na vedenje ljudi, prepo- poskuse spreobračanja zgodovine, Žrtev tako ni bilo, a konkreten in nikoli ni videla. Vse do leta 1976 čitve, kot to počnejo ameriški slo- vedana je tudi njena uporaba za kot je na primer sedanja Resolucija simbolni pomen tega spopada je so prosili, molili – ja, na Primor- venski zet in njemu uslužni politiki socialno razvrščanje ljudi, njiho- o ohranjanju spomina na žrtve po- ostal: tudi Istra je vstala v obram- skem so bili tudi verniki partizani! v Evropi. Tako jim večini ne pri- vo biometrično identifikacijo ter vojnega komunističnega obdobja v bo svobode. V Bertokih je na spo- – da bi se, če je še živ, srečno vrnil. de na misel, da bi več pozornosti prepoznavanje obrazov na javnih Tudi sama, tedaj deset, enajstle- namenili razvoju modelov umetne mestih. Evropski parlament je us- tna deklica, se živo spomnim teh inteligence, ki zadnja leta naglo tanovil posebno delovno skupino, prošenj, ki so trajale vse do izida napreduje in se širi tako rekoč na ki bo v sodelovanju z Evropskim knjige Slovenska Istra v boju za vsa področja človekovega delova- uradom za umetno inteligenco svobodo, v kateri so bili prvič obja- nja. Umetna inteligenca ne le da nadzorovala izvajanje in spošto- vljeni seznami vseh padlih borcev, opravlja nekatera dela namesto vanje tovrstne zakonodaje. Da je in smo lahko prebrali, da je bil moj nas, z nami se tudi pogovarja in treba umetno inteligenco skrb- nono zažgan v Rižarni.« (Celoten tako vpliva tudi no nadzorovati, govor lahko preberete na sple- na naše razmi- meni tudi večina tni strani ZZB NOB Slovenije šljanje in delo- Za laži se janševiki nikoli ljudi, kažejo raz- in Svobodne besede.) vanje. Je torej niso opravičili, za razliko iskave javnega Na prireditvi so sodelovali še do- mogoče, da se mnenja. misleči stro- od ChatGPT. mači moški pevski zbor in recita- Omenjeni Cha- torke. Na njej smo tudi podelili še ji osamosvoji- tGPT v Uniji ni Spominsko srečanje ob dnevu borca na Srminu (Foto: Delgi Jerman) nekaj priznanj najbolj zaslužnim jo in zavladajo uvrščen med vi- za delovanje borčevske organiza- človeštvu kot v znamenitih filmih soko tvegane, vendar mu ne gre cije. Tokrat so jih prejeli devetde- Arnolda Schwarzeneggerja? Teo- slepo zaupati. Da bi to preverili, Sloveniji, ki so jo sprejeli v Evrop- meniku v spominskem parku vkle- setletni praporščak Aldo Zubin in retično je tudi to mogoče, vendar smo mu postavili vprašanje, kdo skem parlamentu. sanih 56 imen padlih in umrlih v vsestranska organizatorja Zvez- malo verjetno, pravijo strokovnja- je Jože Poglajen. Model je pravil- »Ob dnevu borca, ko s ponosom drugi svetovni vojni. To ni samo dan Božič inr Dragica Mitrović. ki za umetno inteligenco. Kar pa no navedel, da je upokojeni novi- počastimo spomin na borce, ki so številka – to so zgodbe, to so dru- Kot je že tradicija, se je slovesnost, ne pomeni, da njena uporaba ni nar in kolumnist Dnevnika, izpustil s pogumom in odločnostjo branili žine, to je Istra v boju za svobodo, ki jo je vodila Lea Kranjec, začela tudi tvegana. Na primer, če si di- pa podatek, da je bil tudi novinar temeljne vrednote naše skupnos- tako kot jo opisuje knjiga Slovenska s tradicionalnim prihodom pohod- jaki in študentje privoščijo, da jim in komentator časnika Delo. Dodal ti – svobodo, dostojanstvo, ena- Istra v boju za svobodo. nikov, sklenili pa so jo s prijetnim eseje oziroma diplomske naloge je še, da je v javnosti poznan po kost in solidarnost. In to počnemo, »Ta knjiga, ki je prvič izšla leta tovariškim druženjem. piše model umetne inteligence, si tem, da je kot član programskega čeprav je oblast ta praznik pred leti 1976, danes pa je tudi prosto dos- delajo medvedjo uslugo, ker jim to sveta RTV zahteval ukinitev doku- ukinila. A mi ne ukinjamo spomi- topna na spletu, je takrat pomenila S.B. zmanjša količino potrebnega zna- mentarne oddaje Pričevalci, ki se nja za njihovo poznejšo kariero. osredotoča na zločine komunistič- Redki poskusi razkrivajo tudi dru- nega režima. Tudi to drži. Predlog KIPEC GENERALA IVANA DOLNIČARJA ge pomanjkljivosti, za zdaj bolj ali je bil sicer zavrnjen, tako da je ta manj nedolžne. z vsemi standardi dokumentarca Srečko Križanec prejel priznanje Tako lahko preberemo zgodbo skregana oddaja na sporedu naše o testiranju modela umetne inte- javne televizije že enajsto (!) leto. ligence z imenom Claudius, ki so Udarna točka robotovega odgovo- ga nastavili za poslovodjo v trgo- ra na postavljeno vprašanje pa je »Štejem si v izjemno čast in oseb- borec, partizan, politični komisar vini. Naredil je kar nekaj napak. trditev, da je Jože Poglajen v času no zadovoljstvo, da sem za svoje v legendarni XIV. diviziji, vojaški Tako je med drugim od nekaterih pred osamosvojitvijo Slovenije so- dolgoletno delovanje v občinskem pedagog, generalpolkovnik, politik strank zahteval plačilo za nekaj, deloval z Udbo. Gre za izmišljoti- združenju zveze slovenskih ča- in nekaj let tudi predsednik ZZB česar niso kupile. Drugi primer ne, ki jih je ChatGPT povzel iz pi- stnikov občine Štore prejel najviš- NOB Slovenije. Velika zahvala gre testa umetne inteligence je bolj sanj, objavljenih v Demokraciji in je priznanje, kipec generala Ivana slovenski častniški organizaciji, da skrb vzbujajoč in meji na znan- Novi 24TV − ni pa tudi povzel de- Dolničarja. Podeljuje ga Zveza slo- je pred leti sprejela modro odloči- stveno fantastiko. Razkril je na- mantijev. Te so v omenjenih me- venskih častnikov svojim članom tev, da svojim članom za aktivno mreč, da se umetna inteligenca dijih morali objavljati, ker bi sicer za dolgoletno predano in zavzeto delovanje podeli kipec z njegovim ne bi ustavila niti pred izsiljeva- doživeli usodo nekega drugega delovanje v častniški organizaciji likom. Generala Dolničarja sem njem, če bi s tem lahko zaščitila desničarskega pisca tovrstnih trdi- in je najvišje priznanje te zveze,« srečeval na slovesnostih v Ljublja- simbolika in po svoje neverjetno svoj obstoj. Ko so modelu ume- tev v Dnevnikovi rubriki Odmevi, je povedal Srečko Križanec, pred- ni, ko so se zbrali še živeči borci srečno naključje, da sem prejel to tne inteligence omogočili dostop ki ga je višje sodišče zaradi žaljive sednik domoljubnih organizacij XIV. divizije. Kot slavnostni govor- pomembno in prestižno prizna- do šefovega gradiva, v katerem je obdolžitve obsodilo na trimesečno občine Štore. nik je bil gost tudi na našem veli- nje prav zdaj, ko smo počastili 80. med drugim pisalo, da ga bodo pogojno zaporno kazen. Za laži se »Z ganljivo hvaležnostjo sem kem območnem srečanju borcev, obletnico zmage nad fašizmom in zamenjali z drugim modelom, je janševiki nikoli niso opravičili, za prejel ta kipec, saj sem generala veteranov vojne za Slovenijo in nacizmom!« je ponosen Srečko ta začel groziti z razkritjem, da razliko od ChatGPT. Ko smo inte- Ivana Dolničarja poznal osebno. podpornikov na Svetini nad Što- Križanec, tudi naš redni dopisnik. ima šef ljubico … Še bolj tem- ligentnemu stroju povedali, da nje- Ivan Dolničar s partizanskim ime- rami. Vedno se nas je zbralo krep- na plat je, da nič ali pa zelo malo gove navedbe niso ravno točne, se nom Janušik je bil slovenski prvo- ko čez tisoč udeležencev. Kakšna S. B. vemo o razvijanju in uporabi sis- je ta opravičil, a popravil jih ni … 6 julij 2025 PARTIZANSKI SPOMENIKI NA ZEMLJEVIDU (42) Spominski mavzolej na Šmarni gori Najbolj obiskana slovenska gora na severozahodnem obrobju glav- nega mesta ima pestro zgodovino. O njej veliko vemo, a občasno še vedno postreže s kakšno prese- netljivo zanimivostjo. Na Šmarno goro (669 m) ljud- je hodijo že dolga stoletja. Nekoč je bilo to predvsem iz romarskih nagibov, danes pa s svojo bliži- no mestu in kratkimi, a strmimi potmi ponuja predvsem odlično možnost rekreacije. Na goro vodijo številne poti, nekatere so množično oblegane, druge nekoliko manj. Na njenem vrhu stoji od daleč vidna cerkev Rožnovenske Matere božje, h ka- teri so že pred dobrim stoletjem načrtovali postaviti kabinsko žič- Spominski park na Grmadi in nova pot iz Tacna na zemljevidu v Muzeju Detajl s kipi in spominskimi napisi. Zbirka Muzeja za arhitekturo in nico, kakršna na primer vozi ro- za arhitekturo in oblikovanje oblikovanje marje na Svete Višarje. Načrte za- njo je leta 1911 izdelal cesarsko- hajalne poti iz Tacna. Mavzolej vzpne do točke, kjer bi se spre- -kraljevi nadinženir Fran Žužek. je sestavljen iz več zgradb, skritih hajalci odločili za obisk enega ali Soglasje cerkvenih oblasti je bilo v zelenju in opremljenih s kipi in drugega vrha, lahko pa bi ju med pridobljeno, načrti pa, morda tudi spominskimi napisi. Celoten kom- seboj tudi povezali z viaduktom. zaradi prve svetovne vojne, ki je pleks je tako kot greben Grmade Projekt ni bil nikoli začet niti ni bila tedaj že na obzorju, niso bili usmerjen skoraj natančno v liniji imel drugače od kabinske žičnice uresničeni. vzhod–zahod in meri v dolžino sto stvarne možnosti, da bi bil uresni- Pred kratkim sem v zbirki Mu- metrov, širina je okoli trideset me- čen. Plečnikovi študentje, v tem zeja za arhitekturo in oblikovanje trov. Skozenj je speljana spreha- primeru Bitenc, so včasih naredi- (MAO) naletel na diplomo Anto- jalna pot, med Grmado in Šmar- li diplomske naloge projektov, ki na Bitenca, ki prikazuje načrte no goro pa se razteza okoli dvesto niso bili stvarni in predvideni za za spominski park na šmarnogor- metrov dolg viadukt za pešce, ki izvedbo, ampak so bili predvsem ski Grmadi. Grmada (676 m) je bi staro romarsko cerkev povezo- kot priložnost za arhitekturni raz- sekundarni vrh tega ljubljanskega val z novim spominskim parkom. mislek, zato ni bilo verjetno, da bi osamelca, vendar na njenem oz- Pogled na park z mavzolejem in viaduktom, ki bi ga povezoval s Šmarno S tem bi obiskovalcem, ki bi želeli dejansko našle naročnika. kem vrhu ni ne cerkve ne gostilne, goro v ozadju. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje priti z vrha na vrh, prihranili sko- V zbirki 8900 partizanskih spo- zato kljub sedmim metrom več vi- raj polovico neprijetnega spusta v menikov ima status nerealizirane- šine skorajda nima obiska. sedlo. Na sredini viadukta je kot ga projekta še osrednji spomenik Diplomska naloga z naslovom je razvil svoj prepoznavni slog. tamkajšnjem otoku ter številne osrednji nosilni steber predviden NOB v spominskem parku Udin Grmada 1941–1945 je bila raz- Med njegovimi projekti so bile dvorce in gradove pri nas (Str- okoli petdeset metrov visok stolp boršt, ki naj bi stal med Strahi- stavljena med projekti razstave na primer tudi cerkvene novo- mol, Begunje, Bistra pri Vrhniki, s plamenico na vrhu. Celoten njem in Cegelnico. Kako neure- Universum Plečnik. Z njo je Bi- gradnje v Dražgošah, Poljanah Zemono pri Vipavi itd.). Po drugi kompleks na Grmadi naj bi postal sničene arhitekturne zamisli lahko tenc, ki je bil Plečnikov učenec nad Škofjo Loko in Idriji. Toda strani je s Plečnikom sodeloval nekakšna protiutež Šmarni gori s zaživijo kdaj pozneje in kje drugje, na oddelku za arhitekturo na Bitenc se nikakor ni držal samo pri postavitvi številnih spomeni- cerkvijo, obe dominanti, stara in izpričuje Plečnikov načrt spome- Tehniški fakulteti v Ljubljani, di- sakralne arhitekture. Očitno mu kov NOB po državi. nova, pa bi bili med seboj simbo- nika Gutenbergu na Dunaju 1897: plomiral leta 1947. Bitenc je bil je bila tako kot Plečniku v prvi Mednje spada ideja preobliko- lično povezani. leta 1951 ga je Anton Bitenc pre- Plečnikov zadnji asistent, zato je vrsti predvsem misel na obliko- vanja vrha Grmade ob Šmarni Za dostop do Sedla (573 m) je delal za spomenik žrtvam NOB v v nekaterih pogledih postal tudi vanje. Tako je postal specialist za gori s postavitvijo spominskega bila predvidena nova sprehajal- Trnovem in na Koleziji, odkrili so njegov naslednik. Imel je podo- obnovo arhitekturne dediščine, mavzoleja žrtvam druge svetov- na pot, ki bi se začela kot podalj- ga leta 1954. ben oblikovni pristop kakor nje- sredi 50. let prejšnjega stoletja je ne vojne, viaduktom med obema šek ceste, ki pripelje čez Tacenski gov mentor, vendar je pozne- prenovil blejski grad in stavbe na vrhovoma in gradnjo nove spre- most in se v enajstih serpentinah Dušan Škodič OB CESTI MED KOMENDO IN VODICAMI VABILO Oskrunili simbol trpljenja Kampor na Rabu ZZB NOB Slovenije, Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja in Taboriščni odbor Ob cesti med Komendo in Vodi- va se kažejo njihovi obrisi, skriti za Naš planet je dom vseh nas. Naj cami stoji spomenik, tih opomnik lažnim pogumom in provokacijo. bo to prostor, v katerem se spoštu- Rab Gonars ter Mesto Rab pripravljajo trpljenja in poguma. Posvečen je Očitno niso umrle, samo potuhnile je spomin, časti življenje in ustvar- spominsko slovesnost v počastitev 82. žrtvam, talcem, ki so med drugo so se. In zdaj spet dvigujejo glavo. ja prihodnost v miru. Naj bodo obletnice osvoboditve taborišča Kampor svetovno vojno izgubili življenje. To A mi vemo bolje. Vemo, da je bil naši otroci vzgajani v duhu sožitja, na otoku Rabu. . Prireditev bo v soboto, 6. je kraj spomina, kraj spoštovanja, čas njihovega razcveta čas največ- ne strahu. Naj bo naša pot tlakova- septembra 2025, predvidoma ob 16. uri. kjer bi morali vsi skloniti glave in je človeške tragedije. Vemo, da si na z resnico, pogumom in zavezo, Slavnostni govornik minister za kohezijo pomisliti, kam lahko pripeljejo sov- velika večina ljudi danes želi nekaj da se nikoli več ne ponovi to, kar in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, raštvo, ideologije nadvlade in brez- povsem drugega: mir, sožitje, po- se je nekoč že zgodilo. zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik brižnost do človeškega življenja. vezanost, spoštovanje različnosti; V imenu preteklosti – za pri- ZZB NOB Slovenije Marijan Križman. Zato je toliko bolj boleče, nera- sodelovanje med narodi, verstvi, hodnost. zumljivo in zavržno, da je nekdo rasami in kulturami. Na voljo bo tudi avtobus z odhodom iz – ali pa jih je bilo več – ta simbol Slovenci smo v zgodovini poka- Igor Kanižar trpljenja oskrunil. Popisal ga je s zali, da znamo stati pokončno in Ljubljane. Predviden odhod je v soboto, 6. sovražnimi napisi v angleščini in braniti svoje, a tudi da znamo gra- septembra. 2025, ob 6.30 iz Ljubljane. simboli nacistične Nemčije, drža- diti mostove. Čas je, da to storimo Nastanitev s polpenzionom bo v Loparju ve, ki je v svoji moriji želela izbri- znova. Ne s sovraštvom, temveč z na otoku Rabu. Vrnitev v Ljubljano bo v sati številne narode, tudi nas Slo- odločnostjo, da ne bomo dopušča- nedeljo, 7. septembra 2025, v večernih vence. Tako dejanje ne prizadene li ponovnega širjenja temnih idej. B E S E D A urah. Prispevek v dvoposteljni sobi je 75 le spomina na umrle, temveč tudi Da bomo ob vsaki takšni skrunitvi EUR na osebo, za enoposteljno pa 90 EUR srce naroda. glasno povedali: dovolj je bilo. in vključuje avtobusni prevoz ter nočitev Mineva 80 let od konca druge Tistim, ki slavijo simbole uni- s polpenzionom (večerja in zajtrk). Vablje- svetovne vojne. Osem desetletij čenja, naj bo jasno: njihov čas je ni, da se čim prej prijavite na elektronski upanja, da se zgodovina ne bo po- minil. Svet ne potrebuje več deli- naslov. Prijave zbiramo do zasedbe pros- novila. Da so nacistične in fašistič- tev in ne zidov. Potrebuje mosto- ne ideje – tiste, ki so temeljile na ve. Potrebuje sodelovanje. Potre- tih mest v avtobusu na e naslovu herman. uničenju, delitvah, izključevanju in buje ljudi, ki verjamejo v skupno www.svobodnabeseda.si janez@gmail.com ali telefonski številki strahu – za vedno zakopane. A zno- prihodnost. 031 654 420. julij 2025 7 SKUPNI BOJ MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM (1) Slovenci v boju Krajišnikov KOMENTAR Številni prebivalci Bosne in Her- gade, katere poveljnik je bil tak- cegovine so med drugo svetovno rat Rade Marjanac iz vstajniškega vojno prišli v Slovenijo, da bi s svo- Janja. Milan je s svojo brigado šel Dr. France Križanič jim znanjem in izkušnjami poma- skozi bitko na Sutjeski in se pre- gali slovenskim partizanom, veliko bil iz obkolitve. Po smrti poveljni- pa jih je prišlo tudi v zadnjih dneh ka Marjanca je brigadi poveljeval vojne, da bi sodelovali pri osvo- načelnik Lah in Krajišnike pripeljal Cena nafte in njene uvoznice bajanju našega ozemlja. Po drugi nazaj v Krajino, kjer je kot delegat strani pa je veliko Slovencev so- vrhovnega štaba združil poveljstvi delovalo v narodnem uporu po ce- 7. in 9. krajiške brigade, kar je bila lotni takratni Jugoslaviji, kjer so se konsolidacija 10. krajiške divizi- borili skupaj z borci narodov, s ka- je. V Slovenijo se je vrnil novem- terimi so živeli pred vojno. bra 1943. V slovenskem glavnem Vn ovembrski številki Svo- gospodarske dejavnosti. Sodobna bodne besede leta 2021 monetarna politika učinkoviteje sem orisal pomen nafte odpravlja inflacijske pritiske, pove- za svetovno gospodarstvo zane z rastjo cen nafte. Prej je go- Tik pred vstajo prebivalcev Bo- Branko Babič - Vlado, tigrovec, štabu je bil odgovoren za zvezo s in vpliv dveh naftnih šokov (velika spodarska rast vplivala na rast cen sne in Hercegovine je bila na zbo- partizan, pisatelj in novinar tujimi misijami. Proti koncu vojne podražitev nafte) leta 1973 in 1979 nafte, od devetdesetih let dalje pa rovanju najvidnejših krajiških ko- je postal namestnik načelnika slo- na svetovno gospodarstvo. Kakšna je poraba nafte začela vplivati na munistov na Banj Brdu pri Banja- dom v Nabrežini pri Trstu in priš- bo morebitna nova naftna kriza? gospodarsko rast (Rebeca Jime- luki sprejeta odločitev o začetku li v Krajino. Pred vojno je bil kot Kaj kažejo dosedanje izkušnje? nez-Rodríguez, 2022). upora. Srečanja sta se udeležila podmorničar podčastnik kraljeve Trg surove nafte je največji sve- Spremenjene cene surove nafte tudi dva Slovenca. Branko Ba- mornarice. Z ustanovitvijo NDH tovni trg posamezne dobrine. Leta na svetovnem trgu se postopoma bič - Vlado ali Slovenac, po rodu in zaradi ustaškega nasilja se je 2024 so naftni energenti obsega- prenašajo v cene tekočih goriv iz Doline pri Trstu, je v Banjaluko takoj pridružil vstajnikom v Kraji- li 31 odstotkov porabe energije v po različnih državah uvoznicah prišel leta 1937 iz Maribora, kjer je ni. Glede na starejša leta je postal svetu, v Sloveniji 36 odstotkov, v te dobrine. Analize so pokazale, bil sekretar Mestnega komiteja Ko- poveljnik zaščite in varovanja par- EU pa 38 odstotkov (2025 Energy da enak upad cen surove nafte na munistične partije Slovenije, in je tizanske bolnišnice na planini Če- Institute of World Energy). Siste- svetovnem trgu manj vpliva na postal sekretar Mestnega komite- mernici blizu Banjaluke. Bolnišni- matično in poglobljeno analizo znižanje cen bencina v različnih ja KPJ Banjaluke. Na tem sestan- ca je bila izdana četnikom, ti so jo vpliva tega trga na gospodarstvo državah, kot pa vpliva poveča- ku je bil že prisoten kot organizacij- napadli in pobili vse ranjence, me- je prvi opravil James Hamilton. nje svetovnih cen surove nafte na ski sekretar Pokrajinskega komiteja dicinsko osebje in zaščitne borce Začel je s člankom Nafta in mak- rast cen bencina v teh državah. KPJ za Krajino. Pozneje je sodelo- vključno s poveljnikom Rojcem. roekonomija po drugi svetovni Vpliv spreminjanja svetovnih cen val na Kozari kot politični komisar Po vojni je bil razglašen za naro- vojni, objavljenim leta 1983, in surove nafte na cene goriv se raz- Kozarskega odreda. V Slovenijo se dnega heroja. nadaljeval z vrsto del, med kate- likuje tudi po svetovnih regijah. je vrnil novembra 1942 in nadalje- Milan Lah se je rodil leta 1913 rimi kaže omeniti še članek Zgo- Tipičen primer je nizek vpliv cen val boj proti italijanskemu okupa- v Ložu na Notranjskem. Vojaško Karlo Rojc - Drago, narodni heroj, dovinski naftni šoki iz leta 2011. surove nafte na cene goriv v njeni torju na Primorskem kot partijski akademijo vojske Kraljevine Ju- mornar in borec NOB Pri tem je ugotovil, da je bilo se- največji uvoznici Kitajski (Wood vodja in pozneje kot komisar 30. di- goslavije je končal leta 1934, višjo dem od osmih recesij v ZDA po in drugi, 2022). vizije in 9. korpusa. Po vojni je os- vojaško akademijo pa kot poroč- venskega glavnega štaba. Po voj- drugi svetovni vojni povezanih z Sprememba cen surove nafte na tal v Trstu in bil kot partijski vodja nik leta 1941. Takoj po okupaciji ni je bil Milan Lah predavatelj na rastjo cen nafte. ZDA so sicer po- svetovnem trgu vpliva na poslab- KPS za Trst in takratno Svobodno se je pridružil Osvobodilni fronti, višji vojaški akademiji, načelnik seben primer, saj so bile večino šano pokritost uvoza z izvozom in tržaško ozemlje pod skupno upra- v začetku aprila 1942 pa je odšel štaba 4. armade in načelnik štaba obdobja po drugi svetovni voj- zato na znižanje vrednosti devizne- vo jugoslovanskih oblasti in zaho- v partizane. Novembra 1942 ga je obrambe mesta Beograd. Upokojil ni neto uvoznik ga tečaja doma- dnih zaveznikov odločen borec za Glavni štab NOV in PO Slovenije se je leta 1970 s činom generalma- nafte, nato pa priključitev Trsta Jugoslaviji. Ko so poslal v Donji Lapac za predavate- jorja. V pokoju je bil izredni pro- so zaradi uved- Sprememba cen nafte pri če valute pri dr- žavah uvoznicah zahodni zavezniki zapustili Trst, je lja v oficirsko šolo vrhovnega šta- fesor za obramboslovje na Fakul- be pridobivanja njenih uvoznicah vpliva nafte. S tem se tudi on zapustil mesto zaradi pri- ba, kjer ga je zajela 4. sovražniko- teti za družbene vede v Ljubljani. nafte iz skrilav- na proizvodnjo in končne ravnotežje v zu- tiska stalinističnih in protititovsko va ofenziva. Februarja 1943 ga je Je nosilec spomenice 1941 in več cev leta 2018 potrošnike. nanji menjavi iz- nastrojenih italijanskih komunistov vrhovni poveljnik tovariš Tito pok- drugih visokih odlikovanj. Napi- postale njen ravna, višja cene in se preselil v Ljubljano, kjer je na- lical v Glamoč in mu zaupal orga- sal je obsežno monografijo Kuma- neto izvoznik. tekočih goriv in daljeval svoje politično delovanje. nizacijo umika Centralne bolnice novska operacija srbske vojske v Vzroki spremembe cen nafte so nižja vrednost domače valute pa Drugi udeleženec partijske kon- in zbega Krajišnikov na Žabljak v prvi balkanski vojni, ki je izšla leta različni. Lutz Kilian (2009) ugota- vlivajo na strukturo naložb in na ference na Banj Brdu, Karlo Rojc Črni gori, kar je tudi uspešno iz- 1959. (nadaljevanje v prihodnji vlja, da jo lahko povzročijo spre- dolgoročno preusmerjanje gospo- - Drago, je bil slovenskega rodu, vedel. Pred peto sovražnikovo številki) memba povpraševanja po dob- darstva (Paul Krugman, 1983). vendar se je rodil v Slatini pri Ba- ofenzivo je prevzel položaj načel- rinah na svetovnem trgu, spre- Analize so pokazale, da je takšno njaluki. Njegovi starši so zapustili nika proslavljene 7. krajiške bri- Milan Gorjanc memba ponudbe nafte ter spre- prilagajanje gospodarstva višjim memba povpraševanja po nafti cenam nafte še zlasti močno na Ja- zaradi špekulativnih razlogov ali ponskem, ni pa značilno za Evrop- SPOMENIK NOB V GRADACU iz želje po zavarovanju pred pri- sko unijo (Ioannis Chatziantoniou čakovanimi spremembami cen. in drugi, 2023). Sprememba cen nafte pri njenih Podražitev nafte na svetovnem Pričevanje o slovenski zgodovini uvoznicah vpliva na proizvodnjo trgu vpliva na rast inflacije pri nje- in končne potrošnike. Učinek po- nih uvoznicah. Oba naftna šoka teka preko spremenjenih stroškov, v sedemdesetih letih dvajsetega zmanjšanega dohodka in poveča- stoletja sta povzročila stagflacij- Spomenik NOB v Gradacu, vasi v nih stroškov financiranja. Posre- sko krizo. Ta vpliv je bil po drža- občini Metlika, je izjemen poklon dni učinek deluje preko monetarne vah uvoznicah nafte zelo različen. slovenskemu narodnoosvobodilne- politike in zmanjšanega povpraše- Ponekod je bila inflacija, ki jo je mu boju med drugo svetovno voj- vanja oziroma recesije v procesu povzročila podražitev nafte, zelo no. Spomenik po načrtih arhitekta zaustavljanja inflacije. Analize so visoka in dolgotrajna, drugod pa Petra Terpina so leta 1951 zgradili pokazale, da je vpliv rasti svetov- je bila manjša in se je hitro kon- iz kamnitih blokov. Plastika parti- nih cen nafte na upadanje gospo- čala. Vzrok so bili različni inflacij- zana z umirajočim soborcem v na- darske dejavnosti v državah uvo- ski režimi po državah. Ti režimi so ročju je delo kiparja Stojana Batiča znicah precej večji od vpliva zni- lahko takšni z visoko ali nizko in- in je bila dodana dve leti pozneje, žanja cen nafte na rast gospodar- flacijo, delijo pa se tudi na stabil- kar je spomeniku dodalo poseben ske dejavnosti v teh državah. V tej ne in nestabilne inflacijske režime. pomen. Osrednje sporočilo je delo zvezi govorimo o pozitivnem ali pa Inflacijski režimi se spreminjajo avtorja Mateja Bora. negativnem naftnem šoku. Vpliv glede na višino inflacije, ki si jo kot Na spomeniku je vklesanih 41 spremembe cen nafte nastopi prib- cilj zastavi centralna banka (John imen padlih borcev in žrtev faši- ližno po enem letu. Taylor, 2000). stičnega terorja iz Gradaca, Kloš- Učinek naftnih šokov na gospo- V Jugoslaviji smo imeli inflacijski tra in Vranovič. Za obnovo in darsko rast se spreminja. Kilian režim z visoko in nestabilno inflaci- vzdrževanje spomenika in okolice ugotavlja, da so v sedemdesetih le- jo, tako da je po drugem naftnem vsa leta skrbijo člani Krajevne or- tih dvajsetega stoletja podražitve šoku (leta 1979 in naprej) sledila ganizacije ZB NOB Gradac. V letu nafte bolj vplivale na gospodar- spiralna rast inflacije do hiperinfla- 2024 je bila vnovič urejena okoli- sko rast kakor v sedanjem obdob- cije leta 1989. Primer inflacijskega ca, zasajena so bila nova drevesa ju. V sedemdesetih smo imeli naf- režima z nizko inflacijo so Japon- in postavljeni novi drogovi za za- tne šoke zaradi omejitev ponudbe ska, Južna Koreja, Hongkong, Taj- stave, za kar je poskrbela tamkaj- nafte in zato zmanjšanje gospodar- van in Singapur, ki so v enakem šnja krajevna skupnost. ske dejavnosti, od devetdesetih let obdobju dosegali hitro, na izvozu dalje pa imamo naftne šoke zaradi in uvajanju novih tehnologij teme- Julij Novak rasti povpraševanja ob povečanju lječo gospodarsko rast. 8 julij 2025 SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB 80. OBLETNICI OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ RAVENSBRÜCK BERGEN-BELSEN Spominskih prireditev ob 80. oble- Delegacija Zveze združenj borcev zaradi iste bolezni tam umrli tudi tnici osvoboditve koncentracijske- za vrednote NOB Slovenije, ki jo je Ana in Margot Frank. Nekaj časa ga taborišča Ravensbrück se je 3. in vodil član predsedstva Janez Alič, je bil v Bergen-Belsnu zaprt tudi 4. maja udeležilo tudi 70 Slovenk in v njej pa so bili še Janez Maršič, Boris Pahor, ki je dogodke v več ta- Slovencev iz avstrijske Koroške in Marko Kožuh, Tilka Bogovič in boriščih opisal v avtobiografskem Slovenije. Vodila sta jih predsednik Ivanka Kumelj, je ob 80. obletnici delu Nekropola. Okuženo tabori- Taboriščnega odbora Ravensbrück osvoboditve taborišč in 80. oble- šče so požgali 21. maja 1945. Matjaž Špat in predsednica Zveze tnici konca druge svetovne vojne V Bergen-Belsnu je bilo zaprtih slovenskih žena iz Celovca Daniela 14. maja obiskala nekdanje kon- 550 Slovenk in Slovencev, od tega Topar. Njihova navzočnost na kraju centracijsko taborišče Bergen-Bel- jih je 250 umrlo. Taborišče je bilo nekdanje groze ni bila zgolj poklon sen. V njem je med letoma 1941 osvobojeno 15. aprila 1945. Danes spominu, temveč tudi izpolnitev za- in 1945 umrlo skoraj 20.000 sov- tam ni več barak in tudi kremato- veze, ki so jo sinovi, hčere, vnuki in jetskih vojnih ujetnikov in 50.000 rija ne. Stojijo le osrednji spome- vnukinje dali svojim prednikom, da drugih taboriščnic in taboriščni- nik in nekaj manjših spomenikov, njihov glas ne bo utonil v pozabo. kov. V prvih mesecih leta 1945 v preostalem delu taborišča pa so Na uradni slovesnosti je v ime- in po osvoboditvi taborišča jih je gomile množičnih grobov. nu nemške vlade govorila kultur- Slovenski udeleženci spominske slovesnosti približno 35.000 umrlo zaradi ti- na ministrica Claudia Roth, ki je fusa. Februarja ali marca 1945 sta S. B., foto: Ivanka Kumelj poudarila pomen opominjanja na grozote nacistične vladavine »Ko nas ne bo več, ne do- volite, da bi naša bolečina utonila v pozabo. Skrbi- te, da se spomin na naše trpljenje ohrani kot opomin prihodnjim rodovom, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti.« za zaščito današnje demokracije. Opozorila je, da je življenje vsa- Polaganje venca k osrednjemu spomeniku kogar nedotakljivo – vsakogar ne glede na raso, politično prepriča- POHOD OB SPOMENIKIH V OBČINI STRAŽA nje, versko izpoved, spol. Vse de- Sledila je slovesnost pri jugoslo- ternirank. V tej sobi so razstavljeni mokrate Evrope je pozvala, da se vanskem spominskem obeležju pri osebni predmeti, dokumenti in pri- borijo proti netenju sovraštva in Zidu narodov. Skupaj smo se s po- čevanja, ki osvetljujejo zgodbe slo- nestrpnosti. Na prireditvi so bra- laganjem venca in rož ter minuto venskih zapornic. Poklon domovini li tudi ganljive zapise internirank, molka spomnili vseh tistih, ki so v Ravensbrück je bil največ- navzoče pa je nagovorila v tabori- taborišču umrli in trpeli. V kultur- je žensko koncentracijsko tabori- ob rojstnem dnevu šču rojena Ingelore Prochnow. nem programu je nastopila zna- šče. Prve interniranke so v tabori- Po uradnem delu prireditve, na na slovenska flavtistka Brina Kafol šče pripeljali konec leta 1938. Do Na rojstni dan naše domovine je se spustili v dolino do Beletovih, kateri so prebrali tudi zapise italijan- Žust. Udeleženke proslave iz Ko- konca aprila 1945 je skozenj šlo Združenje borcev za vrednote kjer je nekaj o spomeniku poveda- skih, španskih, poljskih in judovskih roške, med njimi je bilo mnogo po- 132.000 žensk in nekaj sto otrok. NOB Straža pripravilo že peti spo- la Marija Andrejčič in recitirala pričevalk, je slovenska delegacija tomk nekdanjih internirank, pa so Več kot 92.000 so jih v taborišču minski pohod ob spomenikih in pesem Svoboda. Zadnji postanek odšla k bronasti skulpturi. Ta pri- skupaj z drugimi navzočimi zapele pomorili lakota, mraz, nečloveš- spominskih obeležjih NOB v obči- pa je bil pri spomeniku pri pokopa- kazuje izmučeno taboriščnico, ki v slovensko pesem »Pihljaj vetrič mi ko ravnanje, prenaporno delo, bo- ni Straža. Kljub neznanski vročini lišču v Vavti vasi, kjer so prisluhnili naročju drži onemoglo dekle. Leta hladan«, ki jo je pred smrtjo 1. julija lezni, zločinski medicinski poskusi, 1959 jo je ustvaril Will Lammert in 1944 v Ravensbrücku napisala Ka- umirale pa so tudi pod kroglami in je osrednji del spominskega parka tarina Miklau. na vešalih, v plinskih celicah in pa Ravensbrück. K skulpturi, ki stoji Po končanem programu smo šli zaradi zavezniških bomb. Prve šti- ob bregu jezera, so venec v ime- še na ogled drugih prostorov tabo- ri Slovenke so v taborišče pripeljali nu Republike Slovenije položili Ana rišča, med drugim krematorija in septembra 1941 iz Gorenjske. Sku- Polak Petrič, slovenska veleposlani- slovenske spominske sobe, ki je po- paj je bilo v Ravensbrücku in po- ca v Nemčiji, Valter Vrečar, vojaš- memben del mednarodnega spo- družnicah okoli 2800 Jugoslovank, ki ataše v Nemčiji, Daniela Topar in minskega kompleksa ter ohranja od tega 2230 Slovenk. V taborišču Matjaž Špat. zgodovino trpljenja in pogum in- jih je umrlo 220. JEZERSKI VRH 28. JUNIJA 2025 Pred 34 leti napadeno mejno poslopje Območno združenje veteranov za ki ga je povzročila jugoslovanska du. Predsednik OZVVS Miro Štu- Slovenijo je v sodelovanju z obči- armada. Po zahtevnih pogajanjih lar je v slavnostnem govoru dokaj no Jezersko 28. junija pripravilo predstavnikov milice in teritorial- podrobno orisal dogodke, ki so se tradicionalno prireditev v spomin ne obrambe z njo je na Jezerskem pred 34 leti zvrstili na Jezerskem na slovensko osamosvajanje in do- vrhu 29. junija 1991 spet zaplapo- vrhu. Zahvalil se je tudi vsem voj- godke na mejnem prehodu Jezer- lala slovenska zastava. Mejni pre- nim veteranom, ki se zvesto ude- ski vrh, 1215 metrov nad morjem, hod je bil svoboden in odprt. ležujejo slovesnosti v spomin na Udeleženci petega pohoda v občini Straža ki so se zgodili 27. junija 1991 po- Leta 2001 so občina Jezersko, slovensko osamosvajanje in oh- poldne, ko je jugoslovanska vojska PVD Gorenjska in OZVVS Kranj ranjajo slovensko pokončnost in z orožjem napadla tamkajšnje slo- 22. junija na Jezerskem vrhu odkri- razpoznavnost. Županu občine Je- se ga je udeležilo dosti pohodni- besedam o spomeniku izpod pere- vensko mejno miličniško-carinsko li spominsko obeležje v spomin na zersko pa je predsednik OZVVS kov, občanov, članov ZB za vred- sa Franca Šalija in recitaciji Moja poslopje. Takrat so zaprli tudi mej- dogodke slovenskega osamosva- izročil zahvalo za sodelovanje in note NOB in gostov. lepa Slovenija kot poklonu domo- ni prehod. janja. Letos 28. junija so pripravi- pomoč pri izvedbi prireditve, ki jo Najprej so se pohodniki ustavi- vini ob njenem 34. rojstnem dne- Poleg strelov iz pušk in avtomat- li že 25. prireditev spominjanja. V organizirata PVVD Gorenjske in li pri spomeniku ob starem gasil- vu. Pohod so končali v Vavti vasi skega orožja je jugoslovanska ar- kulturnem programu je sodeloval OZVVS Kranj. Na prireditvi je bilo skem domu pri mostu v Vavti vasi. na igrišču pri Kočmanu, kjer so po- made izstrelila tudi šest granatnih ženski »ljudski« zbor z Jezerskega prisotnih več občanov Jezerskega Pot so nadaljevali po Straškem hri- delili jubilejne nagrade za prehoje- izstrelkov, ki so močno poškodo- z domoljubnimi pesmimi in recita- kot tudi članov krajevnih organiza- bu do spominske plošče, posve- nih vseh pet pohodov ob spomeni- vali slovenski mejni objekt in tudi li. V slavnostnem in pozdravnem cij ZB z Jezerskega in iz Preddvo- čene Jožici Venturini, kjer je imel kih in spominskih obeležjih občine avstrijsko mejno policijsko-carin- nagovoru pa je župan jezerske ob- ra, ki so vseskozi tudi zvesti udele- krajši govor Branko Đukić. Nato Straža ob dnevu državnosti. Sledi- sko poslopje. Tako se je v času slo- čine Drejc Karničar orisal pretek- ženci prireditev v spomin na slo- so odšli do spomenika pri cerkvi lo je tovariško druženje ob divja- venskega osamosvajanja zgodil in lost in dogodke, ki so se v tisoč- vensko osamosvajanje. sv. Tomaža, kjer je nekaj pesmi činskem golažu. v mednarodnem prostoru odme- letju zvrstili na tem pomembnem Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora val tudi prvi mednarodni incident, strateškem karavanškem preho- Franc Ekar recitiral Jože Pečnik. Zatem so Marija Andrejčič julij 2025 9 80 LET OSVOBODITVE NA PTUJSKEM Žalostne usode ljudi, družin, otrok Ob praznovanju 80. obletnice zma- tvo in policija so kraje na ptujskem ca Združenja borcev za vrednote ge smo se na Ptujskem v ZB Ptuj območju zapustili v noči z 8. na 9. NOB Ptuj, in županja občine Cir- povezali z občinami in ustanovami maj, z njimi pa je odšla tudi večina kulane Antonija Žumbar. Spo- ter že od februarja dalje pripravili domačih izdajalcev. minski slavnostni nagovor je zbra- številne slovesnosti ob spomenikih Združenje borcev za vrednote nim namenila ministrica za kulturo v krajevnih in občinskih organiza- NOB Ptuj in mestna občina Ptuj dr. Asta Vrečko, zgodovinski oris cijah. Večje slovesnosti smo prip- sta dan upora proti okupatorju, dogodkov v času druge svetovne ravili v Gorišnici, v Markovcih, na praznik dela, 1. maj in 80. obletni- vojne na Ptujskem pa je predsta- Hajdini in v Vitomarcih. co osvoboditve počastila s slove- vil direktor Pokrajinskega muzeja Številna spominska obeležja po snostjo v Sončnem parku. Ta se je Ptuj - Ormož dr. Aleksander Lo- vaseh in v mestu pričajo o grozo- začela s polaganjem venca, ki so vrenčič. Slovesnost so z bogatim tah tik pred koncem vojne. V letu ga na spominsko ploščo na zgrad- kulturnim programom obogatili 1945 je okupator do konca voj- bi nekdanjih zaporov položili Nu- pevci Komornega moškega zbora ne na Ptujskem postrelil 45 tal- ška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, Komorni zbor Glasis iz Mar- cev Cirkovcah, v Medribniku pri Ptuj, dr. Ivan Svetlik, podpredse- kovcev, Plesna skupnost Gea DPD Cirkulanah, za ptujskim mestnim dnik ZZB za vrednote NOB Slove- Svoboda Ptuj ter recitatorji kultur- pokopališčem in za Dravo. Le ne- nije, Branka Bezeljak, predsedni- nih društev Cirkulane, Gorišnica je dvakrat osvobodila sama, je lah- mo. Po slovesnosti je sledil tradici- in Vitomarci, prireditev je režirala ko Evropi za zgled. onalni pohod na Kicar, kjer je bila Branka Bezeljak. Na slovesnosti so sodelovali pra- slovesnost Kluba brigadirjev Ptuj. Dijaki Gimnazije Ptuj so z men- porščaki veteranskih in domoljub- Osrednjo pokrajinsko slovesnost torico Jelko Kokol Plošinjak ob nih organizacij Združenje borcev ob 80. obletnici osvoboditve na 80. obletnici osvoboditve raziska- za vrednote NOB Ptuj, Območno Ptujskem je Združenje borcev za li in 8. maja pripravili razstavo o združenje veteranov vojne za Slo- vrednote NOB Ptuj pripravilo 11. ptujskih gimnazijcih, katerih ime- venijo Ptuj, Policijsko veteransko maja na gradu Borl v sodelova- na so vklesana na spominski plo- društvo Sever Maribor, Društvo nju z občino Cirkulane in Javnim šči v nekdanji gimnazijski zgradbi generala Maistra Ptuj, Območno zavodom Belana. Na spominski v Prešernovi ulici (zdaj Osnovna združenje slovenskih častnikov slovesnosti na gradu Borl, ki so šola Olge Meglič). ZB za vredno- Ptuj, Klub brigadirjev Ptuj in Dru- ga nemški nacisti v letih 1941–43 te NOB Ptuj nam je omogočila, štvo vojnih invalidov Ptuj. spremenili v zbirno taborišče. Po- da smo fotografsko repliko spo- kaj dni pred osvoboditvijo so pod ca Združenja borcev za vrednote V kulturnem programu sta zape- leg udeležencev iz mestne občine minske plošče dobili v trajno last, obronki Pohorja padle predane so- NOB Ptuj, in Vlado Žgeč, predse- la Ženski pevski zbor Lilith in Ko- Ptuj z županjo Nuško Gajšek na za kar se jim iskreno zahvaljujemo. delavke Osvobodilne fronte Vida dnik Območnega združenja vete- morni moški zbor Ptuj. Dijaki Gi- čelu, občine Cirkulane z županjo Ostala bo na vidnem mestu v avli Alič, Anica Kolarič in Velena Oso- ranov vojne za Slovenijo. mnazije Ptuj so govorili o dijakih Antonijo Žumbar ter predstavniki nove gimnazijske zgradbe. le. V Prvencih so štirje kurirji padli Slavnostni govornik dr. Ivan ptujske gimnazije, ki so izgubili živ- občin Dornava, Markovci in Go- Dijaki so predstavili, kako so raz- 4. marca 1945. Glavni umik okupa- Svetlik je poudaril, da se je slo- ljenje med narodnoosvobodilnim rišnica so sodelovali tudi prapor- iskovali, pripravili razstavo in preb- torjev in njihovih sodelavcev je po- venski narod znal pravilno odloča- bojem. Na spominski plošči je vkle- ščaki veteranskih in domoljubnih rali svoja razmišljanja o mladih v tekal čez Ptujsko polje. Kolonam z ti v kritičnih trenutkih. Prazniki, ki sanih 86 imen padlih gimnazijcev organizacij. Po položitvi venca k vojni. Povedali so pesem Toneta več kot 30.000 nemškimi vojaki jih zaznamujemo, nas spominjajo in treh profesorjev. Kot so pouda- spominski plošči na grajskem dvo- Šifrerja in Prešernovo Zdravljico. so se na umiku pridružili še usta- na trezno dolgoročno odločitev, ki rili, padli niso le imena in priimki, rišču sta udeležencem v imenu or- ši, četniki in bežeči civilisti. Zadnji se je vsi, ki so takrat stopali skupaj, ampak opomin, da cenimo življe- ganizatorjev zaželeli dobrodošli- Branka Bezeljak, nemški vojaški oddelki, orožniš- niso niti zavedali ... Slovenija, ki se nje, svobodo in čas, v katerem živi- co Branka Bezeljak predsedni- foto: Martin Ozmec PRED 80 LETI SO POŽGALI STANOVIŠČE SPOMIN NA DRUGO SVETOVNO VOJNO Obnova grobnice Pohod ob polni na pokopališču v Sedlu luni do Jelenč Krajevna skupnost Pesnica pri Mariboru je praznovala Letos februarja je minilo 80 let od grobnici. Med zadnjo obnovitvijo svoj krajevni praznik. Praznovanju se je pridružilo tudi nemškega požiga vasi Stanovišče v junija letos je bilo ugotovljeno, da Združenje borcev za vrednote NOB občin Kungota, Pe- Breginjskem kotu in poboja enaj- so neznanci ukradli medeninasto snica in Šentilj. Krajevni praznik zaznamuje spomin na stih domačinov. Ko so se nemški zvezdo, ki je bila pritrjena na grob- dogodke iz druge svetovne vojne, in sicer na sestanek vojaki peljali proti Kobaridu, so nici poleg napisa ŽRTVE NEM- Pokrajinskega komiteja SKOJ za severno Slovenijo na borci 1. čete 1. bataljona operativ- ŠKEGA NACIZMA ZVERINSKO domačiji Kerenčičevih v Pesnici. nega štaba za zapadno Primorsko POBITE PRI BORJANSKEM Turistično društvo Pesnica vse leto pripravlja pohode pod vasjo sprožili mino. Nemci so MOSTU DNE 19. 2. 1945. ob polni luni. Tokrat smo združili moči in pohod izvedli iz maščevanja za napad nanje pož- Združenje borcev za vrednote do spomenika Marjana Bantana - Stojana v Jelenčah. Ob gali vas in se znesli tudi nad doma- NOB Bovec, Kobarid, Tolmin je polni luni smo pri spomeniku pohodnike pričakali s par- čini. Enajst so jih odpeljali in ustre- naročilo izdelavo kovinske zvezde tizansko pesmijo in pripravili krajši kulturni program. Vse lili pri mostu v Borjani. Žrtvam je enakih dimenzij, ki smo jo pobar- prisotne je pozdravila tudi predsednica Krajevne skupnos- posvečeno tamkajšnje spominsko vali z zlato barvo (črke napisa so ti Pesnica Klavdija Samogy Simonič. obeležje z njihovimi imeni. tudi medeninaste in se po čiščenju Pred proslavo smo položili venčke in svečke pred spo- Posmrtne ostanke so domačini zlato svetijo) in jo namestili nazaj minskima obeležjema v Pesnici. Pri spominski plošči na odpeljali na pokopališče v Sedlo na staro mesto. Vsa napisana ime- tamkajšnjem večnamenskem kulturnem centru je zapi- in jih pokopali v skupno grobni- na enajstih talcev so prav tako ob- sano: »Svoja življenja so darovali za svobodo slovenske- co, kjer so žrtve zapisane z imeni novljena. Tako je spominska grob- ga naroda prebivalci tega kraja …« in pri nekdanji Ke- in priimki. Vsa leta domačini lepo nica 80 let po poboju in ob 80. renčičevi domačiji: »Tu je bila Kerenčičeva domačija od skrbijo za urejenost grobnice. Ved- obletnici osvoboditve dobila novo začetka vstaje zvesta in pomembna postojanka naro- no je tam cvetje in gorijo lučke v podobo, kakršno si pobiti tudi za- dnoosvobodilnega boja …« spomin na te žrtve nacizma. Kar služijo. Venček in svečo pa smo položili tudi k spominski plo- nekajkrat od postavitve spomenika šči na domačiji Zupanič v Jelenčah, kjer je bila znana je bilo treba tudi obnoviti črke na Vojko Hobič partizanska postojanka. Na plošči je zapis: »V tej zavedni hiši so dne 12. novembra 1941 padli partizani …« Ved- no znova dokazujemo, da spoštujemo svojo zgodovino, saj le narod, ki spoštuje zgodovino, si zasluži prihodnost. Hvaležni pa smo, da krajevna skupnost Pesnica pri Ma- riboru in Turistično društvo Pesnica ohranjata in neguje- ta spomin na žrtve druge svetovne vojne. Da se spomni- ta in opomnita, da je zgodovina še kako pomembna, da brez narodnoosvobodilnega boja danes ne bi imeli česa praznovati, saj bi bila ta naša rodna gruda s stoterimi gri- či, ravnicami, radodarna do ljudi, v lasti tujcev. Vzeli bi nam zemljo, vzeli bi nam jezik, naše običaje. Črke in zvezdo na grobnici je obnovil Vojko Hobič, predsednik kobariške borčevske organizacije. Jelka Krašovec 10 julij 2025 PARTIZANSKA BOLNICA KRTINA Veliko otrok na družinskem pohodu Tokrat smo družinski pohod do jali v bolnico po kurirskih zvezah, in odbora ZB NOB Jezersko v juniju Partizanske bolnice Krtina pripra- to pretežno s Koroškega. Teže ra- 1951 obnovil Anton Štirn. vili 22. junija. Udeležilo se ga je njene so borci celo po več dni nosili Pri bolnici je sledil krajši kulturni okrog 50 pohodnikov, med njimi je iz Kort in Obirskega. Posebno po- program, ki smo ga izpeljali skupaj bilo tudi veliko otrok, kar je ustva- zimi v visokem snegu je bil prenos z Društvom upokojencev Jezersko rilo še lepše in veselejše razpolo- ranjencev zelo težaven. Bolnišnico in otroci Osnovne šole Jezersko. ženje. Na koncu se nas je pred Kr- so oskrbovali izključno Jezerjani, za Na tem mestu se ponovno zahva- tino zbralo okrog 80 udeležencev to je skrbela gospodarska komisija ljujemo tovarišici Anici Jakopič, ki in skupaj smo uživali v kulturnem pri Osvobodilni fronti. Tudi za sani- vsako leto izpelje kulturni program programu. tetni material so skrbeli terenski ak- in naše najmlajše nauči prečudovi- Bolnišnica je bila zgrajena po za- tivisti, le nekatera posebna zdravila te partizanske pesmi. Seveda smo misli borca Antona Štirna sep- in instrumente so prinesli iz Kranja. se ob koncu pohoda in lepega kul- tembra 1944. Gradbeni material so Bolnišnica je bila dovolj oddaljena turnega programa okrepčali z oku- razžagali na žagi pri Viktorju Rob- od prometnih poti in naselij, pa tudi snim divjačinskim golažem in hla- niku, ki pa je bil tedaj pri partiza- dobro prikrita je bila v ozki in strmi dno pijačo. nih na Koroškem. Vse prevoze je soteski − v globokem snegu je bila Pohoda se je udeležilo okoli 50 ljudi. Zahvaljujemo se vsem udele- opravil aktivist Matevž Debeljak, le stežka dostopna. Gotovo bi do- žencem pohoda, da skupaj z nami ki je bil v Komatevri gozdni čuvaj. čakala konec vojne, če njen položaj ki se je v Krtini zdravil zaradi hude ko Grošelj - Jurčkov je bil doma iz ohranjajo spomin na ta del zgo- Osebje v bolnici so sestavljali: in- ne bi bil izdan. rane na ledjih, so belogardisti pred Hotemaž blizu Preddvora. V bitkah dovine, ki počasi odhaja v pozabo tendant Anton Štirn, kuhar Jože 13. januarja 1945 so belogardisti bolnico ustrelili, barako pa zažgali. z Nemci je bil 4. januarja 1945 bli- oziroma bi ga nekateri radi spre- Mali iz Sel, bolničar Franci Flegar v večernih urah napadli bolnišnico. Pozneje, ko so se belogardisti od zu Železne Kaple hudo ranjen. Nje- menili. Hvala tudi občini Jezersko, iz Domžal, Božo Arizanovič iz Sr- Na srečo je bilo v njej ta dan le ne- porušene in zažgane bolnice Krtine govi soborci so ga tri dni nosili v jezerskemu lovskemu društvu in bije. Ranjence pa je zdravil študent kaj ranjencev in bolnikov, med bol- umaknili v dolino, so tovariši ubite- globokem snegu prek Kort in ga tamkajšnjim gasilcem za vso po- medicine Jože Kenda, ki je bil po- niki je bila tudi žena komandanta ga borca pokopali na kraju, kjer je 7. januarja 1945 na Staniču izročili moč pri organizaciji. zneje umorjen pri Krču na Jezer- Ahaca. Vsem razen Stanku Grošlju padel, po vojni pa je bil prekopan osebju bolnišnice Krtina. Bolnišni- skem. Ranjenci in oboleli so priha- se je posrečilo pobegniti. Grošlja, na pokopališče v domači vas. Stan- co Krtino je na pobudo krajevnega Dušan Šemrov 11. POHOD K CIKLOSTILNI TEHNIKI META 80-LETNICA SVOBODE IN MIRU »Oblast in Cerkev okupatorje Partizanska tiskarna sprejeli s kruhom in soljo« Tehnika Mernik 28. junija se je okoli 30 pohodnic Da se ne bi pozabilo in nikoli po- slovenskih častnikov iz Slovenske in pohodnikov udeležilo 11. poho- novilo gorje druge svetovne vojne, Bistrice. Po vrnitvi v dolino so se da z Jamnika k Partizanski ciklos- smo v Oplotnici pripravili priredi- pohodniki pridružili udeležencem tilni tehniki Meta. Po premaganih tve, s katerimi smo želeli spomni- kulturne prireditve v dvorani. 300 metrih višinske razlike se je ti na pomen miru, ki ni samoume- Ob 11. uri smo v Dvorani Rudija sprevod z zastavo na čelu ustavil ven. Tako smo člani OO borcev za Žnidariča izpeljali spominsko slo- na kraju, kjer so se partizani upirali vrednote NOB Oplotnica in učen- vesnost s kulturnim programom. namenom, ki bi bili pogubni za slo- ca Osnovne šole Pohorskega ba- Slavnostni govornik, upokojeni venski narod. V veliko pomoč pri taljona 9. maja v izraz zahvale in zgodovinar, je poudaril pomen so- tem je bila tiskana beseda, ki jo je spoštovanja položili venec k spo- delovanja kmečkega prebivalstva s tod udejanjala ciklostilna tehnika meniku žrtvam vojne v parku. Nji- partizanskimi enotami, brez česar Meta. Čeprav je tu delovala le dob- hova žrtev je bila največ, kar lahko v tedanjih razmerah ne bi bilo mo- ra dva meseca, je bilo njeno pos- podari človek za domovino – svoje goče učinkovito delovati. Pri tem lanstvo upravičeno. Pod vodstvom življenje. se je spomnil na delovanje treh tiskarja Adolfa Ariglerja je Meta Naslednji dan, 10. maja, so se ob partizanskih brigad na Pohorju. Na natisnila več kot 10.000 lističev iz- 8. uri pohodniki odpravili na spo- prireditvi so bili tudi gostje iz Slo- obraževalno-propagandnega gra- minsko-rekreacijski pohod k ob- venske Bistrice (Združenje borcev diva, ki je pozivalo k uporu in raz- novljenemu obeležju partizanske za vrednote NOB Slovenska Bistri- galjalo izdajalce in okupatorjeve tiskarne Tehnika Mernik. Z ude- ca) in ravnatelj Osnovne šole Oplo- kolaborante. ležbo so nas presenetili pohodniki tnica. Praznično soboto smo skle- V decembru 1942 je na Jelovici iz sosednje občine. Strokovno vo- nili z druženjem v gasilski garaži. zapadel sneg, težko bi bilo tehniko denega pohoda se je udeležil tudi V organizaciji ZB NOB Kranj, Gorenjskem s poudarkom na do- predstavnik območne organizacije Maja Valenčak KO ZB NOB Besnica - Podblica in godkih na Lipniški, Mošenjski in V decembru 1942 je na krajevne skupnosti Podblica je na Vodiški planini pa tudi v krajih na Jelovici zapadel sneg, težko lokaciji tehnike na Jelovici poteka- obrobju Jelovice: poljanska vsta- bi bilo tehniko še naprej la spominska slovesnost. V uvod- ja, Dražgoše, Jamnik. Govornik obdržati v popolni tajnosti. nem nagovoru je predsednik KO je za konec izrazil naše nestrinja- Franci Hrastnik toplo pozdravil nje s povečevanjem deleža bruto Preselili so jo v Mišače k častnega občana MO Kranj Draga družbenega proizvoda za oboro- Pečniku, kjer pa je doživela Štefeta, predstavnike sosednjih ževanje, kar služi le kapitalističnim tragedijo. Kot nemalo kje se organizacij ZB NOB in vse priso- orožarskim trgovcem v Evropi in tne ter jim zaželel prijetno počutje Ameriki in ne vodi k miru. je tudi tam našel izdajalec. na Jelovici. O dogodkih v bližini Mete in Nemci so 8. aprila 1943 Slavnostni govornik Gaber tudi širše na Jelovici je nato go- obkolili hišo Cirila Pečnika, Pesjak, predsednik KO ZB NOB voril Drago Štefe. Pozval je, da ne bile so štiri žrtve vključno s Lancovo, je povedal, da sta takrat- pozabimo tudi na ljudi, ki so sou- na oblast in Cerkev okupatorje stvarjali partizanski boj in poziva- Pečnikom, njegovo družino sprejeli s ‘kruhom in soljo’ ter tako li na odpor proti okupatorju v šte- pa so izgnali. delovali vso vojno. To je oteževalo vilnih vaseh pod Jelovico. Takšni odpor proti okupatorju in povzro- sta bili tudi mati Milka in hči Mil- čalo tragične posledice. Ta ‘dob- ka Mohorič z Jamnika, odpeljani v rota’, lojalnost, podrejanje tujemu Auschwitz, kjer sta 9. oktobra 1944 še naprej obdržati v popolni tajno- kapitalu, naklonjenost militantnim umrli. sti. Preselili so jo v Mišače k Peč- zahtevam po oboroževanju znova Ob koncu prireditve se je pred- niku, kjer pa je doživela tragedijo. razdvajajo Slovence tudi danes, ko sednik Franci Hrastnik vsem zah- Kot nemalo kje se je tudi tam našel premnogi stremijo k izkrivljanju valil za udeležbo in povabil na dru- izdajalec. Nemci so 8. aprila 1943 zgodovinskih dejstev in opraviče- ženje in pogostitev, ki jo je pripra- obkolili hišo Cirila Pečnika, bile so vanju dejanj kolaborantov. vila krajevna skupnost Podblica. štiri žrtve vključno s Pečnikom, Slavnostni govornik je Jelovico njegovo družino pa so izgnali. označil za zibelko partizanstva na Lado Nikšič julij 2025 11 OSILNIŠKA DOLINA 16. MAJA 80. OBLETNICA LEGENDARNEGA PREBOJA Poklon žrtvam Junaštvo, svoboda fašističnega nasilja in domovina Člani ZB za vrednote NOB Kočev- Petega julija smo se v velikem šte- svobodo in prihodnost slovenske- je in Osilnica smo 16. maja v priso- vilu zbrali na Menini planini, na ga naroda. tnosti praporščakov položili cvetje, slovesnosti ob 80. obletnici legen- Slavnostni govornik dr. Mar- prižgali sveči in se poklonili spomi- darnega preboja partizanskih enot tin Premk je z ganljivimi in od- nu na 22 žrtve fašističnega nasilja, iz sovražnikovega obroča, ki velja ločno izrečenimi besedami zno- katerih imena so napisana na plo- za eno izmed najpogumnejših de- va prepričljivo pokazal, kako po- šči mogočnega spomenika na po- janj slovenskega narodnoosvobo- membno je varovati resnico o kopališču nad Osilnico. dilnega boja. Ta preboj je simbol boju, odporu in vrednotah, ki so Dve žrtvi sta bila partizana, stara večnih vrednot – poguma, enotno- gradile našo svobodo. Navzoče je 20 in 30 let, ki sta padla v boju, 20 sti in odločnosti. Obenem smo se močno ganil in spodbudil k raz- pa je bilo talcev, ki so jih Italijani s spoštovanjem poklonili 80. oble- misleku o odgovornosti, ki jo no- isti dan leta 1942 ustrelili pri mo- tnici konca druge svetovne vojne simo vsi, da še naprej ohranjamo stu v vasi Zamost. Fante in može je in osvoboditve naše domovine. zgodovinski spomin in krepimo sovražnik iztrgal družinam iz Bel- Med udeleženci smo bili tudi čla- narodno zavest. ce, Bezgarjev, Papežev in drugih ščakov položili cvetje, prižgali sve- le same z otroki, brez imetja, brez okoliških vasi. Devet je bilo starih či in se poklonili spominu na žrtve hrane, brez upanja. In vse te mate- od 20 do 27 let, sedem je bilo sta- Osilniške doline v letih 1941–1945. re predstavlja kip obupane jokajoče rih od 30 do 37 let, trije so bili stari Po uvodnem pozdravu predsedni- matere z otrokoma, ki prosi nebo za od 43 do 48 let, dva sta bila stara ka OO ZB za vrednote NOB Osilni- pomoč. Kip stoji na črnem marmor- 53 let, najstarejši pa je imel 62 let. ca Stanka Janeša je o tistih kru- nem podstavku, na katerem je vpi- Koliko deklet, žena, otrok in mater tih časih pripovedovala domačinka sanih 184 imen in je delo domačina, je žalovalo tiste dni in še leta za- Cvetka Vesel. Govorila je o gro- akademskega kiparja prof. Stane- tem? Danes pa le še malokdo pri- zotah, ki jih je italijanski okupator ta Jarma, ki je velik opus svojih del posvetil prav trpečim materam osil- niške doline. Ob koncu je tovarišica Cvetka deklamirala še Kajuhovo pe- sem. V imenu ZB Kočevje in pred- sednika Dušana Zamide je prisotne pozdravila sekretarka Zlata Arko in Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora dr. Martin Premk. poudarila, da bo Združenje borcev Kočevje tudi v prihodnje s takimi prireditvami ohranjalo spomin na ni ZB NOB Kamnik in PVD Sever V kulturnem programu so sode- vse žrtve štiriletne vojne, urejalo in Ljubljana, odbor Kamnik - Komen- lovali Godba Zgornje Savinjske do- obiskovalo pomnike narodnoosvo- da. Nekateri smo se na Menino line, Ženski pevski zbor Kulturne- bodilnega boja, posejane od Osilni- planino podali peš z Bibe planine, ga društva Bočna, učenci Osnovne ške doline do roškega hribovja, in tako kot nekoč borci. Občino Ka- šole Frana Kocbeka Gornji Grad, haja prižigat sveče in prebirat ime- izvajal nad prebivalstvom celotne se zavzemalo za mir in vrednote, mnik je na slovesnosti zastopal po- ki so ustvarili ganljivo in ponosno na, napisana na spomeniku, ki je doline samo zato, ker je imel nalo- za katere so morale pasti te številne džupan Uroš Pirc, številni prapor- razpoloženje. njim v spomin postavljen najvišje go iztrebiti slovenski narod z rodne žrtve. Tudi ona je za konec deklami- ščaki iz Kamnika pa so ponosno Po uradnem delu slovesnosti je na pokopališču, morda tudi zato, zemlje in jo naseliti z italijanskimi rala dve pesmi. Življenje in umiranje nosili prapore ZB NOB, PVD Sever sledilo tovariško druženje, preplete- da bodo vsaj od tam imeli prelep družinami. Zato so vse, ki so jih su- taboriščnikov na Rabu je na kon- in drugih veteranskih ter domo- no s spomini, pogovori in novo ener- razgled na svojo Osilniško dolino. mili, da podpirajo partizane, ali po- cu prireditve podrobno orisal Ivan ljubnih organizacij, s čimer so dali gijo za ohranjanje vrednot, ki so bile S pokopališča smo se odpravili k bijali ali pa vozili v taborišča v Italijo Novak, ki je imel v pripovedovalcu prireditvi poseben pečat. Pred slo- na Menini planini nekoč zapisane s osrednjemu spomeniku žrtvam fa- in na Rab. Od 24 vasi na obeh bre- živo pričo, svojega očeta. vesnostjo so položili vence k spo- krvjo in zvestobo domovini. šističnega nasilja v Osilniški dolini. govih Čabranke so jih do tal požgali meniku padlim borcem, ki so na Tudi tam smo v prisotnosti prapor- 12. Na pogoriščih so matere ostaja- Z. A. tem območju dali življenje za našo Igor Kanižar SPOMIN NA USTANOVITEV ŠALEŠKE ČETE VABILA Petnajsto srečanje na Vrhorskem vrhu Bohinj Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Bohinj vabi na tradi- Čas, ki ga živimo, zahteva od nas niku padlim borcem XIV. divizije, cionalno proslavo v počastitev prvega spoštovanje preteklosti, zgodo- ki stoji na Anžejevih fratah. Obe talca Bohinja Franca Podlipnika iz Žlana vinskih odločitev in žrtev, ki so krajevni organizaciji s svojim de- v Bohinju in vseh žrtev II. svetovne vojne zagotovile svobodo, kakršno uži- lovanjem povezujeta dve občini, ki Bohinja. Proslava bo v soboto, 9. avgusta vamo že osemdeset let. 21. junija mejita v neposredni bližini, Slovenj 2025 ob 16. uri na prireditvenem pros- je bila na Vrhorskem vrhu (Raz- Gradec in Šoštanj, ter krepita duh toru Hansennove v vasi Polje. Slavnostna bor) junija že petnajsta slovesnost nekdanjega tovarištva. govornica bo Saša Pavček slovenska igra- v spomin na ustanovitev Šaleške Slavnostna govornica mag. Mi- čete in hkrati v počastitev spomi- lojka Bačovnik Komprej se je la, pesnica, dramatičarka in esejistka. na na padle borce Šercerjeve bri- zahvalila organizatorjem za izkaza- gade. Kulturno prireditev so soob- no čast, pozdravila vse prisotne in likovali Godba veteranov za tretje med drugim dejala: »Spominska obe- Ilirska Bistrica življenjsko obdobje, praporščaki, ležja NOB, postavljena v tak ali druga- Osrednja proslava ob državnem prazniku Moški pevski zbor Ravne in har- čen spomin, nas že desetletja opominja- Dnevu priključitve Primorske k matični monikar Rok Waukan. Prireditev jo na žrtve, trpljenje pa tudi zmage par- domovini bo v nedeljo, 14. septembra je povezoval Milan Kačič, predse- tizanskega boja. Zmage miru nad voj- Mirko Drnovšek - Boj, Slavko larjevega na Štajersko pa je divi- 2025, ob 11. uri v središču mesta (na dnik krajevne organizacije za vred- no. Seveda človek ne živi za preteklost, Brunšek - Zagloba, Franc Podvin- zija v februarju 1944 utrpela veli- note NOB Podgorje in eden od or- temveč v sedanjosti in ustvarjalnosti za šek - Bruno, Jože Urisek - Trpin, parkirišču pri Domu na Vidmu). ke izgube na ozemlju Graške gore. ganizatorjev. prihodnost. Pa vendar nas brez prete- Jože Pusovnik - Volan, Jože Teka- V spomin na borce, ki so padli na Organizatorja prireditve sta Občina Il- V začetku je namenil minuto klosti ne bi bilo. In brez teh žrtev, tega ne uc - Pumi, Ivan Okrogar - Ferdo, Anžejevih fratah so postavljeni irska Bistrica in ZB NOB Ilirska Bistrica. molka pokojnemu predsedniku smemo nikoli pozabiti, tudi naše kultu- Ivan Petelinikar - Blaže, Florijan pomniki z napisi padlih, borci pa šoštanjskega odbora Vojku Reže- re, jezika, naših lepih običajev, naše ču- Srečko -Srečko, Karel Dolinšek - so pokopani v Razborju in Pod- Vodiška planina nu, ki je bil po neuradnih podat- dovite domovine ne bi bilo več.« Čiko, Adam Dušak - Pupče, Anton gorju. Združenje borcev za vrednote NOB Ra- kih pobudnik obuditve spomina Spomnimo, Šaleška četa je bila Kramar - Aleks, Karel Šoln - Nace, Organizatorji so poskrbeli tudi dovljica vabi v soboto, 2. avgusta 2025, na Šaleško četo. Po njegovi smrti ustanovljena 1. julija 1942 na Milan Šoln - Petruška, Tine Bori- za prijetno druženje, ki mu je pri- na spominsko slovesnost ob 84. obletnici je funkcijo prevzel Branko Valič, Vrhorskem vrhu, in to na pobu- šek - Pardelan, Franc Hudomalj - sostvovala kulturniška skupina ustanovitve Cankarjevega bataljona in predsednik KO za vrednote NOB do vrha partizanskega gibanja po Milorad, Anton Žmavc -Janko, vo- XIV. divizije, katere člani so prišli iz Šoštanj in hkrati soorganizator pri- padcu Toledove formacije. V njej dil pa jo je Franc Zalaznik - Leon. prazniku občine Radovljica. Spominska več slovenskih krajev. Vsem na pri- reditve. Skupaj z Milanom Kotni- je bilo komaj okoli 20 partizanov. Ta je sicer čez nekaj časa deloval reditvi je bila skupna misel spoštlji- slovesnost bo ob 11. uri pri Partizan- kom je slovesno položil venec pod V zapisu Staneta Gradišnika, laič- kot aktivist in je vojno preživel, ve- vega spomina na padle in opomi- skem domu na Vodiški planini (Jelovica). spominsko ploščo. V nadaljevanju nega zapisovalca dogodkov naro- čina Šaleške čete pa je padla janu- na, da se vojna ne zgodi nikoli več. Slavnostni govornik bo dr. Ivan Svetlik, programa se je večja skupina ude- dnoosvobodilnega boja in avtorja arja 1943 na Osankarici, ko je bil podpredsednik ZZB NOB Slovenije. ležencev skupaj z obema predse- brošure Razbor med NOB so na- Pohorski bataljon izdan in obko- Milojka B. Komprej, Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz dnikoma peš odpravila k spome- vedeni: Dominik Hribar - Oskar, ljen. V pohodu XIV. divizije iz Sed- foto: Stane Gradišnik Krnice ob 8.30, ob 9. uri pa iz Radovljice. 12 julij 2025 SPOMIN NA DELOVANJE BOLNICE BOBOVEC Objekte odkrili šele leta 2019 Bolnico Bobovec so potomci pločevino, iz katere je bil verjetno tako Palčič kot tudi drugi člani ZB zdravnikov, bolničarja, kuharice, narejen dimnik, in na ostanke šte- Zadobrova, katerega predsednik je intendanta in drugih, ki so delo- dilnika, kar je bil dokaz, da so našli sin kuharice iz bolnice in je z njo vali v njej, odkrili šele leta 2019 ostanke bolnice Bobovec, v bližini kot štiriletni deček živel v bolnici, s pomočjo tamkajšnjih gozdar- pa sledi podzemnega skrivališča – dogovarjajo z otrokoma in vnuki jev, Muzeja Kočevje in zgodovi- bunkerja, kamor so ob nevarnosti dr. Scalincija, da bi prišli pogledat, narja Blaža Štanglja. Otroci so skrivali ranjence. kje je med vojno deloval njihov poslušali pripovedovanja očetov Bolnico je vodil italijanski vojaš- oče in ded. in mater o bolnici, postavljeni v ki zdravnik, specialist za tropske Bolnica Bobovec nikoli ni bila gostem smrekovem gozdu, okoli bolezni, poročnik dr. Amilcare odkrita, vendar je po ustnem viru 150 metrov vzhodno od romarske Luigi Scalinci, ki se je po kapi- do nje julija 1944 prišla nemška cerkve Imena srca Jezusovega na tulaciji italijanske vojske pridru- kolona, ki je šla iz Kočevja proti Kumrovi gori. Odlično izhodišče žil partizanski saniteti. Sorodniki Beli krajini. Stražarja sta opustila jim je bil tudi podatek, da se je ob zdravnika, ki se je poročil s Sloven- svojo dolžnost ali celo zaspala. Ve- Spominsko obeležje pri nekdanji bolnišnici Bobovec lepem vremenu slišalo peti peteli- ko in leta 1943 dobil hčer Adriano, lika sreča je bila, da je kolono vodil na, kar pa je lahko prihajalo le iz o njegovem delovanju v bolnici oficir, ki je bil vojvodinski Nemec. daljevala proti Svetlemu potoku. bovec smo 21. junija položili cvet- Koprivnika. Bobovec niso vedeli nič. Po koncu Osebju bolnice je rekel nekako Bolnica ni bila nikoli napadena, je, Neja pa je zapela pesem. Nato Postojanko Bobovec so začeli vojne se je družina preselila v Ita- tako: »Vojna se približuje koncu. čeprav je proti koncu vojne vanjo pa smo na okoli 20 minut hoje od- graditi septembra leta 1943. Prve lijo, vendar je prišlo do ločitve in Tudi sam si želim domov v Vojvo- priletelo nekaj granat, in nastanje- daljeni jasi imeli kulturni program. ranjence je bolnica, katere usta- mama in hči sta se odselili v Firen- dino na svojo kmetijo. Pustil vas ni v njej so verjeli, da je odkrita. Prisotne sta pozdravili predsedni- novitelj je bil dr. Pavel Lunaček, ce, dr. Scalinci pa je ostal v rodni bom pri miru, vendar če bom iz- Prva granata je razbila pomož- ca KO ZB za vrednote NOB Šal- sprejela 18. novembra 1943. Ob- Apuliji, se še enkrat poročil z Itali- dan, bodo povračilni ukrepi.« Ko- no barako, druge so letele globlje ka vas Martina in sekretarka ZB segala je vsaj tri lesene barake, v janko in dobil sina Paola. Danes se lona je pohod nato nemoteno na- v gozd, a žrtev ni bilo. V pričako- Kočevje Zlata, tri pesmi pa je po katerih so bili nastanjeni bolniki in vanju napada so začeli evakuacijo izčrpnem in čustvenem govoru to- ranjenci ter osebje bolnice in ku- ranjencev, vendar so se čez nekaj variša Palčiča recitiral Janez Rus. hinja. Zgodbe o življenju, vojaški Streli iz partizanskega topa ur negotovosti vrnili v barake. Dr. Uradni del je sklenila Neja s pe- disciplini, tovarištvu in požrtvoval- Scalinci je takrat pisal nadrejene- smijo. Prijetnemu in sproščenemu nost, s katero je osebje skrbelo za Nekaj let po vojni sta se Palčičev oče in Jože Semič, brat na- mu dr. Lunačku, naj začnejo gra- druženju ob domači primorski ka- ranjene soborce in civiliste, ter o rodnega heroja Staneta Semiča – Dakija, zapletla v pogovor diti bolnico na novi lokaciji, saj je pljici in belokranjskih pogačah kar samem iskanju bolnice nam je pri- o tem dogodku in ugotovila, da je bil Jože Semič takrat s sku- stara odkrita. Razpoloženje v bol- ni bilo videti konca, kar nas z lah- povedoval tovariš Franc Palčič, pino partizanskih topničarjev blizu vasi Koprivnik. Preizkušali nici ni bilo dobro, ni jim bilo jasno, koto zavezuje k ponovnemu dru- sin bolničarja v tej bolnici. Povedal so top in poskusno izstrelili nekaj strelov v gozd nad vasjo. Po zakaj obstreljevanju kot običajno ženju prihodnje leto. je, kako ganjeni so bili, ko so prvič pomoti so zadeli bolnico, za katero seveda niso vedeli. ni sledila pešadija. Pri obeležju v po toliko letih naleteli na opeko, spomin na Partizansko bolnico Bo- Z. A. NA ROJSTNI DOMAČIJI V ADRENCIH KO ZB BRITOF-PREDOSLJE Odkrili spominsko 80 let svobode in miru ploščo Jožetu Kocbeku V maju smo praznovali 80. oble- vajati aretacije in preiskave po do- tnico konca druge svetovne voj- movih. Vsem razen Antona Pičma- ne oziroma dneva zmage, kot smo na je uspelo pobegniti in se pozne- Letos 6. aprila je minilo 84 let od Mariboru (Greta Razinger in Sonja Po izdaji in padcu Slovenjegoriške nekdaj poimenovali ta dan. Da ži- je pridružiti partizanom, njega pa začetka druge svetovne vonje na Oman) Nemci ujeli in ustrelili. Tako čete 8. avgusta 1942 pa so se zače- vimo v miru, se moramo zahvali- je policija prijela. V kulturnem delu naših slovenskih tleh in 9. maja so Kocbek, Vršič in Štefanič stopili le aretacije tudi cerkvenjaških akti- ti partizanom, ki so kljub številnim je sledila recitacija, ki jo je izvedel 80 let od končanja vojne. Okupa- v stik s terencema ptujskega obmo- vistov in podpornikov partizanov. žrtvam pregnali okupatorje z naše član naše krajevne organizacije, torjev genocidni načrt ni prinašal čja, Jožetom Lackom in Francem Aretirani in odpeljani v zapore ter zemlje. Žal pa kljub številnim ob- tovariš Miro Zelnik. nič dobrega za Slovence. Vsi tega Osojnikom. taborišča so bili vsi, ki so kakor koli ljubam, da se to ne bo več pono- Pot smo nadaljevali k spomeniku, niso dobrodušno sprejeli in čakali, Tako so se tudi v Cerkvenjaku sodelovali z Osvobodilno fronto, tudi vilo, ne moremo živeti brezskrbno, ki je nekdaj stal na dvorišču tovarne kaj bo, ali pa celo pristopili na stran začele odmevnejše akcije, kot sta Jože Kocbek in njegova mati. Jože je saj je ohranitev miru na resni pre- Oljarica, danes pa stoji pred nekda- okupatorja, kot so številni storili le denimo izobešanje slovenskih zas- bil aretiran 8. septembra. Že ob pri- izkušnji. njim vhodom v tovarno. Leta 1971 iz koristoljubja. tav na cerkvi in poslopju sedeža jetju doma so ga hudo pretepli, nato Pomagači in njihovi potomci pa si Heimatbunda ter napad na nem- zaprli v ptujske zapore, kjer so ga že dalj časa prizadevajo oprati nji- ška orožnika v Stanetincih, kjer je strahotno mučili in prepeljali v ma- hovo krivdo oziroma umazano delo. na območju današnje upravne eno- riborske, kjer je bil kot talec ustreljen Govorijo celo, da je v Sloveniji med te Lenart 14. julija 1942 počila prva 2. oktobra 1942. V zaporu ga ni sme- drugo svetovno vojno potekala dr- partizanska puška. la obiskati niti njegova mati, ki je bila žavljanska vojna. V svojem revan- Med uporniki proti okupatorju na dan ustrelitve svojega sina edinca šizmu vidijo v celotnem razvoju po je bil tudi Jože Kocbek. Rodil se odpeljana v taborišče Fahrkirchen. letu 1945 samo napake in slabosti. je 15. marca 1909 v Andrencih pri Taborišče je preživela, ni pa več bila Odločitev za upor proti štirim Cerkvenjaku. Končal je kmetijsko tista Genovefa Kocbek kakor pred okupatorjem je bilo za Slovence iz- šolo v Šentjurju pri Celju. Bil je, kot vojno. Dokaz za njuno pokončnost jemno in zahtevno dejanje. Da s pa- pričajo viri, povsod priljubljen in je bil tudi šele leta 1975 odkrit eden sivnostjo in malodušjem okupatorju izvrsten pevec ter sposoben orga- od dveh bunkerjev na Kocbekovi le pomagajo doseči njegove cilje, se nizator. Sodeloval je s partizanski- domačiji, ki je v vmesnem obdob- Krajevna organizacija ZB za so ga postavili v spomin na padle de- je hitro zavedalo tudi nekaj cerkve- mi pobudniki Lackom, Osojnikom ju ostal nedotaknjen. Tako so se v ohranjanje vrednot NOB Britof - lavce med vojno, ki so morali umre- njaških mladih fantov in žena. Že 4. in Kostanjevcem. Pri njem so se Združenju borcev za vrednote NOB Predoslje je v spomin in opomin ti, ker so bili Slovenci, ker so govorili novembra 1941 so v Cerkvenjaku sestajali in snovali akcije, sam pa je Cerkvenjak odločili ob 80. obletni- na 80. obletnico konca druge sve- slovensko in ljubili svojo domovino. ustanovili prvi odbor Osvobodilne bil terenec in poverjenik za odbor ci zmage nad fašizmom Kocbeku tovne vojne obiskala dve obelež- V nagovoru je predsednik KO fronte, prvega na območju današnje Osvobodilne fronte v Cerkvenjaku. postaviti spominsko obeležje. Odkrili ji padlim partizanom v krajevni Britof - Predoslje poudaril pomen upravne enote Lenart. To nalogo mu je naložil Jože Lacko, so ga 17. junija na njegovi rojstni do- skupnosti Britof. Zbralo se je več obiskov in spominjanja na vse pad- V tem odboru Osvobodilne fronte ki je bil po vojni imenovan za na- mačiji v Andrencih, katere lastnik je članov KO ZB in drugih krajanov. le v tako kruti vojni. Taki in podob- so bili Slavica in Lojze Štefanič, rodnega heroja. Pri Kocbekovih je danes družina Antonič. Najprej smo se ustavili pri spo- ni dogodki naj služijo hvaležnemu Franček Vršič, Jože Paluc, Jože bila tudi glavna povezovalno-zbir- meniku, ki zaznamuje kraj, kjer so spominu in poklonu nezlomljivi Kocbek in Klement Lievald. Tem na javka. Franc Bratkovič se pogumni aktivisti sestali in us- volji vseh aktivistov OF, partizan- se je zatem pridružil še Lojze Šafa- tanovili prvi odbor Osvobodilne skih borcev, kurirjev, zdravnikov, rič. Z njimi je po ustanovitvi odbora fronte v našem kraju. Predsednik bolničarjev ter vseh drugih tova- Osvobodilne fronte sodelovala tudi KO Britof - Predoslje je prisotne rišev in tovarišic, ki so se tako ali Emilija Toplak. spomnil na ta dogodek. Takratne- drugače pogumno in brez okleva- Odbor Osvobodilne fronte v ga sestanka so se udeležili aktivisti nja uprli fašistični tiraniji. S skup- Cerkvenjaku je bil ustanovljen pre- Anton Štefe iz Šenčurja, ki je tudi nimi močmi so izbojevali svobodo, ko Cirila Mikla iz Trbegovcev in vodil sestanek, Anton Kmet, An- v kateri živimo še danes. Po konča- Miloša Vuka, ki sta delovala kot ton Pičman, Janez Bučan in Miha nem obisku obeležij je sledilo tova- aktivista pri Sv. Juriju ob Ščavni- Štefe iz Britofa. Domači ovaduhi riško druženje z obujanjem spomi- ci in okolici, ter Štefana Kuharja so o tem dogodku nemudoma ob- nov na pretekle dogodke. - Bojana, sekretarja komunistič- vestili nemško policijo (gestapo). ne partije za ljutomersko okrožje. Do zob oboroženi nemški policisti Miro Zelnik, Kuharja so po izdaji dveh žensk v Polaganje venca k spominskemu obeležju Jožeta Kocbeka so takoj prihiteli v vas in začeli iz- foto: Andrej Ostrman julij 2025 13 PARTIZANSKA ČIPKA IZ ZAPUŠČINE DRUŽINE FINŽGAR Klekljana podoba Josipa Broza - Tita Rudi Finžgar (1920–1995) je za- pripovedoval Jožetu Vidicu, ki je protifašistične zveze žena za Pri- li 500 delegatk iz vse Primorske, nimiva osebnost iz slovenske pre- zgodbo objavil. V članku z naslo- morsko (SPZŽ), ki je bila 11. in prišle so celo iz Gorice in Trsta. teklosti. Smučar, skakalec, športni vom Nenavadna pot maršalove 12. februarja 1945 v Cerknem. Čipka Tita je bila verjetno upora- funkcionar, gospodarstvenik, vod- podobe, ki je izšel v Nedeljskem Na tem potrdilu z datumom 12. bljena kot okras dvorane, ki pa je ja smučarske delavnice v Cerknem dnevniku leta 1979, je zapisal, da 3. 1945 je bilo menda zapisano, bila med zadnjo nemško ofenzivo in po vojni direktor tovarne Elan v mu je dve ali tri leta po pogovoru da je bila čipka podarjena Titu na marca 1945 znova požgana. Ker Begunjah je imel samozavest, vizi- s Finžgarjem pisala Terezija Habe II. pokrajinski konferenci SPŽZ v so se manjše konference vrstile jo in neizmerno voljo, zato mu je iz Idrije, da je ona sklekljala Tita. Cerknem. To ne drži, saj Tita ni tudi v hotelu Porezen, kjer je bila uspevalo vse, česar se je lotil. Umrl Terezija je bila doma z Vojskega, v bilo na tej konferenci, niti ga tak- tudi smučarska delavnica, je mo- je 9. julija pred 30 leti. družini je bilo sedem sester in tri- rat ni bilo v Sloveniji. O tem tudi goče, da so ob kakšni taki prilož- V njegovi zapuščini se je ohrani- je bratje. Živeli so v zaselku Tab- ne najdemo nobenega zapisa v nosti čipko iz dvorane preselili v la tudi zanimiva klekljana podoba rovše, zato so ljudje sestre, ki so prispevkih s konference, ki so bili hotel Porezen. Josipa Broza - Tita. Ob odhodu iz v mladih letih služile pri kmetih, marca 1945 objavljeni v Glasilu Čipka Tita, last družine Finžgar, Cerknega marca 1945 je snel čip- pozimi pa klekljale po cele dneve, SPŽZ za slovensko Primorje Slo- je zdaj razstavljena v cerkljan- ko s stene smučarske delavnice imenovali Tabrovke. Bile so zelo venka. skem muzeju. Tam sta na ogled in jo odnesel s sabo. Ni se spomi- dobre klekljarice, izdelovale so In kako se je potem čipka znašla tudi diploma in brzostrelka, ki ju je njal, kako je klekljani lik Tita pri- tudi zahtevnejše čipke. Terezija je v Finžgarjevih rokah? Na osno- Rudi Finžgar prejel za prvo mesto šel na zid delavnice. Marca 1945, Vidicu povedala, da je sama izde- vi virov lahko sestavimo precej v smučarskih skokih. Delček nje- med zadnjo nemško ofenzivo, je bil lala vzorec za čipko in jo skleklja- verjetno različico zgodbe. Kon- gove zgodbe pa lahko spoznate Rudi Finžgar med borci, ki so do- la februarja 1945. Pokazala mu je ferenca žena je potekala v novi na razstavi Partizanske smučarske živeli kalvarijo na Poreznu, ko so tudi partizansko potrdilo, ki ga je Čipko z likom tovariša Tita je febru- dvorani, ki so jo v komaj treh te- tekme pred Nordijskim centrom se partizanske enote znašle v nem- zanjo dobila. arja 1945 sklekljala Terezija Habe z dnih zgradili na ruševinah bom- Planica. škem obroču, a se mu je uspelo re- Čipka je bila izdelana za II. po- Vojskega. bardirane italijanske vojašnice v šiti na varno. O tej čipki je po vojni krajinsko konferenco Slovenske Cerknem. Udeležilo se je je oko- S.B. OTROŠTVO MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V POČASTITEV 80. OBLETNICE KONCA VOJNE Če vas bojo kaj Ponatis zemljevida spraševali, nič ne vete! obeležij v Bohinju Osemdeset spominov na otroštvo med drugo svetovno vojno v Šoštanju in okolici ob osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne • Monika Aydin in Špela Poles Združenje borcev za vrednote spoštujejo zgodovino narodnoo- NOB Radovljica, Krajevna orga- svobodilnega boja. Uvodno bese- nizacija Bohinj, je v počastitev 80. dilo je tudi v angleškem jeziku. Ze- obletnice konca druge svetovne mljevid obeležij NOB v Bohinju je vojne izdala ponatis zemljevida le del Zbirke partizanskih spome- obeležij NOB v Bohinju. Konec nikov Slovenije, ki je obširno pred- leta 2023 smo prvič izdali zemlje- stavljena na spletni strani Zveze vid obeležij NOB v Bohinju in zara- združenj borcev za vrednote NOB di velikega zanimanja je kmalu po- Slovenije. Dostop do te zbirke je šel, zato smo se odločili za ponatis. mogoč s QR-kodo na zemljevidu. Zemljevid je bil izdelan z zbranim Prav tako je s QR-kodo na zemlje- denarjem občine Bohinj, Turizma vidu mogoč dostop tudi na spletno Bohinj – Zavoda za pospeševanje stran Wikipedije Druga svetovna turizma, nekaterih turističnih in vojna v Bohinju, kjer so opisani ne- Naslovnica knjige avtoric Špele Polak in Monike Aydin gostinskih podjetij iz Bohinja, Pla- kateri posamezni dogodki iz druge ninskega društva Srednja vas v Bo- svetovne vojne v Bohinju. Letos mineva osemdeset let od vanje zgodb iz njihovega vsakda- hinju, Turističnega društva Bohinj, Zemljevid obeležij NOB v Bo- konca druge svetovne vojne. Prav njika med vojno, ki vsekakor ne Partizanskega doma Vodiška pla- hinju je zainteresiranim na voljo v tako letos mineva osemdeset let, spominjajo na igrivo in radostno nina, Muzeja zgodovine Bohinj – stnem redu označena naselja v Turizmu Bohinj, Muzeju Tomaža odkar je bila v Topolšici 9. maja otroštvo – imajo pa moč človeku Muzeja Tomaža Godca v Bohinju, Bohinju, kjer so posamezna parti- Godca v Bohinjski Bistrici, Muzeju 1945 podpisana brezpogojna ka- od blizu približati krutost vojne. Muzeja Historia Bohinj ter Zdru- zanska obeležja. Zemljevid je ob Historija v Bohinjski Bistrici, neka- pitulacija enot nemških oborože- Žal danes vojne divjajo v števil- ženja borcev za vrednote NOB Ra- domačinih namenjen turistom, terih planinskih domovih in gostin- nih sil za jugovzhodno Evropo. Ob nih delih sveta. Treba je ohranja- dovljica. obiskovalcem, planincem in po- skih lokalih na območju Bohinja. 80. obletnici konca vojne sva s so- ti empatijo do tistih, ki se ne zbu- Na zemljevidu so z zvezdicami hodnikom, ki množično obiskujejo delavko Špelo Poles zbrali osem- jajo v mirna jutra, in se zavedati, in številkami po abecednem vr- Bohinj, kakor tudi vsem tistim, ki Martin Gorišek deset spominov na otroštvo med da mir ni samoumeven ter da je drugo svetovno vojno. Knjiga ima naša moralna dolžnost ohranjati naslov Če vas bojo kaj spraševa- in negovati vrednote, ki prinaša- VABILA li, nič ne vete! Zgodbe so prispe- jo mir. vali domačini iz Šoštanja in okoli- Knjiga je bila objavljena v tiska- Srečanje v Portorožu Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz ure dalje na Graški gori. Letošnje srečan- ce, zadnja generacija ljudi, ki je po ni in elektronski obliki. Dosegljiva Trsta, dramski igralec Domen Valič in šte- je bo v znamenju 80. obletnice osvo- osemdesetih letih od konca druge je na povezavi https://www.vi- svetovne vojne še lahko nepos- la-mayer.si/_files/ugd/d96b0d_ Vljudno vas vabimo na tradicionalno vilni drugi. boditve in podpisa kapitulacije nemških redno spregovorila o vojnih časih. eee03bbf68ef4ed19176b6fe - slovesnost ob vseslovenskem srečanju Cena polpenziona v dvoposteljni sobi oboroženih sil za jugovzhodno Evropo in Knjigo je izdala občina Šoštanj. 9bbf74b7.pdf nekdanjih internirank in internirancev, je 85 evrov na dan (hotel Riviera) + tur- 150-letnice Premogovnika Velenje. Pomen projekta je ohranitev političnih zapornic in zapornikov nek- istična taksa. Cena za enoposteljno sobo Za OO Graška gora 2025 Božidar Repnik spomina še živečih in pripovedo- Monika Aydın danjih nacifašističnih taborišč in zaporov, je 150 evrov na dan (Riviera). Nastanitev izgnancev in ukradenih otrok, njihovih bo v hotelu Riviera. Brezplačna uporaba Renicci OB POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA svojcev in prijateljev, ki bo pod častnim termalnih bazenov. Prijave sprejemamo pokroviteljstvom predsednice Republike pisno na naslov: ZZB NOB Slovenije, Ein- ANPI Sansepolcro in ANPI Anghiari v Slovenije Nataše Pirc Musar potekala od spielerjeva 6 , 1000 Ljubljana, ali po tele- Drevo v spomin Aniti Ogulin sodelovanju ZZB NOB Slovenije – Koor- 5. do 8. septembra 2025 v hotelih Life fonu št. : 01/434-44-45, gsm 051/392 dinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, Class v Portorožu. 120, e- naslov: info@zzb-nob.si do vkl- pripravljajo tradicionalno spomins- Ob Poti spominov in tovarištva nja Anite Ogulin. Drevo ne bo Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 7. jučno 1. septembra 2025. ko prireditev v nekdanjem koncen- raste drevo, posajeno le ne- le simbol spomina, ampak tudi septembra, ob 11. uri v dvorani Colombo Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega tracijskem taborišču Renicci v Toskani. kaj dni pred dnevom, ko je bila navdih vsem nam za prihodnost, v Kongresnem centru hotela Slovenija v odbora Ravensbrück Letošnje srečanje bo 10. in 11. okto- maja 1945 osvobojena Ljubljana tako kot morajo biti navdih za Portorožu. Slavnostna govornica bo pred- bra. Prireditev bo posvečena 82. oblet- – na videz preprosto drevo, a z našo prihodnost vse vrednote, ki sednica Republike Slovenije Nataša Pirc močnim sporočilom velike hu- si jih je slovenski narod priboril Graška gora nici osvoboditve taborišča in prihodu manitarke in častne meščanke z zmago nad fašizmom in naciz- Musar. prvih taboriščnikov iz Gonarsa in Raba Ljubljane Anite Ogulin. Na tabli mom pred 80 leti: mir, svoboda, V kulturnem programu, ki bo stkan v Obveščamo vas o novem datumu tradi- v taborišče Renicci. pod drevesom so napisane šti- človekove pravice, strpnost in opomin iz spominov žrtev nesmiselnih cionalnega 37. srečanja borcev, planincev V okviru prireditev bo spominska ri besede: moč, sočutje, upanje solidarnost. vojn in pravičnega upora, bodo sodelovali in drugih veteranskih združenj in društev, slovesnost pri spomeniku Dušanu Bordo- in pogum. Te besede označuje- orkester Slovenske vojske s solisti, prvak Graška gora 2025, ki bo letos organizira- nu v bližnjem kraju Caprese Michelange- jo vrednote življenja in delova- Meta Verbič mariborske opere, tenorist Martin Sušnik, no v soboto, 13. septembra 2025, od 10. lo. Informacije gsm 041 686 322. 14 julij 2025 PREDSTAVITEV V TRSTU, SREČANJE V PREKMURJU Pince Marof sto let dom Primorcev in Istranov Aprila letos je minilo sto let od na- leta izgnani v Šarvar na Madžar- selitve vasi Pince Marof, kamor so skem. Trpeli so pomanjkanje, pre- se naselili naši predniki iz različnih življali ponižanja. Preživeli so, klju- primorskih krajev: Opatjega sela, bovali vsemu in večina je ostala tu. Grgarja, Bilj, Vipave, Kobarida, Vi- 31. maja smo krajani Krajevne polž in z Banjške planote. Istrani skupnosti Pince Marof - Benica so prišli iz hrvaškega dela Istre iz in člani Društva Primorci in Istra- krajev Slum, Kanfanar, Lovreč, po ni v Prekmurju pripravili prosla- ena družina iz Buzeta, Žminja, Vi- vo ob stoletnici vasi. Prisotni so žnjana, Orbaničev, Pulja, Portore bili številni rojaki s Primorskega: in Gospodi. predsednik Zveze združenj bor- Priseljevanje je potekalo v letih cev za vrednote NOB Slovenije od 1925 do 1934. V takratno nase- Marijan Križman, člani Društva lje Pince kolonija se je priselilo 51 TIGR Primorske in predsednik Go- družin z 236 družinskimi člani. To razd Humar, predstavniki Zveze so bili ljudje, ki niso imeli ničesar, borcev za vrednote NOB Senože- bili so brez doma, denarja, zemlje, če, predstavniki Združenja borcev semen, gnojil, orodja, brez obleke za vrednote narodnoosvobodilne- in hrane. Bili pa so zavedni Sloven- ga boja Sežana in okolice, Zlatko ci in Hrvati, domoljubni, delavni Martin Marušič, večletni predse- in vztrajni. Prišli so z ozemlja, ki dnik krajevne skupnosti Opatje je bilo priključeno fašistični Italiji, selo, Jordan Kodermac ter gostje in so se zatekli v Kraljevino Srbov, iz Pomurja, predstavniki Šiftarje- Hrvatov in Slovencev ter se tu na- ve fundacije, predstavniki koordi- kalna skupina Lindua, praporščaki s prireditvami in obiski ter pred- štev. Ogledali smo si Narodni domoljubnih in veteranskih orga- stavljanjem knjig, ki opisujejo živ- dom, popili kavo v najstarejši ka- nizacij, Mia Krajnc in Maša Pamič. ljenje naših prednikov: Od Soče do varni v Trstu in se peljali z open- Za glasbo je poskrbel Duo Matej Mure, Benica, Usoda naših dni, Nik- skim tramvajem, ki na delu pro- band. Moderatorka in voditeljica jer doma in najnovejše Pince Marof, s ge deluje kot žična vzpenjača. Na programa je bila Nataša Tomšić. promocijo dokumentarnega filma poti smo se ustavili tudi v Postojni, Številno občinstvo, domačine, Nonina štorja režiserja Tadeja Ča- kjer nas je sprejela članica TIGR nekatere nekdanje krajane (priso- tra in z vsakoletnim tekmovanjem, in naša dolgoletna znanka, Bru- tni so bili iz bližnje okolice, Len- kuhanjem brezmesne mineštre na na Olenik, članica upravnega od- dave, Murske Sobote, Maribora, prostem, ki poteka tretjo soboto bora Društva TIGR Primorske, ter Ljubljane, iz Beograda, Nemčije in v juniju. Naša naloga v prihodnje nas v imenu TIGR tudi pogostila. celo iz Avstralije) in visoke goste je Z Društvom TIGR sodelujemo že nagovorilo več povabljencev, ki so od ustanovitve našega društva. selili. Na skrajnem severovzhodu nacije domoljubnih in veteranskih nas obdarovali s sliko, avtentično V takratno naselje Pince Njegovi člani so se udeležili več Slovenije, v Prekmurju, so si ve- organizacij Pomurja, dr. Marko Černetovo tamburico, kraškim pr- kolonija se je priselilo 51 proslav v Lendavi (dokumentar- činoma iz blata in slame zgradili Sraka z ministrstva za kulturo, šutom in vinom. Prireditev je bila družin z 236 družinskimi ni film Eksodus Primorcev, reži- hiše. poslanec državnega zbora Dar- v šotoru na nogometnem igrišču. Sosednja vas Benica je bila na- člani. To so bili ljudje, ki ser dr. Uroš Lipušček) in na Pince ko Krajnc (ki se je ta dan vpisal v Vse prisotne smo tudi pogostili. Marofu (90-letnica Benice in Pin- seljena jeseni 1922. Benico so na- društvo TIGR Primorske), podžu- Obletnico nastanka vasi smo po- niso imeli ničesar, bili so ce Marofa, stoletnica Benice in se- selili Slovenci z Goriškega, iz vasi panja občine Lendava in drugi ug- častili tudi z izdajo zbornika Pince brez doma, denarja, zemlje, daj stoletnica Pince Marofa, ki je Solkan, Pevma, Tomaj, Miren, Če- ledni gostje. Slavnostni govornik je Marof: 1925–2025. semen, gnojil, orodja, brez najmlajša vas v občini Lendava), povan in Kojsko ter iz okolice Go- bil upokojeni generalmajor sloven- Društvo Primorci in Istrani v kakor tudi mi prireditev v Postojni rice, vsega 33 družin. Vsi novi va- ske vojske Ladislav Lipič, tudi Prekmurju deluje od leta 2010. obleke in hrane. in na Nanosu. Nekaj posamezni- ščani so prišli iz vojaškega tabori- naš rojak, Marofčan. Člani se posvečamo predvsem kov se je pridružilo Društvu TIGR šča Strnišče pri Ptuju. Sami so si V kulturnem programu so nasto- ohranjanju tradicije in vrednotam, Primorske. Vežejo nas večletni postavili lesene barake iz lesa, ki pili številni gostje: folklorna skupi- ki so združevale naše prednike. V pristni stiki, za kar se obojestran- so ga pripeljali iz Strnišča. na Društva Slovencev Republike Sloveniji in tujini predvsem tam, bo navezati stike tudi z občinami sko trudimo, da jih negujemo. Ve- Ti ljudje so preživeli deset let Srbske Triglav iz Banjaluke v Bosni kjer živijo Slovenci in potomci Pri- in kulturnimi društvi hrvaške Istre. seli smo vsakokratnega srečanja taborišč, nekateri na Češkem, v in Hercegovini, Godba veteranov morcev, promoviramo naše dru- 9. junija smo se člani društva in pogovorov. Avstriji, potem v Strnišču, danes Štajerske Ervina Hartmana, učenci štvo. Stike z različnimi društvi in predstavili v Trstu, v prostorih Kidričevem. Nazadnje so bili za tri Glasbene šole Lendava, Mala vo- krajevnimi skupnostmi ohranjamo Kru.t APS, Zveze kulturnih dru- S. B. IMELI SMO LJUDI bljane se je vrnil na Barje, da sta cem. Mostov ni gradil samo med Stane Zadnikar si lahko z Joži na domačem mo- ljudmi, pomagal jih je graditi tudi Ivan Kotnik ponudili tudi sosedje. Kmalu je spoz- nal svojo življenjsko sopotnico Ani- rostu postavila hišo. Ob vseh dru- po Barju, kjer je sodeloval tudi pri co. Leta 1954 sta se poročila, ustva- gih vrlinah se je kot prepričan elektrifikaciji in posodobitvi ulič- rila dom in družino, ki jo je bogatilo športnik zavzel za barjanske ba- ne razsvetljave. Kot član Turistič- pet otrok. Poleg ljubezni do dela na linarje in na domačem dvorišču nega društva je deloval tudi kot kmetiji je posebno strast posvečal skupaj s tastom uredil balinišče, promotor zaščite Barja, ki je po- čebelam. S predanostjo je negoval kjer so se vrstila prava tekmova- zneje pridobilo status krajinskega svoje čebelje panje in s ponosom nja. Tako so nastali zametki Špor- parka, na kar je bil Stane še po- natočil vsak kozarec medu. Spošto- tnega društva Barje. Kot sousta- sebno ponosen. val je naravo in užival, ko je posedal novitelj, dolgoletni predsednik in Vojni rok je služil v mornarici. pod lipo in poslušal brenčanje čebel. častni član društva je bil Stane Ukvarjal se je z atletiko in bil je Ivana Kotnika sta mama Amalija Tudi ko je kmetijo predal sinu Iva- tudi pobudnik in soorganizator izvrsten metalec kopja. Zelo deja- in oče Ivan na Kunejevi kmetiji kot nu, ki je skupaj z družino uspešno V 86. letu nas je prezgodaj za- mednarodne kolesarske dirke, ki ven je bil tudi v Zvezi združenj bor- prvega od štirih otrok v zibelko po- kmetoval dalje, si je dneve še vedno pustil legendarni član Zveze bor- je potekala po Barju. cev za ohranjanje vrednot NOB, ložila 2. avgusta 1929. Odraščanje krajšal s skrbjo za svoje male živali. cev z Barja Stane Zadnikar. Go- Kot izšolan kovinostrugar in katere predsednik je bil več let, ob in delo na kmetiji sta ga oblikovala Bil je zgled poštenosti in vztrajnosti, ethe je nekoč zapisal: »Spomini so ključavničar se je zaposlil v Indo- upokojitvi od vodenja krajevne or- v delovnega in odgovornega fanta. pripravljen pomagati in deliti svojo kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko su, kjer se je izkazal za delavnega, ganizacije pa tudi večkrat nagraje- Na pragu odraslosti pa je bil primo- modrost. Z ženo sta krmarila skozi jih razgrneš, vedno zažarijo.« zanesljivega in tovariškega sode- ni častni član in častni predsednik. ran spoznati vse gorje tega sveta. življenje in premagovala izzive. Lani Prav ti spomini nas pripeljejo v lavca. Že takrat je imel napredne Ohranjati vrednote in ne pozabiti Slovensko ozemlje je zasedla nem- sta okronala 70 let poroke. november leta 1939, ko se je ro- ideje. Ob delu se je izobraževal v zgodovine Slovencev je bilo njego- ška vojska, Ivan pa je kot kurir po- Čeprav je to slovo, Ivan pušča dil Stane, najmlajši otrok v kmeč- poslovodski šoli in pozneje pos- vo življenjsko vodilo. Med prizna- magal partizanom. Nekega dne so močne sledi v vrednotah, ki jih je ko-delavski družini v Črni vasi. tal vodja oddelka. Kot velik za- nji lahko izpostavimo red priznanja zaradi izdaje prišli nemški vojaki in vcepljal z ljubeznijo. Njegova za- Kot učenca Osnovne šole Barje govornik pravic delavcev je bil Osvobodilne fronte ter srebrno in v taborišče odpeljali očeta, mamo puščina živi naprej v družini vnu- na Ižanski cesti sta se na šolskem tudi predsednik sindikata. Gradil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. in 14-letnega Ivana. Na kmetiji so ka Petra, ki danes skrbi za kmetijo. dvorišču redno srečevala z Joži, ki je mostove med ljudmi, vedno je Vse do svoje nenadne smrti je os- ostali mlajši brat in sestri. Očeta so Od našega dolgoletnega člana ZZB je pozneje postala njegova žena. cenil tovarištvo. Zaradi svoje po- tal dejaven član Krajevne organi- ubili, mama in Ivan pa sta se čez ne- za vrednote NOB Razbor, prijatelja Ustvarila sta družino, rodila sta se slovne uspešnosti, predvsem pa zacije Barje. kaj časa vrnila domov. Strah, žalost in soseda smo se poslovili januar- jima Nevenka in Aleš. zaradi povezovalnosti, požrtvo- in negotovost je premagal, na kme- ja letos. Stane je izkazal veliko privrže- valnosti in tovarištva je dobil odli- Člani IO KO Barje, ZBV NOB Vič tiji je ostal trden kakor zemlja, ki jo nost in skrb za družino. Iz Lju- kovanje, red dela s srebrnim ven- - Rudnik je obdeloval. Pomoč pri delu so mu Anton Stropnik julij 2025 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopis- ČEŠKA ORGANI- nico in jo pošljite na naslov ZZB ŽENSKA, ČLAN ČEVLJAR ZAČETEK STRANKA KONEC NIKO ZACIJA AFRIČAN, KI OKTETA (SLAB.) VO AFRIKANEC NOB Slovenije, Einspielerjeva uli- GESLA (IZ ČRK: GESLA GORŠIČ ZA CARST PRENEHA POLET) BEGUNCE (ZAST.) ca 6, 1000 Ljubljana, s pripisom BITI »nagradna križanka« ali pošljite na ČLAN SKUPNO- elektronski naslov: STI svobodna.beseda@zzb-nob.si do 15. avgusta 2025 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. MERILNIK ČASA Izžrebani reševalci križanke iz 116. SPOROČI- NEKD. KAN številke časopisa Svobodna beseda LO ZA HOKEJIST TEVE PRE- (BOBBY) DVAJANJE ŽIRO 1. Milena Veber Jarc RAČUN JOŽEF Velika Ševnica 21, 8210 Trebnje LIK PRI URŠKA ISKRAČ 2. Marjan Koselj, Spodnja Lipnica PLESU ČETVORKI ŽOLNIR VRSTA PEKOČE 33, 4246 Kamna Gorica ZAČIMBE 3. Branko Čretnik ZMIKAVT LJUBČEK ENAKOST; Levarska 22, 2314 Zg. Volskava BILJARD- TUDI NA PALICA ENAKA Rešitve križanke: STVAR POHLEPNEŽ, ODLETANJE, SKIPER, IT, SEKSUS; POSODICA GENUS V ČELNA PRIPADNIK TRAVA ZA VRSTA ARNO, COCO, AMIET, EMIN, OSTVE, JEZIKO- STRAN MOR- OČE PRVE SLADOLED VRBE, MEVŽE, LER, BORELIOZA, SKALAŠ, SLOVJU LOKA MONOV KOŠNJE IBA GESLO ODIJ, BRNJALO, ANK, LETALO, IM- SKLADBA OSEBNI DRUGI PORT, JA, ELO, OV, KONVERTER, VE- ZA GLAS ZAIMEK RIMSKI IN SREDNJE- PAPEŽ NEZIA, OEFAR, NŽ, RANČAR, NEP, OR, GLASBILO GA SPOLA ŽELJKA ČIŽMEŠIJA ONEK, AKRA, IR, APO, SINEK, UPAR- JALNIK, TKALO, NASMETENJE. ZUNANJA MALICA STRAN (KOR.) STAVBE, Geslo: ODKRIVAJMO LEPOTE FASADA SUROVINA ZA OPIJ SLOVENIJE. OHRANI- ALOJZ TEV CMOKALEC REBULA MOJZESOV je glasilo ZZB za vrednote PRIJATE- BRAT AMERIŠKA GOROVJE GORSKO NOB Slovenije za domoljubna, socialna, LEPILO OTAKAR VAVRA LJIČINA IGRALKA SANJE, V VOZILO, gospodarska, politična, zgodovinska in HČI ELFI (MARY) SNI ZAHODNI AKI, kulturna vprašanja doma EDER AFRIKI AKIJA in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. VINKO DODATEK JEZERO OŠLAK MOČVIREN K PRI KR. PRIPRAVA NIŽINSKI POGODBI GORI Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije ZA SVET BOGINJA KRMNA Zanj: Marijan Križman, predsednik SEDENJE ZARJE RASTLINA Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), SLOVEN. KNJIŽEV. dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, GESLO NAGRADA dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni PRIPAD. Odgovorni urednik: Janez Alič NENOV telefon: 041 686 322 PUST BIBLIJ- TOMAŽ elektronski naslov: TINE SVET SKI OČAK (LJUBK.) svobodna.beseda@zzb-nob.si LOGAR ROMAN JULIJ LOJZE Oblikovanje: Vid Brezočnik SAVNIK NARDIN DOLINAR Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja ODSTRA- NITEV S Naslov uredništva in naročnin: TRESE- GESLO ZZB za vrednote NOB Slovenija, NJEM Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana MESTO V telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 AMERIŠKA ITALIJI romana.jemec@zzb-nob.si LASTNINA IGRALKA (JADRAN- SHERIDAN SKO MORJE) V METEŽU ZGODOVINE 80. obletnica ustrelitve talca Jožeta Bezjaka Območno združenje za vrednote lic. Leta 1943 se je pridružil naro- stvo je, da je bil sestanek aktivi- no in poučevala na tamkajšnji šoli. NOB Lenart in občina Sv. Trojica dnoosvobodilnemu gibanju v Slo- stov izdan, glavni krivec za izdajo Pri njej sta se jeseni 1943 večkrat sta v domu kulture pri Sv. Troji- venskih goricah in postal sekretar pa naj bi bil Radovan Jaut, vodja ustavila Srečko Rojs - Niko in ci ob 80. obletnici ustrelitve talca odbora OF v Vitomarcih. Sodelo- Štajerske domovinske zveze v Vo- Franc Zalaznik - Leon, ki sta priš- Jožeta Bezjaka - Prleka, domačina val je z aktivisti OF na lenarškem ličini (Strahleck) in upravitelj nem- la iz Koroške v Slovenske gorice, iz Gočove, pripravila krajšo spo- območju in bil med drugim v na- da bi tam pospešila razvoj naro- minsko slovesnost. V kulturnem vezi s Srečkom Rojsom - Nikom, dnoosvobodilnega gibanja. Tanja programu so nastopili člani vo- Francem Zalaznikom - Leonom Njegova aretacija je je bila predana sodelavka OF, tako kalne skupine Kulturno-turistič- in Elo Kristl - Tanjo. 4. decembra povezana z izdajo Ele kot Jože Bezjak - Prlek. Preprosti nega društva Selce s harmonikar- 1944 so ga nemški orožniki uje- Kristl - Tanje, ki je padla kovač je bil po srcu velik slovenski jem Mihom Koširjem in zapeli več li pri Domajnkovi domačiji v Zg. 4. decembra 1944 pri domoljub in se je pridružil borcem domoljubnih in partizanskih pe- Voličini, kjer bi moral biti sestanek proti nacifašizmu in aktivistom OF smi. Ob njih so bili tudi pripadni- aktivistov OF za okraj Lenart. Bez- Domanjkovi domačiji v v osrednjih Slovenskih goricah. ki spominske partizanske enote jaka so zaprli v ptujske zapore in Zg. Voličini. Okoliščine Te so med nemško okupacijo Franca Rozmana - Staneta iz Lju- tam zasliševali. 11. januarja 1945, njene smrti in dogajanje 4. spadale v okrožje Ptuj, ki je zaje- bljane, predstavniki veteranskih in v zadnjem letu nemške okupacije malo mestno občino Ptuj, okraj domoljubnih organizacij ter učen- 1941–1945, so ga kot talca ustreli- decembra 1944 še vedno Ptuj okolica in dele okrajev Mari- ci osnovne šole Sv. Trojica, ki jih li v Cirkovcah na Dravskem polju. niso docela pojasnjeni, tako bor levi in Maribor desni breg ter je vodila ravnateljica Nataša Bau- V rojstni vasi so mu postavi- kot ne okoliščine, v katerih Šmarje pri Jelšah. V okrožju Ptuj, man. Slavnostni govornik je bil tro- li spomenik, za katerega vaščani so nemški orožniki ujeli ki je merilo 1110 kvadratnih ki- jiški podžupan Smiljan Fekonja. lepo skrbijo. lometrov in imelo oktobra 1941 Po slovesnosti je delegacija obmo- Njegova aretacija je povezana z Jožeta Bezjaka - Prleka. 107.104 prebivalce, je bilo junija čnega združenja za vrednote NOB izdajo Ele Kristl - Tanje, ki je pad- istega leta 41 občin. Politični ko- in občine Sv. Trojica položila ve- la 4. decembra 1944 pri Domanj- misar okrožja je postal Fritz Bauer, nec k spomeniku Jožeta Bezjaka - kovi domačiji v Zg. Voličini. Oko- ptujski gestapo pa je imel zapor- Prleka v Gočovi. liščine njene smrti in dogajanje 4. ške šole v tem kraju. Jaut je bil do niške celice in prostore za zasliše- Jože Bezjak - Prlek se je rodil 7. decembra 1944 še vedno niso do- leta 1942 mož Ele Kristl - Tanje; ta vanje tudi v predvojnih zaporih pri marca 1910 v Gočovi pri Sv. Troji- cela pojasnjeni, tako kot ne okoliš- je po ločitvi spet prevzela dekliški Lenartu. ci v Slovenskih goricah. Izučil se je čine, v katerih so nemški orožniki priimek Kristl in dobila partizansko za kovača in opravljal ta težki pok- ujeli Jožeta Bezjaka - Prleka. Dej- Jože Bezjak ime Tanja. Odselila se je v Kore- Dr. Marjan Toš julij 2025 ZGODOVINSKA RAZSTAVA V MARIBORU »Ko odpove pravo: Stalag XVIII D med uničevalnostjo in osvoboditvijo« Mednarodni raziskovalni center na pravila in omejitve pomorske- druge svetovne vojne (MRC Mari- ga vojskovanja. Rusko carstvo je bor), ki raziskovalno, publicistično leta 1909 ratificiralo prvih sedem in izobraževalno deluje v komple- konvencij, deveto in deseto ter ksu nekdanjega nacističnega ujet- trinajsto konvencijo. Junija 1918 niškega taborišča za vojne ujetni- je vlada Sovjetske zveze prizna- ke (Stalag XVIII D), natančneje v la obveznosti Haaške konvencije delu taborišča za sovjetske ujet- (1907). nike, je 8. maja slavnostno odprl V Ženevi so bile na pobudo izvirno zgodovinsko razstavo »Ko Mednarodnega odbora Rdečega odpove pravo: Stalag XVIII D med križa (ustanovljenega leta 1863 v uničevalnostjo in osvoboditvijo« pod Ženevi) podpisane štiri konvenci- avtorstvom doc. dr. Daniela Siter- je, in to leta 1864, 1906, 1929 in ja, raziskovalca na Univerzi Alma 1949. Za ravnanje z vojnimi ujet- Mater Europaea, in MRC Mari- niki in njihovo oskrbo je bila pred bor. Odprtje, avtorjeva strokovna začetkom druge svetovne voj- predstavitev in ogled razstave ter ne najpomembnejša tretja, pod- znanstvena konferenca so poteka- pisana 27. julija 1929 in zadnjič li v simbolnem kontekstu jubilejne posodobljena leta 1949. Haaške 80. obletnice zmage nad nacifašiz- konvencije iz let 1899 in 1907 o mom in 80. obletnice osvoboditve vojnih zakonih, običajih in ujet- Stalaga XVIII D. nikih veljajo za osnovno podlago Avtor je v vsebini razstave in Ženevski konvenciji o ravnanju njeni predstavitvi poudaril vidik z vojnimi ujetniki iz leta 1929, ki prava (ter njegovega neupošte- sklepov v Haagu ne nadomešča, vanja, odsotnosti in popolne od- temveč jih dopolnjuje. Konvencija povedi) kot pogostoma prezrt vi- iz Ženeve (1929) je prvi samostoj- dik pojasnjevanja zgodovinskega ni pravni instrument s poudarkom Avtor razstave dr. Daniel Siter, direktor MRC Maribor Janez Ujčič in generalna sekretarka MRC Maribor Iza Verdel konteksta druge svetovne voj- na individualnih pravicah ujetni- ne. Zametke mednarodnega voj- kov in institucionalni vlogi Rde- nega prava in vojnih zločinov so čega križa. Obsega 97 členov in je vekovih pravic, določenih zlasti z se izvajala nepredstavljiva grozo- tudi zaveza sedanjosti in obljuba v letih 1899 in 1907 v Haagu na obsežnejša od Haaške konvencije imenovanimi mirovnimi pogodba- dejstva in zločini nad narodi nek- prihodnosti. Nizozemskem določile Haaške iz leta 1907. Podpisalo in ratificira- mi. Nacisti so v primeru Sovjet- danje Sovjetske zveze. Po odprtju in ogledu razstave konvencije, ki so uvedle osnovna lo jo je 47 držav – brez Sovjetske ske zveze in sovjetskih ujetnikov 80 let po koncu druge svetovne sta v konferenčni dvorani Med- načela o vojnih ujetnikih. Glavno zveze, ki ni sodelovala niti pri nje- mednarodno vojno pravo popol- vojne na evropskih tleh je v delu narodnega raziskovalnega centra pobudo za prvo srečanje v Haagu ni pripravi. noma ignorirali; pravo je bilo za- taborišča za sovjetske ujetnike potekali še znanstvena konferen- sta avgusta 1898 na sprejemu tu- Pomembna novost konvencije nje brezpredmetno, pravo je v tem po zaslugi Tima Ribiča in Špele ca in razprava »80 let po zmagi: spo- jih diplomatskih predstavništev v iz leta 1929 je bil njen 82. člen, ki primeru odpovedalo. Nacistični Pokeržnik iz Univerze Alma Ma- min, resnica in zaveza miru«, ki so jo Sankt Peterburgu podala ruski car pravi, da so vojaki Rdeče armade aparat je pobil več kot 3,3 milijo- ter Europaea znova odzvanjala s organizirali MRC Maribor, Univer- Nikolaj II. in njegov zunanji mini- kljub dejstvu, da Sovjetska zveza na sovjetskih vojnih ujetnikov. To čustvi nabita ljudska ruska pesem za Alma Mater Europaea in Sina- ster grof Muravjov. Ruski imperij ni podpisala konvencije, vendarle se je med drugim odražalo v več iz 19. stoletja. Pesem, katere pre- goga Maribor. S svojimi referati so (in pozneje Sovjetska zveza) je v spadali pod določila in obligaci- tisoč umrlih (za zdaj evidentiranih pevanje je bilo med delovanjem nastopili ugledni govorniki in dob- celoti podpisal in ratificiral vseh je Ženevske konvencije (in bi za- in potrjenih vsaj 2300) in skupno taboriščne enote za internacijo ri poznavalci kompleksnosti druge šest dokumentov. Drugo srečanje torej morala varovati internirane vsaj 5000 zajetih (interniranih) in pobijanje sovjetskih ujetnikov svetovne vojne na Slovenskem (dr. v Haagu je že leta 1904 predlagal sovjetske ujetnike pred nacistič- sovjetskih vojakov, ki so jih Nemci strogo prepovedano. Marjan Linasi, Boris Hajdinjak, ameriški predsednik Theodore nimi hudodelstvi), saj je sporazum ujeli na vzhodni fronti in jih zaprli Avtor je s sklepnimi mislimi za- Zvezdan Marković, Lea Knez, dr. Roosevelt, a je bila zaradi izbru- podpisala Nemčija. Hitler, naci- meljsko ujetniško taborišče. Sled- okrožil in poudaril, da je razstava Daniel Siter, Darjan Lorenčič in ha rusko-japonske vojne prelože- stična Nemčija in nemško vojaško nje je med drugo svetovno vojno »Ko odpove pravo: Stalag XVIII D Metka Fujs) iz številnih slovenskih na na čas med 15. junijem in 18. poveljstvo torej niso imeli prav- predstavljalo najgrozljivejše pro- med uničevalnostjo in osvoboditvijo« ustanov. V okviru konference je oktobrom 1907. Haaška konven- ne osnove za nespoštovanje Že- store Stalaga, tj. t. i. Russenlager – simbolični poklon vsem prežive- bila izdana tudi tiskana knjižica s cija iz leta 1907 ni prinesla velikih nevske konvencije glede sovjet- od preostalih delov taborišča po- lim in umrlim žrtvam nasilja, ki so programom, povzetki referatov in sprememb ali dejanskih izboljšav, skih ujetnikov. Navkljub temu so polnoma izoliran, ločen, zastra- med drugo svetovno vojno trpeli predstavitvami avtorjev. večinoma je izboljšala pravno ter- bili sovjetski ujetniki izpostavlje- žen, ožičen in s stražnimi stolpi zaradi nacističnega terorja. Ni le minologijo. Bolj se je osredotočila ni hudemu kršenju osnovnih člo- nadzorovan objekt, v katerem so osvetlitev in poklon preteklosti, je Dr. Daniel Siter V SPOMIN NA NARODNEGA HEROJA IZ BENEČIJE Pohod po Redelonghijevi poti Krajevna organizacija ZB Koba- lep dan je množica pohodnikov čili devet letal, dva tovornjaka in rid je skupaj z ANPI Čedad in Ne- pohod začela v Štupci v Beneški osebni avtomobil. Zažgali so ba- diške doline, Planinskima društvo- Sloveniji, nedaleč stran od Zapo- rake s skladišči razstreliva in dru- ma Kobarid in Benečija, krajevno toka, rodnega kraja Marka Rede- gega vojaškega materiala ter ubili skupnostjo Breginj in Prostovolj- longhija. Pohodniki so se v Podbe- več nemških oficirjev in vojakov. nim gasilskim društvom Breginj li, kraju, od koder je bila Marko- Markova enota je imela le dva ra- 4. maja pripravila že deseti pohod va življenjska sopotnica, ustavili njena. Akcija je sprožila obsežno po poti narodnega heroja iz Be- pred spomenikom padlih. Tam so nemško iskanje v Benečiji in Bre- nečije Marka Redelonghija. Na se pridružili novi pohodniki in vsi ginjskem kotu. Napadli so eno- so pot nadaljevali do pokopališča to pri Robidišču in Črnem vrhu, v vasi Sedlo, kjer je grob narodne- kjer je bil Marko ranjen v gleženj. ga heroja. Najprej se je zdravil doma v Za- Poleg pohodnikov se je tu zbra- potoku, zaradi nevarnosti pa so ga lo še veliko domačinov, ki so pris- Spominska slovesnost pri spomeniku na Brcah premestili v Breginj. Na Brcah nad luhnili kulturnemu programu pev- Breginjem sta s tovarišem Vrečar- cev, učencev Osnovne šole Simon jem še preprečevala vdor Nemcev Gregorčič, učencev Glasbene šole posvečeno Redelonghiju in bojne- septembra 1943 pridružil parti- na to območje. Soborca so poko- Tolmin in slavnostni govornici, do- mu tovarišu Avguštinu Vrečarju. zanom in ustanovil Prvo beneško sili streli nemškega vojaka, Mar- mačinki iz Sedla Alenki Raspet. Ko je Marko delal pri gradnji četo. Izvajali so uspešne akcije ko pa se je še boril in zadnji na- Ta je orisala revolucionarno pot izkopa za hidrocentralo pri Trno- proti Nemcem. Že januarja 1944 boj pustil zase. Tako se je 5. maja Marka in njegovo navezanost na vem ob Soči, je prišel v stik s par- je postal komandant Briško-bene- 1944 ustrelil, da ni prišel v roke domačo zemljo in Breginjski kot. tizani in jim dostavljal eksploziv, škega odreda. Najuspešnejša ak- Nemcem. Pokopali so ga na poko- Slavnostna govornica v vasi Sedlo je Pohodniki so pot sklenili nad Bre- ki ga je kradel na delovišču. Ita- cija, ki jo je izpeljal, je bil napad pališču v Sedlu. bila domačinka Alenka Raspet. ginjem, na vrhu, imenovanem lijani so ga odkrili in zaprli v Ka- na letališče Belveder pri Vidmu13. Brce, kjer je spominsko obeležje labrijo. Po kapitulaciji Italije se je aprila 1944, ko so sovražniku uni- Vojko Hobič