GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA ODRASLE INVALIDE IN INVALIDE STAROSTNIKE Tjaša Filipčič in Barbara Božič Ljubljana, 2016 Naslov: GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA ODRASLE INVALIDE IN INVALIDE STAROSTNIKE Avtorici: Tjaša Filipčič in Barbara Božič Pisec spremne besede: Tjaša Filipčič Pisec recenzije: Maja Burian Lektor: Rok Janežič Podatek o izdaji: Besedilo je nastalo v okviru projekta Aktivni, zdravi, zadovoljni – projekt integracije invalidov v šport in športne organizacije z namenom zmanjševanja neenakosti v zdravju. Nosilec projekta in nosilec avtorskih pravic: Zveza za šport invalidov- Paraolimpijski komite, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana – Črnuče Javni financer: Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 (SI05) Kraj in leto izida: Ljubljana, 2016 Elektronska verzija dostopna na www.zsis.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.034-056.2/.4(035)(0.034.2) FILIPČIČ, Tjaša, 1970- Gibalno-športne aktivnosti za odrasle invalide in invalide starostnike [Elektronski vir] / Tjaša Filipčič in Barbara Božič ; [pisec spremne besede Tjaša Filipčič]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, 2016 ISBN 978-961-91430-4-9 (pdf) 1. Božič, Barbara, 1991- 287201792 VSEBINA 1. SPREMNA BESEDA — 4 2. RECENZIJA — 6 3. POMEN REDNE GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA ODRASLE INVALIDE IN INVALIDE STAROSTNIKE — 7 4. STROKOVNA SPOZNANJA ZA PRAKTIČNO UPORABNOST, VARNOST IN PRIMERNOST VADBE OSEB S TEŽAVAMI NA PODROČJU GIBANJA — 11 4.1  POŠKODBE, OKVARE IN DRUGI VZROKI, KI PRIVEDEJO DO GIBALNE OVIRANOSTI OZ. DO TEŽAV NA PODROČJU GIBANJA — 13 5. PREVIDNOST PRI VADBI OSEB, KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU GIBANJA — 21 6. CELOSTNI PROGRAMI VADBE ZA ODRASLE INVALIDE IN INVALIDE STAROSTNIKE — 27 6.1  PRVI CELOSTNI PROGRAM: GIBALNE AKTIVNOSTI Z ŽOGO IN BALONOM — 29 6.2  DRUGI CELOSTNI PROGRAM: VAJE RAZGIBAVANJA — 36 6.3  TRETJI CELOSTNI PROGRAM: GIMNASTIČNE VAJE — 48 6.4  ČETRTI CELOSTNI PROGRAM: TEKMOVALNE IGRE — 49 6.5  PETI CELOSTNI PROGRAM: TEKMOVALNE IGRE NA PAPIRJU — 60 6.6  ŠESTI CELOSTNI PROGRAM: NAMIZNE (DRUŽABNE) IGRE — 64 6.7  SEDMI CELOSTNI PROGRAM: VAJE ZA SPROSTITEV — 70 6.8  OSMI CELOSTNI PROGRAM: VADBA Z DROBNIM MATERIALOM — 72 6.9  DEVETI CELOSTNI PROGRAM: VADBA V PARU — 83 6.10  DESETI CELOSTNI PROGRAM: VADBA BREZ ORODJA — 86 7. LITERATURA — 89 1. SPREMNA BESEDA oseb s posebnimi potrebami, rehabilitacijski šport, terapevtska rekreacija, šport gibalno oviranih, prilagojena športna dejavnost, Brez gibalno/športne kulture si ne moremo paraolimpijada, specialna olimpijada itd. Z zamisliti kulturnega ljudstva ali kulturnega omenjenimi izrazi si prizadevamo opredeliti posameznika. Stopnje razvitosti gibalno/ raznovrstno, zapleteno in zahtevno dogajanje športne kulture pa ne ocenjujemo le po številu v športnem udejstvovanju, vezanem na vrhunskih športnikov ali rekorderjev, temveč posameznikovo prizadetost različnih vrst in tudi po razvitosti gibalnih navad in po čim višjem stopenj. Znotraj posebnih potreb prepoznamo odstotku prebivalcev, ki se redno ukvarjajo z motnjo v duševnem razvoju, slepoto in gibanjem in s športom (Ulaga, 1980, str. 89). Pri slabovidnost, gluhoto in naglušnost, gibalno tem ne smemo izključiti invalidne, za katere je oviranost, primanjkljaje na posameznih področjih Svet Evrope (Council of Europe, 1995; povzeto učenja, motnje avtističnega spektra ter motnje po: Vute, 1999) sprejel dokument, v katerem vedenja in pozornosti. vlade članic Evropske skupnosti spodbuja, da podprejo šport za te posameznike. Zavedati se Vsi posamezniki, ki imajo naštete težave, lahko moramo, da je upoštevanje priporočil odvisno imajo težave na področju gibanja. Kljub temu od splošne razvitosti neke dežele, dosežene ravni morajo biti gibalno aktivni v okviru svojih športne kulture ter odnosa do drugačnosti in zmožnosti, saj lahko pomanjkanje gibanja ozaveščenosti ljudi nasploh. privede do novih zapletov, ki onemogočajo boljšo kvaliteto življenja. V Sloveniji so pri obravnavi športne dejavnosti ljudi s težavami na področju gibanja uveljavljena Priročnik v nadaljevanju ponuja osnovna različna pojmovanja, kot so: šport invalidov, šport strokovna spoznanja za praktično uporabnost, varnost in primernost vadbe za osebe s težavami na področju gibanja. V mislih smo imeli odrasle invalide in invalide starostnike. Žal lahko ugotovimo, da je ta starostna populacija še manj gibalno aktivna kot populacija mladostnikov invalidov. V nadaljevanju podajamo tudi previdnostne ukrepe pri vadbi. Najpomembnejši del priročnika ponuja deset celostnih programov vadbe, ki so primerni za izvajanje v različnih organizacijskih oblikah: v društvih, doma ali v inkluzivnih oblikah vadbe. Zapisani so na preprost način in tako, da so razumljivi vsem. Vadba je primerna za vse, tudi za tiste, ki se lahko gibajo le sede ali v postelji. Če nam bo uspelo k redni vadbi povabiti vsaj nekaj posameznikov, bo priročnik dosegel svoj namen. Vabljeni k branju. Tjaša Filipčič in Barbara Božič 5 2. RECENZIJA aktivnosti v vseh starostnih obdobjih in pristopno varnostnih strategijah pri vadbi popeljeta do nabora celostnih programov vadbe. Vsebine Izdaja priročnika Gibalno/športne aktivnosti in oblike vadbe črpata iz svojih dragocenih za odrasle invalide in invalide starostnike je praktičnih izkušenj in jih ponujata v sedmih dobrodošla, saj dopolnjuje skromno domačo celostnih programih vadbe. Z upoštevanjem strokovno literaturo na področju gibalnih in vidikov gibalnih zmožnosti, zdravstvenega športnih aktivnosti oseb, ki se soočajo s telesno stanja, interesov, razpoložljivih pogojev okolja okvaro ali motnjo. in pripomočkov so programi vadbe zasnovani tako, da so omejevalni le z vidika kontraindikacije Avtorici sta svoje bogate strokovne in pedagoške izvedbe vadbe, pri tem pa še vedno omogočajo izkušnje ter mladostniško vznesenost strnili v zasledovanje ciljev prijetne vzpodbudne vadbe. priročniku, ki bo v prvi vrsti v pomoč osebam, ki so gibalno ovirane in jim gibanje v vseh Priročnik je napisan pregledno, prijetno, pojavnih oblikah pomaga pri ohranjanju kvalitete nevsiljivo, s ciljem zapolnitve vrzeli ponujenih življenja. Koristen bo za tiste, ki bodo pripravljali programov vadbe, ki omogočajo izvajanje in organizirali gibalne in športne aktivnosti za prijetnih gibalnih in športnih aktivnosti ne le invalide na rekreacijski ravni v društvih, pa tudi odraslim invalidom in invalidom starostnikom, za tiste, ki se v okviru družine ali pri prijateljih temveč vsakomur, ki se sooča z gibalno motnjo in soočajo z invalidnimi in so prepričani, da brez ima rad gibanje. gibanja ni življenja. mag. Maja Burian Priročnik je zasnovan tako, da nas avtorici Prof. športne vzgoje prek ozaveščanja pomena gibalnih in športnih 6 3. POMEN REDNE GIBALNO/ 2. Na psihološkem področju se dobrobiti ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA gibanja kažejo še raznovrstneje. Gibanje je dejavnost, po kateri človek hrepeni v vseh ODRASLE INVALIDE IN INVALIDE življenjskih obdobjih. Šport lahko duševno STAROSTNIKE sprošča in pomirja ali pa zabava in aktivira. Lahko predstavlja prostor osebnega ustvarjanja, način uresničevanja lastnih želja in obliko uveljavljanja. V strokovni in laični javnosti se vse pogosteje S pomočjo gibanja marsikateri človek lažje doseže poudarja pomen redne gibalno/športne občutek notranjega ravnovesja, zadovoljstva in aktivnosti za posameznika. Izvedene so bile povezanosti z naravo. Šport pozitivno vpliva na številne raziskave, ki poudarjajo pozitivne samopodobo in občutek lastne vrednosti. Po posledice izvajanja gibalno/športnih aktivnosti športni aktivnosti se človeku lastne misli zdijo bolj za celostno delovanje človeka. Izpostavljamo jasne, številni problemi, ki ga obremenjujejo, pa naslednje vidike: lažje rešljivi. Celo pri zdravljenju težjih duševnih težav in motenj, kot so anksioznost, depresivnost, 1. S telesnega vidika človek s pomočjo bolezni odvisnosti, vedenjske motnje idr., se gibanja krepi in izboljšuje različne sisteme: od lahko šport s pridom uporablja. kardiovaskularnega, dihalnega in imunskega do mišično-skeletnega. S primernim gibanjem 3. Gibalno/športna aktivnost je lahko izboljšujemo fizično moč in vzdržljivost ter pomemben dejavnik človekovega socialnega ohranjamo gibljivost in koordinacijo. Marsikdo se življenja. Omogoča mu, da se zabava v družbi z s pomočjo športa znebi odvečnih kilogramov in si drugimi, sklepa poznanstva in prijateljstva ter se pomaga pri oblikovanju telesne postave. počuti del skupine. V gibalno/športne aktivnosti se lahko vključuje skozi najrazličnejše socialne 7 vloge, ki vsaka na svoj način prinaša izkušnje, ki smrti; mu koristijo v drugih življenjskih situacijah. Lahko - zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni je udeležen kot vadeči, organizator, gledalec ali ali raka debelega črevesa za do 50 %; navijač. Uči se sodelovati, povezovati, stremeti - zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne k skupnemu cilju, biti strpen, upoštevati pravila, bolezni tipa II za 50 %; podrejati vodji, doživljati zmage in prenašati - pomaga preprečevati/zniževati povišan poraze. krvni tlak, ki muči tretjino odraslega svetovnega prebivalstva; Zapisano drži tudi za odrasle invalide in invalide - pri ženskah pomaga preprečevati starostnike, pri katerih je pomanjkanje gibanja osteoporozo in zmanjševati tveganje za lahko pogost vzrok bolezni, drugih prizadetosti, zlom kolka do 50 %; včasih celo smrti. Približno dva milijona smrti - zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v letno v svetu pripisujemo pomanjkanju gibanja. spodnjem predelu hrbta; Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije o - spodbuja duševno blaginjo ter zmanjšuje dejavnikih tveganja kažejo, da je sedeči način stres, občutja strahu, depresije in življenja eden od desetih glavnih vzrokov smrti osamljenosti; in prizadetosti na svetu. Raziskave v Sloveniji - preprečuje ali nadzira tvegano vedenje, kot so pokazale, da se pomemben delež odraslih je uporaba tobaka, alkohola in preostalih in mladih premalo giblje in ukvarja s športom. snovi, nezdrava prehrana ali nasilje pri Redno gibanje in ukvarjanje s športom prinaša posameznikih; številne koristi, saj: - pomaga nadzirati telesno težo in - zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt; zmanjševati tveganje za debelost za 50 % - zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom bolezni ali kapi, ki sta vzrok za tretjino vseh življenja; 8 - pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, Kako lahko dosežemo priporočen obseg gibalno/ mišice in sklepe ter poveča energijo ljudem športne aktivnosti? s kroničnimi boleznimi; - ljudem lahko pomaga shajati z bolečinami, - Hitra hoja, kolesarjenje in ples so le na primer v hrbtu ali kolenih. nekatere oblike gibanja. - Lahko se gibamo doma ali v službi. Kaj vse je gibalna aktivnost? - Uporabite stopnišče namesto dvigala (vsaj na poti navzdol). To je kakršnokoli gibanje telesa, katerega - Izvajajte preproste vaje za raztezanje, ko rezultat je poraba energije (izgorevanje kalorij). sedite za mizo, stojite na mestu ali govorite Gibanje ni le šport. Ko hitro hodimo, se igramo, po telefonu. pospravljamo, plešemo ali hodimo po stopnicah, - Hodimo, tečemo ali kolesarimo tja, kamor se gibljemo za zdravje. bi se sicer odpeljali z avtom ali avtobusom. - Številne dejavnosti, ki jih izvajamo doma, Koliko se je treba gibati in ukvarjati s športom, so prav tako zelo koristne: pomivanje oken, da bomo izboljšali in vzdrževali svoje zdravje? barvanje zidov, sesanje ali pometanje, košnja trave, sprehod s psom. Za odrasle osebe velja, naj se gibljejo in/ali ukvarjajo s športom vsaj 30 minut na dan, in Nekateri so gibalno neaktivni, zato sta na začetku to vsak dan. S povečevanjem ravni gibanja in vadbe potrebni previdnost in postopnost. Začnite športnega udejstvovanja se bodo povečale tudi z nekaj minutami na dan in nato počasi dodajajte koristi. Gibanje naj bo vsaj zmerne intenzivnosti, minute, dokler ne dosežete 30 minut. Vedite pa, kar pomeni, da se posameznik rahlo zadiha, srce da je pol ure le priporočeni minimum. Čim več hitreje utripa in posameznik občuti toploto. časa se gibljete za zdravje, tem več boste s tem 9 pridobili. Najpomembneje pa je, da se gibljete Za izboljšanje in ohranitev zdravja priporočamo vsak dan. vsaj 30 minut gibanja zmerne intenzivnosti na dan. To pa nikakor ne pomeni, da morate prekiniti Gibanje je poceni in blizu ter je dostopno z drugimi dejavnostmi ter se pol ure ukvarjati z vsakomur. gibanjem in/ali športom. Gibanje lahko vključite v svoj vsakdanjik – v službi, šoli, doma ali med igro. Z gibanjem se lahko ukvarjate kjerkoli in zanj ne Gibanje si razporedite prek celega dneva: deset potrebujete posebnih pripomočkov. Nošenje minut hitre hoje trikrat na dan; morda dvajset vrečk iz trgovine, prenašanje lesa in knjig ter minut zjutraj in še deset kasneje. Čeprav ste zelo hoja po stopnicah so dobri primeri gibanja. zaposleni, lahko v svoj vsakdanjik vključite 30 Hoja, morda najpogostejša in zelo priporočljiva minut gibanja. vrsta gibanja, je popolnoma brezplačna. V večini urbanih okolij najdete parke, obrežja ali druga Gibanje in šport sta koristna tudi v poznem območja za pešce, namenjena hoji, teku ali življenjskem obdobju. igranju. Za gibanje torej ni treba iti v telovadnico, bazen ali druge športne objekte. V nadaljevanju Koristi gibanja in športa lahko uživate, tudi če priročnika bomo predstavili pester program vaj, z redno vadbo začnete v poznem življenjskem pri katerih ni treba zapustiti doma, oprema je obdobju. Pridobili boste boljše ravnotežje, moč, brezplačna, vaje pa enostavne in primerne za koordinacijo, večjo gibčnost in vztrajnost. Večja vsakogar. gibljivost, boljše ravnotežje in mišični tonus lahko pomagajo preprečiti padce, ki so glavni vzrok Gibanje in šport lahko vključimo v vsakdanjik, prizadetosti med starejšimi. Gibanje in šport četudi nam primanjkuje časa. pomagata izboljšati tudi duševno zdravje, nadzor nad gibanjem in kognitivne funkcije. Ugotovili 10 so, da je razširjenost duševnih bolezni med 4. STROKOVNA SPOZNANJA ljudmi, ki se redno gibljejo, manjša. Aktivni način življenja omogoča tudi priložnosti za sklepanje ZA PRAKTIČNO UPORABNOST, novih prijateljstev, vzdrževanje socialne mreže VARNOST IN PRIMERNOST VADBE in interakcijo z ljudmi vseh starosti. Zmanjša OSEB S TEŽAVAMI NA PODROČJU občutke osamljenosti in družbene izključenosti. Gibanje in športno udejstvovanje pomagata GIBANJA izboljšati samozavest in samozadostnost, ki sta temelja psihične blaginje. Kaj je gibalna oviranost? Kakšno aktivnost izbrati? Gibalna oviranost je zelo širok pojem, saj se lahko Izberemo tisto vrsto gibalno/športne dejavnosti, pri posamezniku kaže v zelo različnih oblikah ki nam prinaša največji užitek. Hoja, plavanje, in obsegu, pa tudi vzrokov za njen nastanek je raztezanje (strečing), ples, vrtnarjenje, veliko. Na splošno lahko rečemo, da so osebe z pohodništvo in kolesarjenje so odlične gibalno oviranostjo tiste, ki imajo prirojeno ali vrste gibanja in športa za starejše. Če imate pridobljeno telesno okvaro ali motnjo, ki se kaže zdravstvene težave, ki bi lahko vplivale na vašo v manjših zmožnostih pri hoji, uporabi rok ali zmožnost gibanja in športnega udejstvovanja, izvajanju drugih motoričnih aktivnosti. Gibalna se prej posvetujte z zdravnikom. V priročniku oviranost lahko nastane zaradi: živčno-mišičnega predstavljamo pester program vadbe, ki je obolenja ali meningomielokela (spina bifida), namenjen VSEM, ne glede na posameznikovo amputacije udov, kraniocerebralne travme, gibalno ali drugačno oviranost. Vadba se lahko senzomotorične okvare in poškodbe hrbtenice, izvaja povsod. stanja po operaciji tumorjev, epilepsije, 11 deformacije hrbtenice, okvare udov in drugih Pri lažji gibalni oviranosti je mogoče zaslediti kroničnih bolezni trajnega ali začasnega značaja. motorični izpad zaradi pomanjkljivih čutno Težave na področju gibanja lahko nastanejo zaradi gibalnih izkušenj. Opazne so manjše težave na motnje v duševnem razvoju, slepote, gluhote področju zaznavanja, pri dnevnih aktivnostih pa ali razvojne motnje koordinacije. V nadaljevanju je taka oseba samostojna. bomo osnovne težave na kratko opisali. Pri zmerni gibalni oviranosti gre za motnje Poleg težav na področju gibanja in mobilnosti gibov, ki lahko povzročajo zmerno funkcionalno so posamezniki pogosto ovirani tudi na oviranost. Oseba lahko hodi na krajše in daljše področju osebne nege, komunikacije, učenja razdalje, brez ortopedskih pripomočkov ali z in drugih življenjskih dejavnosti. V nekaterih njimi. Viden je senzomotorni in perceptivni primerih je lahko gibalna oviranost posledica primanjkljaj zaradi pomanjkanja čutno gibalnih okvare osrednjega živčnega sistema in je za izkušenj. Pri dnevnih aktivnostih potrebuje specifične potrebe oseb še posebej kompleksna, občasno delno zdravstveno nego. Opazimo lahko saj ob tem pogosto pride do posebnosti v blažje motnje psihosocialnega funkcioniranja osebnostnem, intelektualnem in psihosocialnem (čustvene, vedenjske, učne ipd.). razvoju. Stopnja gibalne oviranosti je odvisna od tega, ali posameznik določene gibalne dejavnosti Pri težji gibalni oviranosti osebe za gibanje opravlja z majhno ali večjo težavo, ali potrebuje in druge dejavnosti potrebujejo pripomočke, različne pripomočke in druge prilagoditve, ali je prav tako pri samostojni hoji, kjer je opazna odvisen od pomoči drugih oseb ali pa v najtežjem težja funkcionalna oviranost zaradi ataksije primeru določenih aktivnosti sploh ne more ali nehotenih gibov. Opazen je velik izpad na izvajati. področju zaznavanja, zato posameznik pri izvajanju dnevnih aktivnosti potrebuje redno 12 delno pomoč ali vodenje. (nekontrolirani, nehoteni gibi), spastična atetoza, ataksija (slaba koordinacija) in hipotonija Pri zelo težki gibalni oviranosti, kjer gibanje ni (znižan tonus). Okvara telesa je lahko eno- ali mogoče oz. je mogoče le z električnim vozičkom, obojestranska. je oseba v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je opazen izpad na področju zaznavanja. Potrebni Okvara hrbtenjače sta redna intenzivna vključitev v terapevtske programe in redna zdravstvena nega v obsegu Če se poškoduje hrbtenjača v vratnem predelu, večine njenih programov. nastopi tetraplegija, oslabelost ali negibljivost vseh štirih okončin (rok in nog). Če je poškodba 4.1 POŠKODBE, OKVARE IN DRUGI nižje, nastopi paraplegija, oslabelost ali VZROKI, KI PRIVEDEJO DO GIBALNE negibljivost spodnjih okončin (samo nog). OVIRANOSTI OZ. DO TEŽAV NA Poškodba vretenca se večinoma razlikuje od PODROČJU GIBANJA mesta okvare oživčenja. Prizadetost mišic in gibljivosti je odvisna od obsega poškodbe hrbtenjače. Hrbtenjača se lahko okvari na kateremkoli delu vzdolž hrbtenice. Na splošno Cerebralna paraliza velja: višja je okvara, večja je funkcionalna izguba. Deli telesa, ki so nad okvaro, delujejo normalno. Cerebralno paralizo definira motorična disfunkcija, opišemo pa jo z mišičnim tonusom Mišična distrofija in koordinacijo ter okvarjenim delom telesa. Značilni termini, ki opišejo mišični tonus in Mišična distrofija je skupina genskih motenj, funkcijo, so spastičnost (zvišan tonus), atetoza zaradi katerih mišice šibijo in krnijo. Poznamo 13 različne oblike mišične distrofije, ki se ločijo amputacijo, kar je odvisno od pacientovega glede na način dedovanja okvare gena in glede sodelovanja, vzroka in višine amputacije uda ter na porazdeljenost mišične oslabelosti. Čeprav spremljajočih bolezenskih stanj. je narava mišične distrofije progresivna, je vključevanje odraslih v prilagojene športne Kraniocerebralne travme dejavnosti zelo smiselna. Kljub omejenim možnostim za mišično krepitev je treba To je travmatska poškodba glave in možganov, ki spodbujati tiste dele športne dejavnosti, ki lahko nastane zaradi prometne nesreče, padca temeljijo na prijetnem doživljanju športne vadbe itd. Osnovna motorika bo vplivala na izboljšanje in samopotrjevanju. Vloge in pomena športa za motoričnih funkcij, funkcij lokomotornega ljudi z mišično distrofijo ne smemo podcenjevati, aparata in sprostitev mišičnega tonusa ter čeprav so zunanji učinki vadbe komaj opazni ali spodbujala ravnotežne reakcije. pa sploh ne. Prav tako se je pomembno zavedati, da z nedejavnostjo še pospešujemo slabljenje Epilepsija mišičja. Epilepsija je ena izmed najpogostejših Amputacije udov nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih Gre za osebe po amputaciji enega ali obeh celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. spodnjih udov ter zgornjih udov. Vzroki amputacije so lahko bolezen perifernih arterij Motnja v duševnem razvoju (arteroskleroza), poškodbe in maligna obolenja. Cilj vadbe oseb po amputaciji udov je približati Motnja v duševnem razvoju vpliva na težave se psihofizičnemu in socialnemu stanju pred na področju gibanja posameznika, zato je 14 treba prilagajati metode, uporabo posebnih - Posamezniki se slabše znajdejo v prostoru – pripomočkov, razumevanje in medsebojno pomoč telovadnici – in gibanju v naravi (izgubljeni ter drugačen časovni ritem. Pri osebah z motnjo v v prostoru), izgubijo smer gibanja k duševnem razvoju zaznavamo neurejeno gibalno cilju, zato imajo več težav pri osvajanju vedenje in slabšo gibalno kompetentnost. prostorskih pojmov in časovnih odnosov (ocenitev razdalje in merjenje časa, - Težave se kažejo na področju zaznavanja: priprava športnega orodja, višina, teža in motnje zaznavanja se izkazujejo pri globina). Težave in osvojitev pojmov je vidnem in slušnem dojemanju, pomnjenju, mogoče ublažiti z raznovrstnimi gibalnimi razločevanju ter razčlenjevanju časa in nalogami, kot so plazenje, plezanje in prostora (če ne vidi, je izgubljen; kar sliši, kotaljenje, športnimi pripomočki, ki ponovi netočno; težave pri razlikovanju vsebujejo ovire in tunele, ter primernimi smeri levo–desno, zgoraj–spodaj; nima igrami. občutka za čas; pojavlja se strah pred izgubo podlage – preskoki). Določitev - Posamezniki so razpeti med zbranostjo, razdalje in globine je pomembna pri pozornostjo in raztresenostjo. Pozornost preskoku ovire, lovljenju in odbijanju lahko pritegnemo s slikami, drobnimi žoge. Koordinacija je slaba v smeri oko– športnimi pripomočki in spodbudno roka in oko–noga. Motnje v ravnotežnem besedo. Kratkotrajno pozornost lahko delovanju so opazne pri sonožnem odrivu podaljšujemo z razgibanim delom in vlogo (ena noga zamuja), vrtenje povzroča v igri. Posameznik bega s predmeta na vrtoglavico in omotico, posameznik čuti predmet in ne pozna vztrajnosti. Za enak strah pred izgubo podlage. obseg informacij potrebuje več časa. Težko si zapomni pravila. V novih okoliščinah 15 postane raztresen in zmeden. - Stvari si najlažje predstavljajo takrat, - Mišljenje poteka še na konkretni ravni ko imajo gibalno izkušnjo. Nekaterim (potrebujejo konkretne predstave). pomagajo tudi vidne izkušnje, nikakor pa ne slušne. Ne razumejo navodil. Učni Gibalne sposobnosti posameznikov z motnjo v proces gre od gibalnega k vidnemu in duševnem razvoju nazadnje še k slušnemu spodbujanju in oblikovanju predstav. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo motorični primanjkljaj, ki se kaže v nižji motorični - Pri poslušanju si ustvarijo predstave, ki storilnosti zaradi motenj v fini in grobi motoriki. niso vedno identične s predstavami, ki Pri večini se primanjkljaj kaže v splošnem jih pričakuje vodja. Potrebni so didaktični gibalnem razvoju, v funkcionalnih in gibalnih pripomočki za ponazoritev. Treba je sposobnostih ter zmogljivosti. Kvaliteta gibanja načrtovati uporabo različnih spoznavnih je neprimerna, tempo dela pa upočasnjen in poti in veliko možnosti ponavljanja. omejen. Nekatere motorične sposobnosti so manj razvite, kar se kaže v pomanjkanju moči, - Pozabljanje je njihova specifična motnja. gibljivosti, koordinacije, preciznosti in ritma Učno snov je treba večkrat v krajših gibanja. Posamezniki zaradi centralno gibalnih časovnih presledkih ponavljati. Imajo motenj, motenj čutil in gibal ter različnih kratkotrajen spomin. Številne raziskave somatskih obolenj obvladujejo malo gibalnih so pokazale, da posamezniki z motnjo v vzorcev in težko oblikujejo gibalne spretnosti, duševnem razvoju dobro pomnijo tisto, kar primanjkuje pa jim tudi gibalnih vzpodbud. praktično uporabijo ali preizkusijo, slabše pa tisto, kar samo vidijo ali slišijo. 16 Osebe s slepoto in slabovidnostjo videčih vrstnikov, vendar s prilagoditvijo gradiv ali z uporabo pripomočkov za branje. Slepi in slabovidni posamezniki z okvaro vidne - Težko slabovidni posameznik ima ostrino funkcije so tisti, ki imajo zmanjšano ostrino vida, vida od 5 do manj kot 10 odstotkov ali zoženo vidno polje ali okvaro vidne funkcije. zoženo vidno polje nad 10 do vključno 20 Merilo za oceno vidnega polja je izvid perimetrije. stopinj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida. Potrebuje prilagojeno 1. Slabovidni posameznik vzgojno-izobraževalno okolje, didaktične pripomočke ter specialni trening na Slabovidni posameznik ima ostrino vida od 5 področju komunikacijskih tehnik, do 30 odstotkov ali zoženo vidno polje v vseh orientacije in socialnih veščin. Pretežni del meridianih nad 10 do vključno 20 stopinj okrog učenja poteka z vidno informacijo, dela fiksacijske točke ne glede na ostrino vida. po metodi za slabovidne. Bere lahko črni Razlikujemo zmerno slabovidnega in težko tisk s prilagoditvijo gradiva ali z uporabo slabovidnega posameznika. pripomočkov, vendar je njegovo branje - Zmerno slabovidni posameznik ima ovirano in počasnejše. ostrino vida 10 do 30 odstotkov. Potrebuje delno prilagojeno vzgojno-izobraževalno 2. Slepi posameznik okolje, po potrebi prilagojene učne in vzgojne pripomočke ter specialni trening Slepi posameznik ima ostrino vida manj kot 5 na področju komunikacijskih tehnik in/ali odstotkov ali zoženo vidno polje na 10 stopinj ali orientacije. Ob ustreznih pogojih sprejema manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vidne informacije in dela po metodi za vida. slabovidne. Ohrani lahko hitrost dela - Slepi posameznik z ostankom vida ima 17 ostrino vida 2 do manj kot 5 odstotkov ali pripomočke na področju komunikacijskih zoženo vidno polje nad 5 do vključno 10 tehnik, dodatne didaktične pripomočke stopinj okrog fiksacijske točke ne glede za pridobivanje abstraktnih pojmov in na ostrino vida. Potrebuje prilagojeno fizikalnih veličin ter pripomočke za slepe vzgojno-izobraževalno okolje in didaktične za orientacijo in vsakdanje življenje. pripomočke, prilagojene pripomočke na Potrebuje specialni trening socialnih veščin, področju komunikacijskih tehnik, dodatne orientacije in komunikacijskih tehnik. didaktične pripomočke za pridobivanje Dela po kombinirani metodi: pretežno abstraktnih pojmov in fizikalnih veličin po metodi za slepe, delno po metodi za ter pripomočke za slepe za orientacijo in slabovidne. Pri delu je precej počasnejši od vsakdanje življenje. Potrebuje specialni videčih vrstnikov. trening socialnih veščin, orientacije - Popolnoma slepi posameznik: dojem in komunikacijskih tehnik. Dela po negativen ali dojem svetlobe pozitiven kombinirani metodi: delno po metodi za z negativno projekcijo. Potrebuje stalni slepe, delno po metodi za slabovidne. specialni trening za vsakdanje življenje, Pri delu je precej počasnejši od videčih prilagojeno vzgojno- izobraževalno okolje, vrstnikov. prilagojene učne pripomočke na področju - Slepi posameznik z minimalnim ostankom komunikacijskih tehnik, pri čemer uporablja vida ima ostrino vida od projekcije svetlobe brajico, dodatne didaktične pripomočke do manj kot 2 odstotka ali zoženo vidno za pridobivanje abstraktnih pojmov in polje na 5 stopinj ali manj okrog fiksacijske fizikalnih veličin ter pripomočke za slepe točke ne glede na ostrino vida. Potrebuje za orientacijo in vsakdanje življenje. Pri prilagojeno vzgojno-izobraževalno okolje gibalnih dejavnostih je opazno počasnejši in didaktične pripomočke, prilagojene od videčih vrstnikov. Ker se ne uči s 18 posnemanjem, potrebuje profesionalni pristop za učenje novih gibanj in spretnosti. Za oceno okvare vidne funkcije so potrebni izvidi Dela po metodi za slepe; učenje poteka po z znaki okvar osrednjega živčevja po objektivnih tipnih in slušnih zaznavnih poteh. preiskavah, kot so npr. klinične, nevroradiološke, - Posameznik z okvaro vidne funkcije nevrofiziološke, laboratorijske, genetske in druge. Okvare vidne funkcije so izražene kot posledica Osebe, ki so gluhe ali naglušne obolenja in/ali delovanja osrednjega živčevja. Prisotne so pri eno- ali obojestranski, delno Gluhota je nevidna motnja, ki jo ljudje ne ali v celoti ohranjeni ostrini vida in pri eno- ali opazijo, dokler ne pridejo v stik s posameznikom. obojestransko, delno ali v celoti ohranjenem Oseba je gluha, če ne sliši zvokov in glasov iz vidnem polju. okolja, naglušna pa, če jih sprejema le delno. To pomeni, da lahko gluhi zazna zelo močne zvoke, Okvare vidne funkcije so prepoznane kot: toda le nekatere, ne pa vseh. Naglušni zazna - težave z vidno pozornostjo, zvoke okolja, tudi govora, vendar ne vseh; poleg - težave z vidno kompleksnostjo, tega jih zaznava kvalitativno drugače kot slišeč - motnje pogleda in fiksacije, človek. Osebe z gluhoto in naglušnostjo imajo v - zakasnel, upočasnjen vidni odgovor, povprečju več težav na motoričnem področju kot - odsoten, netipičen vidni odgovor (npr. slišeči vrstniki. reakcije na grozečo nevarnost), - neustrezno vidno-motorično vedenje (npr. Gluha je tista oseba, ki je izgubila sluh na koordinacija oko–roka), frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na - neučinkovita vidna percepcija, ravni 80 Db ali več. Sem spadata popolna izguba - vidna agnozija. sluha in zelo težka izguba sluha (več kot 91 Db). 19 Naglušna je tista oseba, ki ima povprečno izgubo delovanja, kar ovira urjenje občutenj dotika, sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz na ravnotežja in globinskega občutenja, ter s tem ravni med 40 in 80 Db. Sem sodijo težka izguba moti sposobnost gibalnega načrtovanja. Je skriti sluha (71–91 Db), zmerno težka izguba sluha primanjkljaj, ki povzroča težave z gibanjem, s (56–70 Db), zmerna okvara sluha (41–55 Db) in koordinacijo, z organizacijo ter s predelovanjem blaga okvara sluha (26–40 Db). Vse te okvare so senzornih informacij. Osebo, ki ima ta sindrom, biološke, fiziološke in nepovratne. lahko vodi v številne učne in socializacijske težave (Kremžar in Petelin 2001). Izraža se kot izrazita Dodatnih prilagoditev pri vadbi pri normalnem okornost, nerodnost, saj takšni posamezniki zdravstvenem stanju pri osebah z diagnozo gluh gibalne veščine usvajajo težje kot drugi. Pri ali naglušen ni potrebno upoštevati, razen če niso vsakem posamezniku se pokaže v drugačni obliki. prisotne druge kronične ali akutne bolezni, kot so Zavedati se moramo, da je RMK sindrom in da epileptični napadi, astma, različne oblike srčno- kot tak predstavlja primanjkljaje na različnih žilnih bolezni ipd. V takih primerih se morajo področjih. Kirby in Drew (2003) izpostavljata vadeči oz. njihovi starši o obliki in možnostih predvsem naslednja težavna področja: telesna vadbe obvezno posvetovati z zdravniki. shema, bilateralna koordinacija, motorično planiranje, zaznavanje gibanja, finomotorična Osebe z gibalno nespretnostjo kontrola, jezikovno procesiranje, taktilno procesiranje in vidno zaznavanje. Gibalna nespretnost ali razvojna motnja koordinacije (RMK) je specifična učna težava in predstavlja motnjo v senzorični obdelavi prispelih dražljajev, ki otežuje k cilju usmerjeno in smotrno delovanje. Temelji na motnji možganskega 20 5. PREVIDNOST PRI VADBI OSEB, pri frekvenci srca, krvnega tlaka, znojenja). KI IMAJO TEŽAVE NA PODROČJU - Veliko oseb z okvaro vratnega dela hrbtenjače potrebuje oskrbo pri vsakdanjih GIBANJA opravilih (izločanju sečnine). - Pri osebah z epilepsijo ne smemo Pri osebah, ki imajo težave na področju gibanja, uporabljati aerobne vadbe (tek, dolga moramo biti pozorni na naslednje posebnosti: hoja). - Zelo previdni moramo biti pri osebah - Manjkajoči ud lahko povzroči nepravilno z okvaro hrbtenjače. Ker namreč ni obliko telesa. enotne okvare hrbtenjače, so pri vsakem - Pozornost je treba usmeriti na oskrbo kože posamezniku posledice okvare različne, okoli amputacijskega predela. tako da ni mogoče med seboj primerjati - Center za ravnotežje je lahko poškodovan, ne višine okvare ne mehanizma, ki je kar vpliva na ravnotežje posameznika. okvaro povzročil. Zato je treba vsakega - Pojavlja se problem termoregulacije zaradi posameznika obravnavati in mu prilagoditi zmanjšane telesne površine (telo se lahko vadbo. pregreje v posebno vročem okolju ali - Pri osebah z mišično distrofijo moramo ohladi oz. podhladi). biti pozorni na težave pri nadzorovanju in - Pozornost je treba nameniti pravilnemu uskladitvi gibanja, na psihološke probleme dihanju med izvedbo vaj, saj ima veliko in na individualizirano delo. Dosledno oseb z gibalno oviranostjo (predvsem moramo upoštevati zdravniška navodila. tetraplegikov) s tem težave. Progresivna mišična distrofija prav tako - Obremenitev med vadbo ne sme presegati zahteva zmernost pri vadbi. Nekatere posameznikovih sposobnosti (previdnost osebe z distrofijo za vsakdanja opravila 21 uporabljajo invalidski voziček, druge pa tudi - Ko se prvič srečate z gluhim/naglušnim električni voziček. To je odvisno od vrste učencem, preverite, ali razume vaš govor. distrofije. - Gluhemu/naglušnemu učencu ponudite asistenco drugega učenca. Pri osebah z motnjo v duševnem razvoju - Z gluhim/naglušnim govorite tako, da ste moramo biti pozorni na: frontalno obrnjeni k njemu. - Med pogovorom ne korakajte in se ne - zmanjšano gibalno kompetentnost tako premikajte. na področju fine kot grobe motorike, ki je - Govorite z običajno glasnostjo in se ne odvisna od stopnje motnje v duševnem trudite s pretirano artikulacijo. razvoju, - Ne zakrivajte ust s pričesko, roko, - zmanjšano telesno vzdržljivost, žvečenjem in podobnim. - slabšo telesno shemo, - Govorec naj bo primerno osvetljen, ne - pomanjkanje gibalnih občutkov, predstav in pa v mraku ali izpostavljen soncu, da se izkušenj, opazovalcu blešči. - kratkotrajno koncentracijo in pozornost, ki - Uporabljajte kratke stavke. otežujeta pomnjenje pravil in dojemanje - Uporabljajte skromen besednjak brez tujk. razlage, - Ne preskakujte s teme na temo. - skromne predstave o prostorskih in - Govori naj le ena oseba in ne več oseb časovnih odnosih, ki omejujejo časovno in hkrati. socialno prilagodljivost. - Uporabljajte pantomimo, demonstracijo in izrazno živahnost. Pri osebah, ki so gluhe ali naglušne, moramo biti - Če oseba ne razume, ponovite ali uporabite pozorni predvsem na komunikacijo: pisalo. 22 - Vzemite si čas in se posvetite sogovorniku. - Posameznika opozorimo na gibajoče se predmete oz. pripomočke, saj ne more Pri osebah, ki so slepe/slabovidne, moramo biti vedeti, da je žoga namenjena njemu, če mu pozorni na: pred metom tega ne povemo. - Pri načrtovanju aktivnosti prvenstveno - Slepi osebi moramo omogočiti, da taktilno poskrbimo za varnost, se pripravimo razišče določen predmet oz. športni na morebitne nevarnosti in jih skupaj s pripomoček, in ji za raziskovanje omogočiti posameznikom predelamo. Če samostojno dodaten čas. Pri razlagi stoji čim bližje izvajanje iz varnostnih razlogov ni mogoče, pripomočku, tako da si ga lahko pobliže sta potrebna pomoč in vodenje odrasle ogleda. Pred samo dejavnostjo v novem osebe. prostoru (telovadnica, igrišče) mora dobro - Slepe in slabovidne osebe za izvajanje spoznati prostor, da se v njem počuti varno. dejavnosti navadno potrebujejo več Zaradi odsotnosti učenja s posnemanjem časa – za spoznavanje, raziskovanje in osebo pri spoznavanju in usvajanju samo izvajanje, kar je treba upoštevati pri določenega giba pri športni dejavnosti načrtovanju dejavnosti. fizično vodimo, stojimo za njo in skupaj z - Prostor za izvajanje moramo prilagoditi njo premikamo določen del telesa ter jo tako, da je stimulativen in hkrati varen. verbalno usmerjamo pri izvajanju nalog. - Poskrbimo za primerne označbe v - Pri verbalnem usmerjanju smo pozorni, prostoru. Če imamo v skupini slabovidnega da sporočamo čim bolj opisno, natančno posameznika, lahko robove v telovadnici in nedvoumno, da so navodila konkretna in robove višinskih ovir označimo s (besedi tja in tam nadomestimo z: na levo, kontrastnim samolepilnim trakom. Če na desno, pod kolena, na glavo ...). imamo v skupini slepega posameznika, 23 uporabimo taktilne označbe v smeri barv v kontrastu z igralno površino. gibanja. Pred stenami in drugimi ovirami Pomagamo si lahko s samolepilnimi lahko postavimo preprogo ali drugo trakovi oz. izbiramo komercialno dostopne talno označbo, ki nakazuje spremembo v pripomočke v močnih barvah. prostoru. - Pred izvajanjem gibalno/športnih aktivnosti - Če je mogoče, na začetku zmanjšajmo posebno pozornost posvetimo omejitvam, igralno površino, saj se posameznik v zapisanim v oftalmološki diagnozi, npr.: manjšem prostoru počuti bolj varnega. pri diagnozi glavkom se mora posameznik - Slabovidna oseba za izvajanje dejavnosti izogibati nošenju težkega bremena, potrebuje primerno osvetlitev. Posebej sunkovitim gibom in poskokom. smo pozorni na bleščanje, kjer prihaja do - Če diagnoza ne opozarja na odboja svetlobe od lakiranega parketa ali kontraindikacijske posledice, lahko s slepim lakiranih sten. ali slabovidnim posameznikom izvajamo - S svetlobo so v tesni povezavi kontrast številne gibalne aktivnosti. Dopuščamo in sence, ki jih posameznik zaznava, in vadbo z napakami, saj slepi posameznik pri lahko ovirajo njegovo gibanje. Posebej opravljanju gibalne naloge nima povratne ob oblačnih dneh je kontrast močno informacije. Zato se gibalne naloge nauči zmanjšan, zato smo takrat bolj previdni in takrat, ko jo razume. Če pri tem greši, je to posameznika dodatno opozarjamo na ovire zanj dragocena informacija. Napako bo z na poti (npr. ob izvajanju sprehodov in našo pomočjo odpravljal. Ne dovolimo pa pohodov). Enako velja za hojo po gozdnih si napake, ki bi posameznika prestrašila, poteh, ko se količina svetlobe med drevesi poškodovala oz. mu pustila negativno zmanjša. izkušnjo. Pri izvajanju gibalnih aktivnosti je - Poskrbimo za rabo pripomočkov močnih tako naše razmišljanje nenehno usmerjeno 24 v zagotavljanje varnega okolja (prostor, vključenega posameznika z RMK: pripomočki, športno orodje ...), kjer ni - Vaditelj naj se pogovori s posameznikom; nevarnosti in strahu. Gibalne aktivnosti so pomaga naj mu razvijati pozitiven odnos do sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev poraza in zmage; posameznik naj tekmuje in so v prvi vrsti prilagojene spoznanju, sam s seboj in ne z drugimi. da slepi posameznik ne opazuje in ne - Izvajamo take aktivnosti, pri katerih bo posnema, zato pa posluša, doživlja občutke posameznik uspešen. iz telesa, se dotika in povezuje. - Uporabljamo prilagojene rekvizite - Pri poučevanju sledimo vrstnemu redu, (mehkejše žoge). ki posamezniku omogoča, da bo gibanje - Treba se je pogovoriti tudi z drugimi izvedel s pomočjo uporabe zvoka in tipa. vaditelji, od katerih dobimo informacije Vsebine gibalnih aktivnosti načrtujemo o morebitnih drugih specifičnih težavah tako, da ustvarjamo situacije, kjer prihaja posameznika. do povezovanja zvok-akcija-reakcija. - Praktični prikaz gibalne aktivnosti naj bo - Pri vseh prvih izkušnjah z novim gibanjem preprost, opremljen s preprostimi navodili. bodimo dosledno prisotni tako z - Za določitev poti lahko uporabljamo talne verbalno (govor, različna barva glasu ...) oznake, črte ali stožce. kot neverbalno komunikacijo (dotikom, - Vaditelj naj skupaj s posameznikom na prijemom, ki ima funkcijo varnosti in začetku ure določi cilj; ob koncu ure skupaj usmerjanja). preverita in pregledata, ali je bil dosežen. - Pri vadbi večkrat vključimo glasbo, saj vsi Pri osebah, ki so gibalno nespretne gibi zahtevajo občutek za ritem. - Poslužujmo se tudi slikovnega materiala, Nekaj priporočil vaditeljem, ki imajo v vadbo učnih listov in organizacijskega kartona. 25 - Posamezniku omogočimo dodaten čas, VKLJUČEVANJE DRUŽINSKIH ČLANOV da pride na dogovorjeni kraj (igrišče, telovadnica), ter mu za usmerjanje po Vadba je precej bolj zabavna, če so vključeni tudi prostoru posredujmo verbalna navodila, pri družinski člani, saj se med vadbo razvija družinska čemer ves čas preverjamo, ali jih je pravilno dinamika in vzpostavljajo novi odnosi. Družinski razumel. člani lahko pomagajo pri izvedbi. - Načrtujemo in izvajamo take gibalne aktivnosti, pri katerih se posameznik počuti varnega ter sam išče gibalne rešitve in OPREMA zadovoljstvo v gibanju. Oprema je lahko zelo preprosta. V nadaljevanju bomo predstavili program, kjer opreme sploh POGOJI ZA IZVEDBO VADBE ne potrebujemo. Predstavili bomo program, kjer opremo predstavlja partner ali pa pri vadbi Pogoji za izvajanje vadbe: uporabimo majhne in zanimive rekvizite, stožce - dobro zavarovan in prilagojen prostor za itd., ki jih imamo doma. ovirane vseh stopenj (ustrezen dostop do stranišč, tušev, garderob, telovadnice itd.), - primerni rekviziti za vadbo, POVEZANOST Z MEDICINSKO STROKO - vadba naj poteka v paru, če je le mogoče. Vadeči se morajo pred vključitvijo v program vadbe posvetovati z zdravniki, če obstajajo morebitne kontraindikacije za vključitev v program vadbe. 26 POMOČ PRI ORGANIZACIJI ne potrebujemo veliko športnih pripomočkov in jih lahko izvajamo tudi doma ali v postelji. Vsaka Pri organizaciji, zbiranju sredstev in ustvarjanju naloga je zapisana jasno, izberemo potreben pogojev lahko pomembno vlogo odigrajo Zveza pripomoček in možnost prilagoditve, če je za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski potrebna. Za dodatno pojasnilo avtor zapiše tudi komite, zveze in posamezna društva posameznih vir, po katerem je aktivnost povzeta. skupin invalidov, medobčinska društva invalidov po Sloveniji ter nevladne organizacije, ki imajo Gibalne aktivnosti v priročniku so razdeljene po gibalno ovirane že vključene v sistem vadbe. naslednjih sklopih: 1. GIBALNE AKTIVNOSTI 6. CELOSTNI PROGRAMI VADBE - Igre z žogo - Igre z balonom ZA ODRASLE INVALIDE IN 2. VAJE RAZGIBAVANJA INVALIDE STAROSTNIKE - Vaje razgibavanja brez pripomočkov - Vaje razgibavanja z elastičnim trakom Nabor prvih sedmih celostnih programov gibalnih - Proprioceptivna vadba aktivnosti vključuje gibalne igre in gibalne 3. GIMNASTIČNE VAJE aktivnosti. Namenjene so posameznikom, ki jim 4. TEKMOVALNE IGRE bolezen oz. zdravljenje onemogoča gibanje v okviru zahtevnejših gibalno/športnih aktivnosti. 5. TEKMOVALNE IGRE NA PAPIRJU Iz praktičnih izkušenj vemo, da lahko veliko 6. NAMIZNE (DRUŽABNE) IGRE posameznikov z določenimi prilagoditvami izvaja spodaj opisane aktivnosti. Za njihovo izvajanje 7. VAJE ZA SPROSTITEV 27 Nabor zadnjih treh vsebuje nekoliko zahtevnejšo izvajajo individualno, ob vodenju oz. asistenci. vadbo, ki se lahko izvaja v društvih ali doma. Če je mogoče, naj se določenim gibalnim igram Vsaka vaja vsebuje tudi slikovni prikaz in krajši pridružijo prijatelji, ki nimajo gibalnih omejitev. opis vadbe. 8. VADBA NA DOMU IN V DRUŠTVU – VAJE Z DROBNIM MATERIALOM 9. VADBA NA DOMU IN V DRUŠTVU – VAJE V PARU 10. VADBA NA DOMU IN V DRUŠTVU – VAJE BREZ MATERIALA Posamezne gibalne aktivnosti izberemo glede na zmožnosti, zdravstveno stanje in interese posameznika. Gibalne aktivnosti so izbrane tako, da se lahko izvajajo tudi v bolniški postelji, in sicer v različnih položajih: - v ležečem položaju (predvsem vaje razgibavanja z različnimi pripomočki) - v polležečem položaju. Izbrane gibalne aktivnosti se lahko večinoma 28 6.1 PRVI CELOSTNI PROGRAM: GIBALNE Naloga: Na en konec sobe (na primerno razdaljo AKTIVNOSTI Z ŽOGO IN BALONOM glede na zmožnosti igralca) postavimo vrv oz. manjšo žogo. Z drugega konca sobe poskušamo teniško, penasto … žogo zakotaliti čim bližje vrvici GIBALNE AKTIVNOSTI: IGRE Z ŽOGO oz. žogi. Možnosti prilagoditev igre: Če igro izvajamo iz bolniške postelje, pazimo, da je cilj na 1. PODAJANJE ŽOGICE S PLASTENKE NA vidnem mestu in na ustrezni razdalji ter da ima PLASTENKO (VIDEMŠEK, IDR., 2006) posameznik možnost vreči žogo čim bližje cilju in biti uspešen. Igro lahko prilagodimo tudi tako, ONOM Pripomočki: plastenki, žoga ali balon AL da je cilj prvič na levi strani postelje, v drugem Naloga: V rokah imamo narobe obrnjeno poskusu pa na njeni desni strani (odvisno tudi od plastenko in na njej balon oz. teniško žogo, ki prostorskih pogojev). OGO IN B si jo podajamo s plastenke na plastenko. Igro TI Z Ž lahko izvajamo v paru ali v skupini (npr. štafeta). 3. PODIRANJE STOŽCEV (VIDEMŠEK, IDR., Igro lahko prilagodimo tudi tako, da jo igramo 2006) individualno. Igralec ima v vsaki roki plastenko in si žogo/balon podaja z ene plastenke na drugo. Pripomočki: kocka, 5 praznih plastenk, manjša ALNE AKTIVNOS Pri tem lahko merimo čas (kolikokrat prestavi žoga žogo/balon v določenem času, ne da bi žoga/ Naloga: Igralec najprej vrže kocko; kolikor je balon padla na tla). pik, toliko poskusov ima za kotaljenje žoge in zadevanje plastenk. Plastenke so lahko označene OGRAM: GIB 2. BALINANJE (VIDEMŠEK, IDR., 2006) od 1 do 5. Rezultat je vsota številk, označenih na TNI PR podrtih steklenicah. OS Pripomočki: vrv, različne žoge 29 VI CELPR Možnosti prilagoditev igre: - metanje/lovljenje v loku; roke so - spreminjamo način metanja žogice; vzdignjene nad glavo in upognjene, žoga - spreminjamo postavitev plastenk; potuje od desnice do levice, - povečamo razdaljo med plastenkami in - metanje žoge pod levo ali desno podlahtjo, mestom meta žogice; - žogo vržemo z obema rokama, se zasukamo - določimo plastenko, ki je ne smemo in jo ujamemo z rokami za hrbtom, podreti; - žogo mečemo v ritmu štetja ali glasbe, - spremenimo predmet, s katerim ciljamo - preden žogo ujamemo, mora posameznik plastenke (namesto žoge lahko manjša ploskniti (enkrat, dvakrat …). palica, blago ipd.). ONOMAL 5. LETEČA RJUHA (OTRIN, BRODNJAK IN 4. LOVLJENJE IN METANJE ŽOGE NA BUTT, 2014, STR. 25) RAZLIČNE NAČINE (GOOCK, 1991) OGO IN B Pripomočki: blago/manjša rjuha, lahka žoga TI Z Ž Obstaja več različnih možnosti metanja in Naloga: Dva ali štirje igralci primejo rjuho in lovljenja žog, in sicer: nanjo položijo žogo. Cilj igre je, da z nihanjem - metanje/lovljenje z obema rokama, poskušajo spraviti žogo v zrak. Štejemo, kolikokrat - metanje/lovljenje z eno roko, se žoga odbije od rjuhe. ALNE AKTIVNOS - metanje z levico, lovljenje z desnico ter Možnosti prilagoditev igre: Posameznik na obratno, bolniški postelji lahko igra skupaj z drugimi, ki - lovljenje s hrbtno stranjo roke navzgor, nimajo gibalnih omejitev. - lovljenje s prekrižanimi rokami, OGRAM: GIB - lovljenje s »tulpo«, tj. zapestja rok držimo TNI PR vzporedno skupaj, OS 30 VI CELPR 6. DISOCIACIJA (OTRIN, BRODNJAK IN ulovi. Sedaj ima tri žogice. Z igro nadaljuje toliko BUTT, 2014, STR. 37) časa, da ima v roki vseh pet žogic. Igro lahko Pripomočki: žoga poenostavimo z manjšim številom žogic. Dodamo Naloga: Igralca si čim hitreje podajata žogo in lahko merilec časa, tako da igralci tekmujejo med ob tem izgovarjata besede, ki med seboj niso seboj v hitrosti izvajanja aktivnosti. asociativno povezane. Če prvi igralec vrže žogo in reče npr. jabolko, mora drugi igralec reči besedo, 8. PREIZKUŠNJA DO DESET (GOOCK, ki z besedo jabolko nima nobene povezave. 1991) Če igralec izreče besedo, ki ima s prvo besedo Igramo lahko v paru, tako da si žogo podajamo, ONOM asociacijo, se mu določi kazen (dogovorimo se oz. individualno, in sicer tako, da posameznik AL vnaprej). žogo meče ob zid. Metanje žoge poteka po vnaprej določenih pravilih, in sicer vsak odboj na OGO IN B 7. SPRETNA ROKA (OTRIN, BRODNJAK IN drugačen način v točno določenem zaporedju, ki TI Z Ž BUTT, 2014, STR. 79) ga lahko poljubno spreminjamo; primer: Pripomočki: 5 žogic - Lovljenje/metanje 5-krat z desnico. Navodila: Igra lahko le en igralec naenkrat. V - Lovljenje/metanje 4-krat z levico. roki drži eno žogico, pred sabo pa ima (v dosegu - Žogo odbijemo 3-krat z desno pestjo. ALNE AKTIVNOS prijema) še 4 žogice. Na znak za začetek vrže - Žogo odbijemo 2-krat z levo pestjo. prvo žogo visoko v zrak. Medtem ko je žogica v - Žogo odbijemo 1-krat z obema pestema zraku, hitro prime drugo žogico. To mora storiti skupaj. OGRAM: GIB tako hitro, da lahko obenem ujame še žogico iz zraka. Če se mu posreči, ima v roki dve žogici. 9. TISOČ KOZARCEV (ALLUE, 2004) TNI PROS Spet vrže eno žogico v zrak, vzame novo in drugo Pripomočki: 25 plastičnih kozarčkov, 3 manjše 31 VI CELPR žoge, lepilni trak, barvice Naloga: Kozarce razporedimo v obliki romba, 11. AKROBATSKI FIŽOLČEK (ALLUE, 2004) tako da je na vsaki stranici 5 kozarcev. Povežemo jih z lepilnim trakom in na dno vsakega kozarca Pripomočki: tulec iz kartona, fižolček/frnikola, položimo okrogel papir z vrednostjo v točkah. cedilo Kozarci v sredini naj imajo več točk. Igralec meče Naloga: Vodja igre se postavi nad mizo in nastavi žogico in cilja kozarce. Po treh metih skupaj tulec približno 10 cm nad njo. Po tulcu spusti seštejemo točke, napisane na dnu kozarca, kjer so fižolček (lahko tudi frnikolo, manjšo žogo) in reče pristale žoge. »Potuje!« Igralec poskuša uloviti predmet (z rokami ali npr. s cedilom). ONOMAL 10. POŽIRALEC KROGEL (ALLUE, 2004) 12. LABIRINT V DVOJE (ALLUE, 2004) Pripomočki: velika škatla, penaste žoge Pripomočki: lesena igralna plošča, frnikola ali OGO IN B Naloga: Večjo škatlo pripravimo tako, da na eni žogica za tenis TI Z Ž stranici izrežemo različno velike kroge (dovolj velike, da gre žogica skoznje). Kroge obrobimo Priprava igralne plošče: Na trši karton ali les z različnimi barvami. Na drugi stranici škatle prilepimo kose penaste cevi tako, da naredimo izrežemo luknjo, da bomo lahko iz škatle pobirali progo. Proga mora biti čim bolj vijugasta ter dovolj široka, da žoga prosto potuje skoznjo. Na ALNE AKTIVNOS žogice. Pripravljeno škatlo postavimo na ustrezno obeh straneh labirinta pritrdimo držalo (vrvica, razdaljo. Igralec meče žogico in skuša spraviti čim letev …). Držalo mora biti pritrjeno tako, da oba več žog skozi odprtine v škatli. Za vsak zadetek igralca labirint držita z obema rokama. OGRAM: GIB dobi točko. Igralec, ki zbere največ točk, je Naloga: Igralca morata v določenem času doseči, da žoga naredi celotno pot po labirintu od TNI PR zmagovalec. OS začetka do konca. Pri tem je nujno medsebojno 32 VI CELPR sodelovanje. Če jima uspe in žogica pri tem ne pade na tla, sta uspešno zaključila igro. Pri tej igri 15. LOVILCI (VIDEMŠEK, TOMAZINI IN lahko sodelujeta oseba na bolniški postelji ter GROJZDEK, 2007, STR. 65) vaditelj oz. oseba brez gibalnih omejitev. Pripomočki: manjša žoga, 2 zgornja dela 13. ODBIJ SE V KOŠ (ALLUE, 2004) prerezane plastenk ali večji plastični kozarec Naloga: Igralec ima v vsaki roki zgornji del Pripomočki: obroč, vedro, žoga plastenke. V eno plastenko damo manjšo žogico. Naloga: Na primerno razdaljo postavimo vedro, Naloga igralca je, da poskuša vreči žogico iz ene meter pred vedrom držimo/obesimo obroč. plastenke ter jo uloviti v drugo plastenko. ONOM Igralec skuša spraviti žogo v vedro, a mora žoga Možnosti prilagoditev igre: Nalogo lahko AL prej skozi obroč. Igro lahko še otežimo, in sicer poenostavimo tako, da ima igralec zgolj eno dodamo zahtevo, da se mora žoga pred padcem plastenko in vanjo skuša uloviti žogico, ki mu jo OGO IN B v vedro odbiti od tal. Če imamo dovolj prostora, vrže vodja oz. drug igralec. TI Z Ž lahko spreminjamo razdaljo meta. 16. ZADENI BARVO (VIDEMŠEK, TOMAZINI 14. PODIRANJE STOLPA (VIDEMŠEK, IN GROJZDEK, 2007, STR. 89) TOMAZINI IN GROJZDEK, 2007, STR. 56) Pripomočki: pet škatel brez pokrova različnih ALNE AKTIVNOS Pripomočki: manjša žoga, plastični lončki velikosti, papirnate žogice, vrečka (pobarvani z različnimi barvami) Naloga: Škatle in žogice pobarvamo z različnimi Naloga: voditelj postavi plastične lončke v stolp barvami. Žogice shranimo v vrečko. Škatle OGRAM: GIB na različne razdalje od mesta meta. Naloga porazdelimo na različne razdalje. Igralec izvleče igralca ali igralcev je, da lončke ciljajo z manjšo žogico in z njo poskuša zadeti škatlo iste barve. TNI PROS žogo, dokler ne podrejo vseh. Če škatlo zadane, dobi 2 točki, če zadane katero 33 VI CELPR drugo, pa zgolj eno. Naloga: Najprej iz časopisnega papirja naredimo manjše žoge, s katerimi bomo ciljali balon, ki 17. NASPROTJA prosto leži na tleh. Cilj je balon potisniti do Pripomočki: žoga/blazina določenega mesta. Potek igre: To igro lahko igramo v skupini ali v Možnosti prilagoditev igre: Balon lahko tudi paru. Majhno blazino ali žogo vaditelj ali eden od visi na vrvici in ga z določenega mesta ciljamo igralcev vrže enemu izmed soigralcev in pri tem s fračami. Balonov je lahko več in so različno reče npr. »vroče!«. Soigralec vrne žogo z metom oštevilčeni – rezultate seštevamo. in mora hitro poiskati nasprotni pomen besede, 2. ODBIJAMO BALON (VIDEMŠEK, IDR., ONOM torej »Mrzlo!«. Besedne igre se nadaljujejo (velik, AL majhen, zdrav, bolan, suh, debel, suh, moker, 2006) zgoraj, spodaj ..). Za napačen odgovor sledijo Pripomočki: balon, lopar ali kuhalnica OGO IN B kazenske točke ali določena naloga. Naloga: Narediti čim več odbojev balona, odboje TI Z Ž Če se igramo v paru, si izmenjamo vlogi. seštevamo. Če je prostor, lahko igramo v paru ali Možnosti prilagoditev igre: Poleg nasprotij lahko čez mrežo. na podoben način iščemo tudi sopomenke, Možnosti prilagoditev igre: Nalogo lahko otežimo protipomenke, nadpomenke, pomanjševalnice tudi tako, da igralca med letom balona izvajata ALNE AKTIVNOS ipd. različne naloge: plosk, tlesk po nogah, obrat ipd. GIBALNE AKTIVNOSTI: IGRE Z BALONOM 3. NAPIHOVANJE BALONOV (GOOCK, 1981) OGRAM: GIB 1. ZADENI BALON (VIDEMŠEK, IDR., 2006) Pripomočki: baloni TNI PROS Pripomočki: balon, časopisni papir Naloga: Igralci tekmujejo med seboj v 34 VI CELPR napihovanju balonov. Možnosti igre: 5. ODBIJ V STENO (VIDEMŠEK, - Zmaga tisti, ki mu pri napihovanju balon STANČEVIČ, 2004, STR. 60) najprej poči. - Zmaga tisti, ki v npr. 5 sekundah napihne Pripomočki: balon največji balon. Obseg balona lahko Naloga: Igralec ali več igralcev odbija balon izmerimo. v steno toliko časa, dokler ne pade na tla. - Kdo napihne večji balon z npr. petimi vdihi? Tekmujejo lahko v številu odbojev v določenem - Treba je pihati izmenično v dva balona. času. Na steno lahko narišemo tudi znak (npr. Komu uspe oba balona v 10 sekundah krog), ki ga poskušajo igralci z balonom zadeti. ONOM AL najbolj napihniti? 6. ZADENI OBROČ (VIDEMŠEK, 4. SEDEČI TENIS (ALLUE, 2004) STANČEVIČ, 2004, STR. 64) OGO IN B Pripomočki: balon, obroč TI Z Ž Pripomočki: vrvica, balon Naloga: Vrvico zavežemo tako, da bo približno 50 Naloga: Z določene razdalje igralec ali več igralcev cm nad tlemi oz. nad posteljo in bo predstavljala meče balon in skuša zadeti obroč na tleh. mrežo. Igralca sta na vsaki strani vrvice. ALNE AKTIVNOS Napihnemo balon in začnemo z igro. Igralec mora balon z enim samim udarcem z roko poslati na drugo stran. Če balon ne pristane na drugi strani vrvice z enim samim udarcem ali se ga igralec OGRAM: GIB dotakne več kot enkrat, dobi nasprotnik točko. TNI PR Igramo do 15 točk. OS 35 VI CELPR 6.2 DRUGI CELOSTNI PROGRAM: VAJE po levi strani prsi, z desno roko istočasno RAZGIBAVANJA izvajamo počasne gib »gor-dol« po desni strani prsi. VAJE RAZGIBAVANJA BREZ PRIPOMOČKOV 2. VAJE RAZGIBAVANJA ZA TELO (KREMŽAR PETELIN, 1978, STR. 32–33) 1. GIBALNE UMETNIJE (GOOCK, 1991) Vaja 1: Oseba leži na hrbtu, roke ima sklenjene Pripomočki: / v zatilju, noge pokrčene. Dviguje boke, opora so Naloga: Igralci tekmujejo med seboj v izvajanju glava, ramena in stopala. preprostih gibalnih vaj – kdo zdrži najdlje, ne da Vaja 2: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, bi naredil napako? dviguje glavo in ramena. Predlogi vaj: Vaja 3: Oseba leži na hrbtu. Glavo in ramena ter - Istočasno kroženje desne roke v smeri istočasno tudi noge dviguje 5–10 cm od tal. A urinega kazalca in desne noge v nasprotni Vaja 4: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, smeri. noge pokrčene. Dviguje glavo in ramena. Vajo AVANJ lahko otežimo tako, da dviguje trup do sedenja. GIB - Desna roka kroži pred trupom (kot bi poganjali lajno) v smeri urinega kazalca, Vaja 5: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, AJE RAZ leva pa enako, vendar v nasprotni smeri. noge iztegnjene. Sočasno dviguje trup do - Z desno roko primemo konec nosu, sedenja, skrči noge ter jih z rokami objame. istočasno z levo roko desno uho; nato Vaja 6: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, OGRAM: V preprimemo tako, da leva roka prime konec noge pokrčene. Dviguje boke in roke, telo se nosu in desna roka levo uho. opira na glavo in stopala. TNI PROS - Z levo roko se v hitrem zaporedju tolčemo Vaja 7: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu. 36 DRUGI CEL Dviguje glavo in upogiba stopala navzgor. položaju. Vaja 8: Oseba leži na hrbtu, roke ima sklenjene v Vaja 4: Oseba leži na hrbtu, glava je podložena, zatilju, noge pokrčene na trebuhu. Pokrčene noge roke prekrižane na prsnem košu, ena noga je prenaša levo in desno od trupa, roke ostanejo pokrčena, druga pa iztegnjena. Izmenično izteza sklenjene v zatilju. nogi. Vaja 9: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, s Vaja 5: Oseba leži na hrbtu, noge ima iztegnjene, stopali prime žogo. Dviguje noge in prenaša žogo roke so ob telesu. Oseba obrača noge navzven, z nad glavo. Noge naj bodo čim bolj iztegnjene. rahlo pokrčenimi koleni. Vaja 6: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu, 3. VAJE MIŠIČNE SPROSTITVE (KREMŽAR noge so iztegnjene. Dviguje glavo. PETELIN, 1978, STR. 81–82) Vaja 1: Oseba leži na hrbtu, glavo ima visoko 4. VAJA ZA TREBUŠNE MIŠICE podloženo, roke prekrižane na prsnem košu. (WECHSLER, 2013, STR. 47) A Spodnji del telesa (noge) močno pokrči in kolena Pripomočki: / potisne na trebuh. Zadrži položaj, dokler se Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami, AVANJ mišice ne sprostijo. stopala so na podlagi. Desno roko postavi na levo GIB Vaja 2: Oseba leži na hrbtu, glavo ima podloženo, ramo, levo roko pa položi na zadnji del glave. S AJE RAZ roke pa prekrižane na prsnem košu, stopala so komolcem leve roke se skuša dotakniti desnega položena na podlago. Noge močno iztegne, da kolena. Spodnjega dela hrbta pri tem ne dviguje. začuti delovanje mišic ter vztraja v položaju. Vajo v skladu s svojimi zmožnostmi večkrat OGRAM: V Vaja 3: Oseba leži na hrbtu, kolena ima skrčena in ponovi, nato zamenja položaj rok. potisnjena na trebuh, roke v vzročenju. Razteza TNI PROS mišice rok in ramenskega obroča ter vztraja v 37 DRUGI CEL 5. VAJA ZA TREBUŠNE MIŠICE Z ŽOGO 7. VAJA Z ŽOGO 1 (WECHSLER, 2013, STR. MED KOLENI (WECHSLER, 2013, STR. 47) 48) Pripomočki: žoga Pripomočki: žoga Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami, Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami, stopala so na podlagi. Med koleni ima žogo. roke ležijo ob telesu. Med kolena si postavi žogo. Desno roko postavi za glavo, leva roka leži na Dvigne kolena in jih skuša približati prsim/se podlagi. Z desnim komolcem se poskuša približati dotakniti brade. Nato jih spusti v prvotni položaj. levemu kolenu in pri tem dvigniti zgornji del Zadrži. V drugem delu vaje kolena spusti v desno/ trupa. Spodnji del hrbta in zadnjica se pri tem levo stran, ne da bi se pri tem dotaknila podlage. ne dvigujeta. Položaj zadrži ter se vrne v ležeči Vsak položaj nekaj sekund zadrži. Celotno vajo položaj. Vajo v skladu s svojimi zmožnostmi večkrat ponovi. večkrat ponovi, nato zamenja roki. 8. VAJA Z ŽOGO 2 (WECHSLER, 2013, STR. A 6. VAJE ZA TREBUŠNE MIŠICE Z ŽOGO V 48) ROKAH (WECHSLER, 2013, STR. 48) AVANJ Pripomočki: žoga GIB Pripomočki: žoga Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami. Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami. Roke ima pokrčene za glavo, z obema rokama AJE RAZ Z obema rokama drži žogo. Iz ležečega položaja se drži žogo. Počasi dviguje roke z žogo nad glavo dvigne v sedeči položaj. V sedečem položaju vrže in istočasno dviguje tudi telo (do sedečega žogo nad glavo, jo ulovi in počasi spusti trup nazaj položaja). Nato se v obratni smeri počasi OGRAM: V v ležeči položaj s pokrčenimi nogami. spušča v prvotni položaj. Vajo v skladu s svojimi TNI PR zmožnostmi večkrat ponovi. OS 38 DRUGI CEL 9. VAJA Z ŽOGO 3 (WECHSLER, 2013, STR. 11. RAZGIBAVANJE NA BOKU 2 49) (WECHSLER, 2013, STR. 56) Pripomočki: žoga Pripomočki: palica Naloga: Oseba leži na hrbtu, s spodnjim delom Naloga: Oseba sedi na podlagi, noge ima nog drži žogo. Roke so ob telesu. Dviguje noge, pokrčene pred seboj. V roke prime palico in jo zgornji del telesa ob tem leži na podlagi. V položi za glavo, nato telo obrača v levo in desno. drugem delu vaje dvigne noge nekoliko od Vsak položaj za nekaj sekund zadrži. podlage ter spodnji del telesa rahlo zavrti v levo oz. desno – zadrži položaj. Nato noge vrne 12. RAZGIBAVANJE Z UTEŽMI (WECHSLER, v središče ter jih spet dviguje. Vajo v skladu s 2013, STR. 59) svojimi zmožnostmi večkrat ponovi. Pripomočki: manjše uteži (za vsako roko), lahko 10. RAZGIBAVANJE NA BOKU 1 tudi manjše steklenice, napolnjene z vodo A (WECHSLER, 2013, STR. 55) Naloga: Oseba leži na hrbtu s pokrčenimi nogami. V vsaki roki ima utež. Roke ima pokrčene v AVANJ Pripomočki: / komolcih in utež drži nad rameni. Nato uteži GIB Naloga: Oseba leži na boku, glavo podpira z istočasno z obema rokama dvigne nad glavo in roko. Noge ima pokrčene v kolenih nazaj. Dviguje položaj nekaj sekund zadrži. Roke vrne v začetni AJE RAZ zgornjo nogo (število ponovitev v skladu z njenimi položaj in vajo večkrat ponovi. zmožnostmi). Nato se obrne in vajo ponovi z Vajo lahko izvaja tudi tako, da uteži dviguje drugo nogo. izmenično (eno roko dvigne, drugo spusti). OGRAM: V TNI PROS 39 DRUGI CEL 13. KROŽENJE Z NOGAMI (WECHSLER, dihanje. 2013, STR. 76) Pripomočki: / 16. PRETEGOVANJE (ANDERSON, 2001, Naloga: Oseba leži na hrbtu, roke ima ob telesu. STR. 19) Dvigne eno nogo in z njo dela manjše/večje Naloga: Oseba leži na hrbtu. Počasi naj iztegne kroge. Nogo po nekaj ponovitvah zamenja. obe nogi. Roke iztegne za glavo, medtem ko izteguje prste na nogi. Položaj zadrži vsaj 5 14. PODAJA BRISAČE NA HRBTU sekund in nato mišice sprosti. Vajo ponovimo (WECHSLER, 2013, STR. 82) 3-krat. Med raztezanjem pazimo, da potegne Pripomočki: brisača trebuh noter, tako da stanjša središče telesa. Naloga: Oseba sedi na podlagi. V roko prime Pri tej vaji raztezamo roke, rame, hrbtenico, brisačo in jo na hrbtu preprime z drugo roko. Vajo trebušne mišice, mišice prsnega koša, stopala in večkrat ponovi. Položaj rok na hrbtu nekoliko gležnje. A zadrži. Vajo otežimo z manjšo brisačo. 17. RAZTEZANJE SPODNJEGA DELA HRBTA AVANJ (ANDERSON, 2001, STR. 20) GIB 15. RAZTEZANJE PREMIKALK NOG LEŽE (ANDERSON, 2001, STR. 19) Naloga: Oseba leži na hrbtu. Pokrči eno koleno AJE RAZ Naloga: Oseba leži na hrbtu, stopala drži skupaj. in ga počasi, s pomočjo obeh rok, potegne na Kolena padejo v stran, boki naj bodo sproščeni prsni koš, tako da občuti lahkotno raztezanje; ta položaj naj zadrži 30 sekund. Občuti raztezanje OGRAM: V tako, da sila gravitacije rahlo razteza primikalke nog. V tem sproščenem položaju naj oseba zdrži v spodnjem delu hrbta in zadnjem delu stegna. TNI PR Raztezanje večkrat ponovi z obema nogama. Pri OS vsaj 40 sekund. Ob tem naj pazi na globoko tem pazimo, da ne zadržuje dihanja. 40 DRUGI CEL Če vadeča oseba zmore, lahko vajo nadaljuje 19. ZMANJŠANJE NAPETOSTI V VRATNEM tako, da potegne na prsi istočasno obe nogi. Ob PREDELU (ANDERSON, 2001, STR. 27) tem lahko dvigne tudi glavo in jo potisne proti kolenom. Naloga: Oseba leži na hrbtu. Roke sklene za glavo v višini ušes. Počasi potisne glavo naprej, dokler 18. RAZTEZANJE SPODNJEGA DELA HRBTA, ne začuti rahlega raztezanja v vratu. Položaj zadrži STRANSKEGA IN VRHNJEGA DELA BOKOV 3–5 sekund in se vrne v začetni položaj. Vajo (ANDERSON, 2001, STR. 26) ponovimo 3–4 krat. Čeljust mora biti med vajo sproščena. Naloga: Oseba leži na hrbtu, noge pokrči v kolenih, stopala ostanejo na tleh. Dlani ima 20. RAZTEZANJE VRATNIH MIŠIC prekrižane za glavo, roke se dotikajo podlage. (ANDERSON, 2001, STR. 28) Najprej dvigne levo nogo in jo prekriža čez desno. Z levo nogo potisne desno nogo proti podlagi, Naloga 1: Oseba leži na hrbtu, roke sklene za glavo, noge pokrči v kolenih, stopala so na A dokler ne začuti raztezanja v bokih in spodnjem delu hrbta. Zgornji del telesa, glava, rame in podlagi. Nežno potisne glavo in brado proti AVANJ komolci ostanejo na podlagi in jih ne dviguje od levemu kolenu ter položaj zadrži 3–5 sekund. GIB tal. Položaj zadrži 10 do 20 sekund. Nato mišice sprosti in položi glavo na blazino. Ponovi še z gibom proti desnemu kolenu. Vajo AJE RAZ Cilj naloge ni pritisk desne noge proti tlom, ampak raztezanje v okviru sposobnosti vadeče ponovi 3–5 krat. osebe. Raztezanje ponovi še z drugo nogo. Naloga 2: Oseba leži na hrbtu, noge pokrči v kolenih, stopala so na podlagi. Glava leži na OGRAM: V Pri raztezanju pazimo, da vadeča oseba ne zadržuje dihanja, da diha ritmično in je ob podlagi, roke so ob telesu. Brado obrne proti rami TNI PR (ob tem ves čas leži na podlagi), in sicer toliko, da OS raztezanju sproščena. začuti rahlo raztezanje v stranskem delu vratu; 41 DRUGI CEL položaj zadrži 3–5 sekund. Raztezanje ponovi še Vadeča oseba naj se osredotoči na konstantno v drugo stran. Vajo ponovi 2–3 krat. Čeljust mora vzdrževanje mišične napetosti. Vaja s potiskanje biti sproščena, med vajo ne smemo zadrževati medenice proti tlom bo okrepila trebušne in dihanja. zadnjične mišice, kar bo izboljšalo telesno držo. 21. POTISK LOPATIC SKUPAJ (ANDERSON, 23. POTISK LOPATIC SKUPAJ IN 2001, STR. 28) KONTRAKCIJA ZADNJIČNIH MIŠIC Naloga: Oseba leži na hrbtu, noge so skrčene v (ANDERSON, 2001, STR. 29) kolenih, stopala so na podlagi. Roke sklene za Naloga: Oseba leži na hrbtu, noge ima pokrčene glavo in potisne lopatice skupaj tako, da občuti v kolenih, stopala so na tleh, roke pokrčene za napetost v zgornjem delu hrbta. Položaj zadrži glavo. Oseba istočasno naredi naslednje vaje: 4–5 sekund, sprosti mišice in počasi potisne potisne lopatice skupaj, poravna hrbet in napne glavo naprej kot pri nalogi zmanjšanje napetosti v zadnjične mišice. Kontrakcijo zadrži 5 sekund, se A vratnem predelu. Tako se bo sprostila napetost v sprosti, potisne glavo naprej, da razteza vrat in vratu. zgornji del hrbta. Vajo ponovi 3–4-krat. AVANJ GIB 22. PORAVNAVANJE SPODNJEGA DELA 24. RAZTEZANJE RAMEN IN HRBTA AJE RAZ HRBTA (ANDERSON, 2001, STR. 29) (ANDERSON, 2001, STR. 29) Naloga: Oseba leži na hrbtu, noge ima v kolenih Naloga: Oseba leži na hrbtu, noge ima pokrčene pokrčene, stopala ležijo na tleh. Istočasno stisne v kolenih. Eno roko iztegne za glavo (dlan je OGRAM: V zadnjične in trebušne mišice, tako da poravna obrnjena navzgor), druga roka je ob telesu (dlan TNI PR spodnji del hrbta. Položaj zadrži 5–8 sekund, je obrnjena navzdol). Istočasno mora iztegniti OS nato mišice sprosti. Vajo ponovi 2–3-krat. dlani čim dlje v nasprotni smeri. Raztezanje zadrži 42 DRUGI CEL 6–8 sekund. Raztezanje naj naredi na obe strani z iztegnjenimi rokami dvigne navzgor, čez glavo vsaj dvakrat. Spodnji del hrbta mora biti raven in in za hrbet (če lahko). Pri tem naj diha počasi in sproščen, prav tako mora biti sproščena čeljust. sproščeno. Vajo izvaja s počasnimi gibi. Vaja 2: Oseba prime brisačo na obeh koncih in jo 25. RAZTEZANJE SPODNJEGA DELA HRBTA z iztegnjenimi rokami dvigne nad glavo ter nato IN BOKOV (ANDERSON, 2001, STR. 32) rahlo v desno in levo. Vajo večkrat ponovi. Naloga: Oseba leži na hrbtu. Levo koleno pokrči pod kotom 90 stopinj, z desno roko pokrčeno 27. RAZTEZNE VAJE ZA DLANI, ZAPESTJE IN koleno potegne navzgor in preko druge noge PODLAKT (ANDERSON, 2001, STR. 88–89) (na desno stran). Pri tem obrne glavo proti levi Vaja 1: Oseba sklene prste pred telesom in jih 10-roki, ki je odročena v stran (glava naj počiva na krat zavrti v smeri urinega kazalca. blazini). Nato z desno roko, ki jo ima na stegnu Vaja 2: Nadaljuje s kroženjem v nasprotni smeri leve noge (tik nad kolenom), pokrčeno (levo) urinega kazalca, in sicer desetkrat. A nogo potisne proti tlom, dokler ne občuti rahlega Vaja 3: Roke razklene in razmakne prste, dokler raztezanja v spodnjem delu hrbta in zunanjem pri raztezanju ne začuti napetosti. Položaj zadrži AVANJ delu bokov. Nato sprosti stopala in gležnje, rame 10 sekund, nato sprosti. GIB morajo ostati na podlagi. Položaj zadrži 15–20 Vaja 4: Prste na obeh rokah pokrči toliko, da AJE RAZ sekund in ponovi vajo še na drugo stran. začuti napetost. Položaj zadrži nekaj sekund, nato sprosti. 26. RAZTEZANJE ZGORNJEGA DELA TELESA Vaja 5: Roke iztegne predse, dlani v zapestju OGRAM: V S POMOČJO BRISAČE (ANDERSON, 2001, počasi upogne navzgor. Razteza notranjo stran STR. 86) podlakti. TNI PROS Vaja 1: Oseba prime brisačo na obeh koncih in jo Vaja 6: Dlan obrne navzdol, da raztegne podlaket 43 DRUGI CEL na zunanji strani. Zadrži 10–12 sekund. Vajo leže, na hrbtu. Dolžino traku prilagodimo velikosti ponovi dvakrat. osebe in težavnosti naloge. Vaja 7: Vsak prst na roki nežno zaokroži. Vaja 8: Dlan in roke strese 10–12-krat. Pri 1. VAJE ZA RAMENA, ROKE (BUT, 2012) sproščanju napetosti so rame spuščene. Vaja 9: Roke iztegne pred telo. Obe roki obrne - Dvig nad glavo: Oseba si zatakne elastiko v zapestju navzven, dokler ne začuti rahlega okrog noge ali ob rob postelje. raztezanja na zunanji strani podlakti in zapestja. Vsak konec elastike prime v eno roko Ob tem so roke iztegnjene. Položaj zadrži 5–10 tako, da je dlan obrnjena naprej. Začne z sekund. dvigom roke, komolec je raven ali upognjen Vaja 10: Oseba stisne dlan ob dlan. Dlan počasi (po želji in v skladu z zmožnostmi vadeče potiska navzdol, dokler ne začuti rahlega osebe). Roko dviguje čim višje nad glavo. raztezanja. Pri tem ne sme razmikati dlani ter Vajo večkrat ponovi, najprej z eno roko, spuščati komolcev. nato še z drugo. A Oseba vajo nadaljuje tako, da druga dlan roko - Ramensko krčenje: Elastiko pripnemo ob strani. AVANJ nežno potiska v stran, dokler ne začuti rahlega Oseba prime elastiko v roko in roko potisne GIB raztezanja. Pri tem ne sme spuščati komolcev. Zadrži 5–8 sekund. proti drugi roki. Pri tem ohranja raven AJE RAZ komolec. Počasi se vrne v začetni položaj in vajo večkrat ponovi. Nadaljuje z drugo VAJE RAZGIBAVANJA Z ELASTIČNIM TRAKOM roko. OGRAM: V - Stranski dvig: Elastiko si oseba zatakne pod stopala. TNI PR Pripomočki: elastike OS Vse vaje lahko izvajamo v bolniški postelji, torej V obeh rokah drži elastiko tako, da so dlani 44 DRUGI CEL obrnjene naprej, roke so na začetku vaje Počasi se vrne v začetni položaj in vajo ob telesu. Kolena so prav tako obrnjena večkrat ponovi, tudi z drugo roko. naprej. Roke istočasno dviguje v stran, do - Poteg roke navzdol: Elastiko pripnemo nad višine ramen. Nato jih počasi spusti nazaj in posteljo. vajo ponovi. Oseba prime elastiko v roke in jo potegne - Prednji dvig: Elastika je zataknjena pod navzdol, komolec upogne. stopali ali ob spodnji rob postelje. Oseba drži elastiko v rokah tako, da so dlani 2. VAJE ZA ZAPESTJE (BUT, 2012) obrnjene navznoter. Roke so na začetku vaje ob telesu, nato vsako roko izmenično - Elastiko pritrdimo na tla. Vadeča oseba dviguje pred seboj do višine glave. Pri tem prime elastiko v roko tako, da je zapestje je komolec raven. obrnjeno navzgor. Vajo izvede tako, da - Dvig rame diagonalno: Elastiko pripnemo v roka do zapestja leži na podlagi, in navzgor spodnji, levi kot. premika zgolj zapestje in ne celotne roke. A Oseba v levo roko prime elastiko, z dlanjo Vajo večkrat ponovi z obema rokama (lahko izmenično ali istočasno). AVANJ obrnjeno naprej. Roko dvigne navzgor, - Elastiko pritrdimo na tla. Oseba prime GIB čez telo k nasprotni rami, pri tem upogne komolec. Vajo večkrat ponovi in zamenja elastiko v roko tako, da je zapestje AJE RAZ stran. obrnjeno navzdol. Vajo izvede tako, da - Upogibanje komolca: Elastiko pripnemo roka do zapestja leži na podlagi, in navzgor na spodnji del postelje ali zataknemo ob premika zgolj zapestje in ne celotne roke. OGRAM: V stopala. Oseba elastiko v roke prime tako, Vajo večkrat ponovi z obema rokama (lahko izmenično ali istočasno). TNI PR da so dlani obrnjene navzgor. Elastiko OS potegne navzgor z upogibom v komolcu. - Elastiko pritrdimo na tla. Oseba prime 45 DRUGI CEL elastiko v roko tako, da je palec obrnjen premakne navzven. Pri tem so komolci navzgor. Vajo izvede tako, da roka do popolnoma ravni. Počasi se vrne v začetni zapestja leži na podlagi, in navzgor premika položaj in vajo večkrat ponovi. zgolj zapestje in ne celotne roke. Vajo večkrat ponovi z obema rokama (lahko 4. VAJE ZA NOGE (BUT, 2012) izmenično ali istočasno). - Elastiko pritrdimo na varen predmet v višini 3. VAJE ZA ZGORNJI DEL HRBTA (BUT, gležnja. Okrog gležnja jo ovijemo tako, da 2012) je tista noga, na kateri je elastika, obrnjena v tisto smer, kjer je elastika pritrjena. - Skomig z rameni: Elastiko pripnemo na Vadeča oseba nogo z ravnim kolenom spodnji del postelje ali zataknemo ob potiska navznoter. stopala. Vadeča oseba elastiko drži v rokah. - Elastiko pritrdimo na varen predmet v višini Ramena dvigne navzgor proti ušesom in gležnja. Okrog gležnja jo ovijemo tako, da A jih počasi spusti nazaj. Komolci morajo biti je tista noga, na kateri je elastika, obrnjena ravni. Vajo večkrat ponovi. v drugo smer, kjer je elastika pritrjena. AVANJ - Vaje za lopatične mišice: Oseba drži Oseba nogo z ravnim kolenom potiska GIB manjšo elastiko v rokah pred seboj, komolci navzven. AJE RAZ so ukrivljeni naprej. Roke premakne - Elastiko ovijemo okrog stegen. Vadeča navzven tako, da stisne lopatice skupaj. oseba leži, kolena ima pokrčena. Noge Vajo večkrat ponovi. razširi in spet pokrči. Gležnjev pri tem ne OGRAM: V - Vaje za zgornji del hrbta: Oseba prime sme premikati. elastiko v obe roki. Roki zravna predse - Elastiko ovijemo okrog gležnjev. Oseba TNI PROS navzgor. Roke v višini ramen istočasno nogo iztegne navzven, ponovitve naj bodo 46 DRUGI CEL hitre. Pri tej vaji morajo biti noge ravne, spodnji del telesa. Dvignemo se najprej na prste, iztegnjene v kolenih. nato še na pete. Vajo 8-krat ponovimo. PROPRIOCEPTIVNA VADBA (MARC IN VINŠEK, 3. HOJA NAPREJ IN NAZAJ V MALEM B. D.) MOSTU 1. MALI MOST Navodilo vadeči osebi: Pokrčimo kolena, hrbet dvignemo od podlage in z majhnimi koraki Vajo izvajamo leže, na hrbtu, s pokrčenimi koleni stopamo po podlagi stran od telesa in nazaj. Vajo in rokami ob telesu. ponovimo 8-krat. Navodilo vadeči osebi: Vdihnemo in ob izdihu povlečemo popek proti hrbtenici, medenico 4. DVIG V MALI MOST NA MALI ŽOGI in hrbtenico dvignemo od podlage, vse do spodnjega roba lopatic. Ta položaj zadržimo nekaj Navodilo vadeči osebi: Skrčimo kolena in pod stopala namestimo manjšo žogo. Medenico in A sekund. Vajo ponovimo 8-krat. hrbtenico dvignemo od podlage, do spodnjega AVANJ 2. DVIG NA PRSTE IN PETE V MALEM roba lopatic, in položaj zadržimo. Vajo 8-krat GIB MOSTU ponovimo. AJE RAZ Vajo izvajamo leže, na hrbtu, s pokrčenimi koleni in rokami ob telesu. Navodilo vadeči osebi: Vdihnemo in ob izdihu OGRAM: V povlečemo popek proti hrbtenici, medenico TNI PR in hrbtenico dvignemo od podlage, vse do OS spodnjega roba lopatic. Nato prenesemo težo na 47 DRUGI CEL 6.3 TRETJI CELOSTNI PROGRAM: OPIS VAJE: Ena roka je iztegnjena ravno navzgor, GIMNASTIČNE VAJE druga je ob telesu. Vaja poteka tako, da roke čim hitreje izmenjujemo. Opisane gimnastične vaje lahko izvajamo tudi - Suvanje žoge leže. Vsako vajo ponovimo najmanj 5-krat. OPIS VAJE: Žogo z obema rokama držimo v višini prsi. Žogo sunemo tako, da iztegnemo roke 1. VAJE ZA MIŠICE VRATU predse. Roke poskušamo čim bolj iztegniti. Nato jih spet vrnemo k prsim. - Kroženje z glavo v obe smeri - Zasuk glave levo, desno 3. KREPILNE VAJE ZA TRUP - Zasuk glave gor, dol - Zasuk glave dol, desno, gor, levo - Dvig trupa OPIS VAJE: Ležimo na hrbtu, noge so pokrčene, 2. VAJE ZA MIŠICE RAMENSKEGA roke so na tilniku. Dvigujemo se v polsedeči OBROČA IN ROK položaj (lahko zadržimo nekaj sekund) in se AJE spustimo v prvotni, ležeči položaj. - Dvigovanje ramen gor/dol - Dvigovanje bokov TIČNE V - Vaje z žogo OPIS VAJE: Ležimo na hrbtu, noge so pokrčene, OPIS VAJE: Roke so v predročenju, v rokah držimo roke v priročenju. Dvigujemo boke. žogo. Z rokami krožimo pred telesom. Naredimo - Raznoženje 10 krogov. OPIS VAJE: Ležimo na hrbtu, noge dvignemo v - Zamahi z rokami navzven OGRAM: GIMNAS zrak. Noge najprej raznožimo (skušamo jih imeti OPIS VAJE: Odročenje ravnih rok v višini ramen čim bolj ravne) in jih damo spet skupaj. TNI PR ter odročenje upognjenih rok v komolcu. - Kroženje z gležnji in zapestji OS - Izmenični zamahi z rokami JI CEL 48 TRET 4. DVIGOVANJE UTEŽI Z ROKAMI (V zbere največ točk). LEŽEČEM POLOŽAJU) OPIS VAJE: Ležimo na hrbtu z rahlo pokrčenimi 2. RIBOLOV (MAJER, 1998) nogami. V rokah držimo utež/daljšo palico Pripomočki: različni predmeti (z magnetom), (primerne velikosti in teže za posameznika). palica z vrvico, ki ima na koncu pritrjen magnet Utež dvigujemo nad glavo, rahlo zadržimo ter Potek igre: Na tla razporedimo različne počasi spustimo. Pri uporabi uteži lahko izvajamo predmete, ki se pritrdijo na magnet. Tekmovalec različne variacije gibalnih vaj (glede na zmožnosti mora z »ribiško palico«, ki ima na koncu magnet, učenca). uloviti čim več predmetov ter jih odnesti na določeno mesto. V primeru tekmovanja lahko 6.4 ČETRTI CELOSTNI PROGRAM: predmete različno ovrednotimo ter seštevamo TEKMOVALNE IGRE točke oz. omejimo čas. 1. NAROBE STOL (RUŽIĆ, 1976) 3. VLEČENJE ŠKATLIC (MAJER, 1998) Pripomočki: stol, obroči Pripomočki: nit, tulec, zunanji del škatlice od VALNE IGRE Potek igre: Stol obrnemo narobe, tako da so vžigalic njegove noge obrnjene navzgor. Tekmovalec Potek igre: Igra lahko poteka v parih, v skupini ali z določene razdalje (primerne njegovim individualno. zmožnostim) poskuša vreči obroč tako, da Igralec drži v roki nit, na kateri je na eni strani privezan zunanji del škatlice od vžigalic. Če OGRAM: TEKMO se natakne na nogo stola. Vsaka noga stola ima določeno število točk. Igramo se lahko igramo v paru ali v skupini, morajo imeti TNI PR tekmovalci enako dolge niti. Naloga igralca je, OS individualno ali v skupini kot tekmovanje (kdo da nit čim hitreje navije na tulec za sukanec TI CEL 49 ČETR in potegne škatlico k sebi. Zmaga tisti, ki 5. PIKADO prvi potegne škatlico k sebi. Če igra poteka individualno, lahko merimo dosežen čas, v Cilj igre: razvijati sposobnost natančnosti, katerem je igralcu uspelo naviti nit na tulec ter koncentracije in osredotočenosti na točko (cilj). potegniti škatlico k sebi. Športni pripomočki: tabla, kreda, teniška žogica Opis igre: Vaditelj na večjo tablo ali večji format 4. PIHANJE ŽOGIC (MAJER, 1998) papirja nariše tarčo, in sicer tri krožnice (lahko tudi več), drugo okrog druge. Vsak del med Pripomočki: slamica, žogica za namizni tenis krožnicami predstavlja določeno vrednost točk. Potek igre: Na tleh označimo tekmovalno stezo Najmanjši krog predstavlja 10, srednji 5 in zadnji in cilj. Naloga tekmovalcev je, da s pihanjem 2 točki. Vaditelj oblikuje dve ali več ekip, lahko v slamico žogico za namizni tenis čim hitreje pa tekmujemo tudi posamezno. Igralec poskuša z pripihajo v cilj. Prepovedana je pomoč z rokami in manjšo žogo zadeti tarčo z razdalje dveh metrov oviranje nasprotnika. oz. glede na svoje zmožnosti. Zadete točke Možnosti prilagoditev igre: seštevamo. Če igramo v skupini, zmaga ekipa z Dejavnost lahko izvajamo na bolniški postelji, in največjim številom točk. sicer tako, da kot tekmovalno stezo uporabimo Različice igre: Moštvo ima v izhodišču 100 točk. VALNE IGRE večji format kartona ali tršega papirja, namesto Pridobljene točke z zadetkom odštevamo od tega žogice za namizni tenis pa uporabimo frnikolo. števila. Zmaga ekipa, ki prej doseže 0 točk. Tekmovalec mora frnikolo preko manjših ovir (narejenih iz pokrovčkov plastenk) prav tako s 6. CILJANJE GUMBOV (ŠUGMAN, 2004, OGRAM: TEKMO pihanjem v slamico pripeljati do cilja. STR. 80) TNI PR Pripomočki: miza, gumbi OS Potek igre: Igro igrata dva igralca. Vsak ima na TI CEL 50 ČETR začetku igre enako število gumbov. Na sredino kovancev. mize ali na tla postavimo en gumb. Igralec, ki je Možnosti prilagoditev igre: na vrsti, cilja gumb na sredini. Svoj gumb »frcne« - Igro lahko igra tudi oseba na bolniški proti gumbu na sredini. Če ga zadene, lahko postelji, skupaj s prijatelji, ki niso vezani oba pobere, nasprotnik pa mora dati svoj gumb na bolniško posteljo. »Koš« postavimo na na sredino. Prvi igralec igra toliko časa, dokler primerno razdaljo. zadeva. Ko prvič zgreši, zamenjata vlogi. Zmaga - Možna je tudi individualna igra, kjer tisti, ki je pobral več ali vse nasprotnikove gumbe. posameznik tekmuje sam s seboj Možnosti prilagoditev igre: Igramo lahko tudi (kolikokrat mu uspe zadeti koš). Postopoma na bolniški postelji. Oseba na bolniški postelji lahko razdaljo koša povečujemo oz. lahko igra z vaditeljem ali prijateljem. Pred osebo zamenjamo stran (levo/desno od bolniške na bolniško posteljo postavimo primerno tršo postelje). podlogo, na kateri pripravimo opisano igralno - Nalogo lahko otežimo tako, da zmanjšamo površino. velikost »koša«. 7. METANJE KOVANCEV (ŠUGMAN, 2004) 8. ODVEZOVANJE VOZLOV (ŠUGMAN, VALNE IGRE Pripomočki: škatla (večje/manjše), kovanci oz. 2004) žetoni Pripomočki: vrvica z vozli Potek igre: Na tla (na ustrezno razdaljo od Naloga: Na vrvici naredimo 20 vozlov. Pari tekmovalcev) postavimo »koš« (škatla, klobuk tekmujejo med seboj, kdo bo prej razvezal vozel. OGRAM: TEKMO …), kamor igralci izmenično mečejo kovance oz. Pomembna je spretnost rok. žetone (lahko tudi drug večji predmet). Zmaga TNI PROS tisti, ki mu uspe v škatlo vreči večje število TI CEL 51 ČETR 9. FIŽOLČKE SADITI (ŠUGMAN, 2004) Možnosti prilagoditev igre: Pripomočki: manjši predmet, fižolčki, stoli Pri igri v paru ali pri individualni igri se lahko meri Naloga: Igralci sedijo na stolih v krogu. Dlani čas – komu hitreje uspe spraviti žogico z enega imajo skupaj, eden ima med dlanmi skrit predmet podstavka na drugega. in hodi od igralca do igralca ter nakazuje, da ga je predal drugemu, ni pa nujno, da ga res preda. 11. KEGLJANJE (GOOCK, 1991) Tretji igralec dogajanje ves čas opazuje. Njegova Pripomočki: manjša žoga, keglji oz. steklenice naloga je, da določi igralca, ki je predmet dobil. (prazne ali napolnjene s peskom/vodo) Tisti, pri katerem predmet najde, postane iskalec. Naloga: Keglje postavimo na primerno razdaljo Možnosti prilagoditev igre: od tekmovalca. Vsak kegelj prinese določeno Osebo na bolniški postelji lahko v igro vključimo število točk (lahko jih ločimo po barvi). Igralec kot opazovalca. mora vreči žogo in pri tem podreti čim več kegljev. Podrte keglje odstranimo ter seštejemo 10. MINI KOŠARKA (GOOCK, 1991) točke. Pripomočki: podstavek za jajca, žoga za namizni Igra je bolj zanimiva, če igramo v skupini ali paru in tekmujemo v številu podrtih kegljev z VALNE IGRE tenis Naloga: Igro lahko igramo v paru, v skupinah določenim številom metov. ali individualno. Prvi igralec položi žogico na Možnosti prilagoditev igre: podstavek za jajca in jo s pihanjem poskuša - Igro lahko otežimo tako, da igralcu spraviti v drugi podstavek, ki ga drži v drugi zavežemo oči. OGRAM: TEKMO roki. Razdalja med podstavkoma ni predpisana. - Kot keglje uporabimo plastenke. Pred igro vanje vstavimo listke z različnimi nalogami TNI PR Kakor hitro prvi igralec uspešno opravi nalogo, OS pripomočke izroči naslednjemu igralcu. (uganke, vprašanja, rebusi ipd.). Kdor TI CEL 52 ČETR zadane kegelj, mora vzeti listek z nalogo ter 14. STRELJANJE S FRAČO (GOOCK, 1991) jo rešiti. Če jo pravilno reši, dobi točko. Pripomočki: preprosta frača, koš, kroglice iz 12. STRELJARNA (GOOCK, 1991) mehke pene Priprava frače: Na rogljišča razcepljene veje, ki Pripomočki: 10 majhnih škatel oz. kock jih lahko lepo držimo, pritrdimo gumici, vsako s Naloga: Na primerno razdaljo od igralca svoje strani, ter ju zavozlamo na usnjenem koščku postavimo klop in nanjo postavimo piramido iz blaga. Uporabimo lahko tudi druge materiale. škatel oz. kock. Naloga igralca je, da z vnaprej Naloga: S tarčo streljamo lahke materiale, ki niso določenimi meti z manjšo mehko žogo vse nevarni (npr. koščke mehke pene ipd.). Igralec škatle oz. kocke spravi s klopi. Ne zadostuje, da skuša s fračo čim več koščkov pene ustreliti piramido zgolj podre, ampak morajo vse kocke v košaro, ki je na določeni razdalji. Namesto pasti s klopi na tla. košare lahko na tla prilepimo tarčo, na kateri so označena polja, ki tekmovalcu prinesejo različno 13. STRELJANJE Z LOKOM (GOOCK, 1991) število točk. Točke seštevamo. Zmaga tisti, ki dobi Pripomočki: na tršem kartonastem papirju največ točk. VALNE IGRE (gladka lepenka) pripravljena tarča, lok, puščice z gumijastimi priseski/magnetom/ježkom 15. PIHANJE MILNIH MEHURČKOV Naloga: Na primerno razdaljo na zid pritrdimo (GOOCK, 1991) tarčo. Tarča ima znotraj narisane kroge, ki Pripomočki: milni mehurčki prinesejo določeno število točk. Igralec z lokom OGRAM: TEKMO Naloga: Igralec mora milni mehurček odpihniti ustreli puščico in sešteva dobljene točke. Zmaga tako, da lepo odleti skozi večjo, v kos lepenke TNI PR tisti, ki ima največ točk. narejeno luknjo. Za vsak mehurček, ki pride skozi OS to luknjo, dobi točko. TI CEL 53 ČETR Možnosti prilagoditev igre: Igra lahko poteka tudi nogometnemu igrišču (goli, meje igrišča, srednja za mizo, in sicer tako, da si igralca sedita nasproti. črta, kazenski prostor ipd.). Igralno polje lahko Na sredini mize je s kredo zarisana črta. Oba naredimo iz tršega papirja/kartona. igralca si prizadevata, da bi s svojimi mehurčki Igramo z manjšo žogico (frnikola, teniška žogica), zadevala nasprotnikove, da bi ti počili. Če se to ki jo moramo s slamico ali palčko sladoleda zgodi igralcu A na njegovi polovici mize, dobi spraviti v nasprotnikova vrata. Igro lahko igralec B točko – in obratno. igramo v paru ali v manjši skupini (odvisno od razpoložljivega prostora). 16. BADMINTON (KARPLJUK, IDR., 2013) Pripomočki: lopar s kratkim ročajem, puhaste 18. METANJE V CILJ (GOOCK, 1981) lahke žogice oz. manjše žoge za tenis Pripomočki: škatla, karte Naloga: Igra poteka v paru. Igralec na bolniški Naloga: Vsak igralec naj poskusi vreči 10 igralnih postelji lahko igra s prijateljem ali vaditeljem. kart zaporedoma v koš za papir ali v škatlo. Koš Šteje se število odbojev. Odbijanje žogice lahko mora biti vsaj 2,5 m oddaljen od igralca. Vsak poteka s spodnjim oz. zgornjim odbojem (po zadetek šteje točko. Kdor ima po treh ali več dogovoru). Posameznik lahko igra tudi sam, in krogih največ točk, postane zmagovalec. VALNE IGRE sicer samostojno odbija žogico v zrak ter šteje število odbojev. 19. PAPIRNATA LETALA (OTRIN, 2012, STR. 58) 17. NAMIZNI NOGOMET (GOOCK, 1981) OGRAM: TEKMO Pripomočki: papir, vrv/košara Pripomočki: igralna plošča (lahko jo izdela Naloga: Na voditeljev znak začnejo igralci TNI PR tekmovalec sam) izdelovati papirnata letala. Cilj igre je spraviti čim OS Naloga: Igralno polje naj bo čim bolj podobno več letal v košaro ali čez napeto vrv. Seštevajo TI CEL 54 ČETR se točke. Zmaga tisti, ki v omejenem času dobi Naloga: Na določeno razdaljo od igralca največ točk. Tekmujejo lahko osebe na bolniških postavimo zamašek iz plute ter nanj kovanec. posteljah med seboj. Naloga igralca je, da s kovancem zadane zamašek tako, da kovanec pade z njega. Zmagovalec 20. ZBIRALEC KOVANCEV (OTRIN, 2012, je tisti, ki v določenem času največkrat podre STR. 208) zamašek. Pripomočki: žetoni ali kovanci Naloga: Vodja postavi kovance v piramido tako, 22. VREDNOST KOLEDARJA (OTRIN, 2012, da je v prvi vrsti sedem kovancev, v drugi vrsti STR. 211) šest itd. Igra poteka v parih. Pripomočki: pisalo, koledar, manjša mehka žogica Prvi igralec si izbere vrsto v piramidi in pobira Naloga: Približno dva metra od igralca postavimo kovance samo iz te vrste, ne da bi se pri tem koledar, ki ima na enem listu celoten mesec. dotaknil kovancev iz drugih vrst. Če se to zgodi, Naloga igralcev je, da ciljajo koledar z manjšimi je na vrsti drugi igralec. Zmaga tisti, ki mu uspe žogicami in poskušajo zadeti dneve v mesecu dobiti največ kovancev. (datume). Voditelj sešteva točke. Število točk Možnosti prilagoditev igre: Igro lahko otežimo ustreza številki dneva s koledarja. Če žogica VALNE IGRE tako, da postavimo kovance različnih vrednosti pristane med dvema številoma, se upošteva ter na koncu preštevamo vsoto denarja, ki jo je manjše. Ko vsak igralec vrže določeno število igralec zbral. žogic, koledar obrnemo na naslednji mesec in igra se ponovi. Zmaga tisti, ki ima na koncu (po 12 OGRAM: TEKMO 21. KOVANEC NA ZAMAŠEK (OTRIN, 2012, ponovitvah) največ točk. STR. 209) TNI PROS Pripomočki: zamašek iz plute in kovanci TI CEL 55 ČETR 23. STRGANA MREŽA (OTRIN, 2012, STR. 25. BALINANJE Z RIŽEVIMI VREČKAMI 211) (VIDEMŠEK IN STANČEVIČ, 2004, STR. 84) Pripomočki: več krajših kosov vrvi Pripomočki: različne barve riževih vrečk Naloga: To igro igramo v parih. Igralca sedita Naloga: Vsak igralec si izbere barvo riževih vrečk drug proti drugemu, mednju postavimo kose vrvi. (po 2–4 vrečke). Na tla vržemo črno riževo vrečko, Naloga igralcev je, da čim več vrvi zavežejo (z ki predstavlja balinček. Naloga igralcev je vreči vozli) skupaj. Tekmovanje lahko časovno omejimo riževo vrečko čim bližje »balinčka«. Tisti, ki mu to oz. se zaključi, ko zmanjka vrvi na kupu. Zmaga uspe, dobi točko. Igramo do 13 točk. tisti, ki ima najdaljšo vrv in mu vozli ne popustijo. Namesto balinčka lahko na tla narišemo črto in igralci čez črto mečejo vrečke – tisti, ki vrže 24. DOBER ZASLUŽEK (OTRIN, 2012, STR. vrečko čez črto oz. najbližje črti, je zmagovalec. 212) Pripomočki: manjše posodice, pokrovčki steklenic 26. HITRI PRSTI (VIDEMŠEK IN STANČEVIČ, Naloga: Igro lahko igra več igralcev, lahko se igra v 2004, STR. 215) paru ali individualno (časovno omejeno). Pripomočki: palice, trakovi VALNE IGRE Vodja postavi vzporedno z zidom več manjših Naloga: Na palico zalepimo dva metra dolg trak. posodic. Vsak igralec dobi 5 pokrovčkov. Naloga Na znak začnejo igralci navijati trak na palico. je, da poskuša vreči pokrovček v posodo tako, da Tisti, ki prvi konča, je zmagovalec igre. se enkrat odbije od zidu, preden pade vanjo. Če pokrovček pade v posodo in se ne odbije od zidu, OGRAM: TEKMO 27. OBROČKANJE (VIDEMŠEK IN dobi igralec 1 točko, v primeru odboja od zidu pa STANČEVIČ, 2004, STR. 290) TNI PR 2 točki. Zmaga tisti, ki zbere več točk. OS Pripomočki: stožci, mali obročki, obroč TI CEL 56 ČETR Naloga: Igralec poskuša z obročkom zadeti stožec. 29. VLEČENJE TOVORA (CANALES IN LYTLE, Točkujemo zadetke. Zmaga igralec z največ 2011, STR. 18) zadetki. Možnosti za prilagoditev igre: Pripomočki: daljša vrv, pobarvana guma ali drug - Stožcu lahko spreminjamo položaj težji tovor (oddaljenost, višino). Naloga: Igralec mora tovor (guma, napolnjena - Postavimo lahko tudi več stožcev, ki so plastenka s peskom ipd.), ki je privezan na vrvi, na različnih razdaljah in višinah ter tako čim hitreje povleči bližje. Merimo čas. prinesejo različno število točk ob zadetku. Več igralcev lahko tekmuje med sabo. Kdo je v treh poskusih najhitrejši? 28. SLADOLED (VIDEMŠEK IN STANČEVIČ, 2004, STR. 291) 30. LASER (CANALES IN LYTLE, 2011, STR. 18) Pripomočki: stožci, teniška žogica Naloga: Vsak igralec ima svoj stožec, ki ga drži Pripomočki: laser, ruta ali vrvica, večji list papirja, obrnjenega narobe. V stožcu je žogica. Naloga flomastri/lepilni trak igralca je žogico čim večkrat vreči v zrak ter jo Naloga: Vodja igre na večji list papirja z lepilnim VALNE IGRE uloviti v stožec. Žogico poskuša metati vedno trakom ali flomastri zariše vijugasto pot (dve višje. vzporedni vijugi na razdalji 5 cm). Plakat pritrdi na Možnosti prilagoditev igre: Gibalno nalogo lahko steno pred igralca. izvedemo tudi v paru, v obliki podajanja žogice. Igralec najprej z roko (najprej z dominantno, nato še z nedominantno) poskuša voditi lasersko lučko OGRAM: TEKMO med obema črtama, ne da bi se črt z njo dotaknil. TNI PR Merimo čas. OS Cilj igre je čim hitreje priti na cilj. V primeru TI CEL 57 ČETR dotika mejne črte se je treba vrniti na start. 32. ŠAHOVNICA (VIDOVIČ, SREBOT, CERAR Možnosti prilagoditev igre: IN PUHAN, 2003) - Nalogo lahko otežimo tako, da igralcu laser pritrdimo na glavo oz. nogo, tako da Pripomočki: lepilni trak ali narisana šahovnica na lasersko lučko vodi z izbranim delom telesa list večjega formata, lopar, žogica (izbiramo dele telesa, ki igralcu omogočajo Naloga: Na tla narišemo (nalepimo) šahovnico. uspešno opraviti nalogo). Vsak kvadrat ovrednotimo s točkami. V primerni - Več igralcev lahko tekmuje, kdo lasersko oddaljenosti igralec z loparjem udarja žogo lučko najhitreje pravilno pripelje do cilja. v kvadrate na tleh. Igralec sešteva točke in - Pot otežujemo tako, da rišemo vse bolj ovrednoti svoj rezultat. zahtevne poti. Narišemo lahko tudi labirint. Možnosti prilagoditev igre: - Če je udarjanje z loparjem prezahtevno, 31. TRI V VRSTO (CANALES IN LYTLE, 2011, lahko igralec žogo vrže z roko. STR. 72) - Namesto žoge lahko uporabimo drug material (kroge, taktilne vrečke ipd.). Pripomočki: 9 manjših posod ali obročev, žetoni dveh različnih barv 33. SVINČNIK IN STOŽEC (RIPOLL IN VALNE IGRE Naloga: Igrata dva igralca. Manjše posode damo MARTIN, 2010, STR. 14–15) na tla oz. na klop (na primerno razdaljo od igralcev). Vsak od njiju si izbere barvo žetonov. Pripomočki: debelejši karton, svinčnik, vrvica Nato izmenično mečeta žetone in ciljata posode. Priprava pripomočka za igro: - Debelejši karton oblikujemo v stožec. Rob OGRAM: TEKMO Cilj igre je tri enake žetone postaviti v vrsto – igralec, ki mu to uspe, zmaga. ob odprtini pripnemo skupaj s pomočjo TNI PR spenjača, stranski rob pa prelepimo OS z lepilnim trakom, da se stožec ne bo TI CEL 58 ČETR razprl. Stožec lahko po želji oblepimo ali luknjo ter skoznjo potegnemo elastično pobarvamo. vrvico. Pri tem si pomagamo s šivanko, na - Na koničastem koncu odprtine z luknjačem katero napeljemo elastično vrvico. Šivanko naredimo luknjo in skoznjo privežemo odstranimo ter na koncu vrvice naredimo vrvico, ki mora biti dovolj dolga. Drugi debel vozel. konec vrvice privežemo na svinčnik. Vozel - Na dnu jogurtovega lončka naredimo na svinčniku lahko utrdimo s plastjo luknjo in z zunanje strani skoznjo natrganega papirja in lepila. napeljemo prosti konec elastične vrvice. Potek igre: Igra lahko poteka individualno ali v Naredimo vozel, ki ga z lepilnim trakom paru, kot tekmovanje. pritrdimo na dno lončka. Igralec prime svinčnik, stožec naj prosto visi na Potek igre: Igra poteka podobno kot igra Svinčnik vrvici. S sunkovitim zamahom zapestja poskuša in stožec. Igralec drži lonček, da zamašek visi spraviti stožec na svinčnik. Kolikokrat zaporedoma pod njim. Z zamahom zapestja navzgor poskuša mu to uspe? spraviti zamašek v lonček. 34. BILBOQUET (RIPOLL IN MARTIN, 2010, 35. PANTOMIMA (VIDEMŠEK, TOMAZINI VALNE IGRE STR. 16–17) IN GROJZDEK, 2007, STR. 57) Pripomočki: jogurtov lonček, elastična vrvica, Igralec izžreba kartonček z besedo ali besedno plutovinasti zamašek zvezo. Nato jo mora zgolj z gibi predstaviti Priprava pripomočka za igro: soigralcem. Ima minuto časa. Če soigralci OGRAM: TEKMO - Jogurtov lonček po želji pobarvamo in ugotovijo, katero besedo je prikazoval, dobi okrasimo. točko. TNI PROS - Skozi plutovinasti zamašek naredimo TI CEL 59 ČETR 6.5 PETI CELOSTNI PROGRAM: njiju zna bolje predvideti, kam se bo premaknil TEKMOVALNE IGRE NA PAPIRJU drugi. Na list papirja narišeta igralno površino – velik kvadrat. Prvi igralec potegne črto po Z aktivnostmi, ki so zapisane v nadaljevanju, stranici poljubnega kvadrata in drugi naredi isto ohranjamo fino motoriko. Zahtevnost aktivnosti na kvadratu, ki ga je izbral. Od tu naprej vsak prilagodimo posameznikovi težavi na področju igralec, ko je na vrsti, nadaljuje črto na enem gibanja. od koncev, le da ne sme prekoračiti označene igralne površine in presekati nasprotnikove črte. 1. ZRCALNA PISAVA (GOOCK, 1991) Nasprotnika skuša spraviti v položaj, ko nima več prostora za nadaljevanje črte. Tisti, ki mu uspe Pripomočki: svinčnik, papir nasprotnika spraviti v »kot«, je zmagovalec. Naloga: Igralci tekmujejo v prepisovanju besedila v zrcalni obliki. Vsi dobijo enako besedilo, ki 3. OXO (ALLUE, 2004) APIRJU ga morajo čim hitreje (merimo čas) prepisati v zrcalni obliki (tako, da se bo v ogledalu prebralo Pripomočki: list karo papirja, dve različni barvi pravilno). Zrcalno pisavo lahko pred tekmovanjem pisal vadimo s pomočjo ogledala. Najprej uporabljamo Naloga: S svinčnikom na papirju označimo igralno površino (kvadrat). Igralca v kvadratke VALNE IGRE NA P velike in male tiskane črke, nato še pisane črke. Kdor prvi pravilno prepiše dano besedilo, je izmenično rišeta znak X ali O. Vsakič, ko igralec zmagovalec. dobi kombinacijo OXO (navpično, vodoravno ali vertikalno), jo prečrta s svojo barvo in dobi točko. 2. PAST (ALLUE, 2004) Zmaga tisti, ki zbere največ točk. OGRAM: TEKMO Pripomočki: karo papir (večji format), flomastri TNI PROS Naloga: Igralca se soočita, da bi ugotovila, kdo od 60 PETI CEL 4. KOCKA (ALLUE, 2004) umakne ter si v kvadratek tiste vrstice (na svojo Pripomočki: papirnata kocka, kemični svinčnik stran) zapiše točko (črtico). Ko zbere 4 črtice v Naloga: Narišemo kocko in vsako njeno ploskev posameznem kvadratku, dobi točko. razdelimo na devet enakih kvadratov (3 x 3). Če kovanec obstane na črti, ga pusti na igralni Igralca v kvadrat izmenično narišeta X ali O. V površini in ne dobi točke. Če ga nasprotnik s vrsto poskušata spraviti 4 svoje zaporedne znake svojim kovancem ali igralec sam v naslednjih in hkrati soigralcu preprečiti, da naredi isto. poskusih premakne v polje, dobi novo črtico. Zmaga tisti, ki prvi naniza 4 svoje zaporedne Zmaga tisti, ki dobi največ točk. znake, lahko tudi na različnih ploskvah kocke. 6. SAMOGLASNIK, SOGLASNIK (OTRIN, 5. TEJO (ALLUE, 2004) 2012, STR. 68) Pripomočki: karton, svinčnik, 20 različnih Pripomočki: pisalo in papir APIRJU kovancev ali žetonov Naloga: Vsak igralec dobi papir in pisalo. Na Naloga: Na trši karton narišemo deset pasov voljo ima 5 minut, da napiše čim več besed, ki se (širokih 2 cm). Na začetku in koncu kartona začnejo s samoglasnikom (a, e, i, o, u), nadaljujejo pustimo približno 10 cm prostora. Na obeh s soglasnikom, nato spet s samoglasnikom in se vedno zaključijo s soglasnikom. Besede morajo VALNE IGRE NA P straneh vsakega pasu naredimo kvadratek, kjer bomo zapisovali točke. biti daljše od 4 črk. Točko dobi igralec, ki napiše Igralno ploščo pritrdimo na rob mize. Igralca največ pravilnih besed, ter igralec z najdaljšo na rob plošče izmenično položita kovanec/ besedo. Nalogo lahko otežimo tako, da morajo zapisati OGRAM: TEKMO žeton tako, da pol kovanca gleda čez rob. Z dlanjo ga nato udarita na igralno površino. Če besede z neparnim številom črk (najmanj 5, 7 TNI PR …), ki se začnejo s samoglasnikom; prav tako OS kovanec obstane med dvema črtama, ga igralec 61 PETI CEL se morajo samoglasniki in soglasniki v besedi sovrstniki, učenje …, odhod domov). V kvadratke izmenjevati. lahko zapišemo/narišemo tudi ključno besedo. Nato vsakemu igralcu določimo števila s kocke 7. SLEPI UMETNIK (OTRIN, 2012, STR. (npr. če sta igralca dva, ima lahko prvi števila 1, 3 175) in 6, drugi pa 2, 4 in 5). Igralca izmenično mečeta Pripomočki: papir, pisalo, rutica kocko. Igralec, čigar številka je na kocki, se Naloga: Igralec (»slepi umetnik«) izžreba listek s prestavi naprej. S pomočjo vodje opiše pozitivno predmetom/osebo/živaljo, ki ga ne sme pokazati izkušnjo na temo, ki jo predstavlja polje. Zmaga drugim. Nato mu prevežemo oči ter mu damo v igralec, ki je bil na več poljih, in ne tisti, ki konča roke pisalo in papir. Njegova naloga je, da nariše prej, saj je namen igre prijetno preživeti čas v tisto, kar je pisalo na listku. Ostali igralci ugibajo. bolnišnici. Tisti, ki prvi ugane, dobi točko in postane »slepi 9. BESEDNA KODA (OTRIN, 2012, STR. APIRJU umetnik«. Zmaga tisti, ki prvi dobi 5 točk. 204) 8. KORAK ZA KORAKOM (OTRIN, 2012, Pripomočki: velik karton, list in pisalo za vsakega STR. 200) igralca Naloga: Voditelj na karton zapiše 20 besed VALNE IGRE NA P Pripomočki: igralno polje iz kartona, igralna kocka, figura za vsakega igralca z najmanj petimi črkami. Na drug list zapiše Število igralcev: 2–6 »besedno kodo« za vsako besedo posebej, in Naloga: Na kartonu, ki ga postavimo na mizo sicer je koda sestavljena iz prve in zadnje črke besede ter števila črk v besedi (npr. balon – BN5). OGRAM: TEKMO pred igralce, pripravimo igralno polje s 25 kvadrati. Vsak kvadrat predstavlja del časa, ki ga Vsak igralec dobi list s kodami in pisalo ter s TNI PR pomočjo danih kod ugotavlja zapisane besede OS oseba preživi v bolnišnici (prihod, obisk, hrana, 62 PETI CEL na kartonu. Šele ko izpolnijo vseh 20 besed, dvojno. Zmagovalec je tisti, ki ima na koncu lahko rešitve preverijo pri voditelju. Pri tem lahko največ točk. merimo čas oz. tekmujemo, kdo prvi ugane vse besedne kode. 11. KRIŽEM KRAŽEM 10. OPAZOVALCI SLIK (OTRIN, 2012, STR. Pripomočki: papir, svinčnik, štoparica/odštevalnik 205) časa Naloga: Igramo v paru ali v skupini. Par/skupina Pripomočki: plakat s slikami iz revij, list in pisalo si izmisli poljubno besedo, na primer POČITNICE. za vsakega igralca, lepilo Besedo napišejo na list papirja, in sicer od zgoraj Naloga: Voditelj na plakat nalepi 10–15 slik navzdol, na desni strani od nje pa od spodaj (različnih barv, različne tematike). Pokaže ga navzgor. Določijo čas, kako dolgo naj traja igra. igralcem, ki si morajo slike na plakatu v 30 Vsak mora v tem času vpisati besede, ki se z levo APIRJU sekundah dobro ogledati. Po tem času vodja črko začnejo in z desno končajo. Kdor bo prvi plakat obrne. Naloga igralcev je, da na črko, ki gotov, je zmagal in si sme izmisliti besedo za jo določi vodja (npr. M), na list zapišejo čim več naslednji krog. imen predmetov, oseb in stvari s slik na plakatu. Omejimo čas. Za vsak pravilen odgovor igralec 12. POTAPLJANJE LADJIC VALNE IGRE NA P dobi eno točko, če pa ima samo en igralec pravilno besedo, dobi dve točki. Pripomočki: karo papir, svinčnik Igro nadaljujemo z drugo črko, ki jo lahko izbere Priprava: Na kos karo papirja narišemo mrežo, zmagovalec prejšnjega kroga. ki meri 10 x 10 kvadratkov. Ob strani napišemo OGRAM: TEKMO Vsak igralec lahko enkrat vloži »Jollyja«, kar številke od 1 do 10, na vrhu pa črke od A do J. V mrežo vrišemo ladje različne velikosti. Narišemo: TNI PR pomeni, da se mu v krogu, ki sledi, točke štejejo OS 1 bojno ladjo, ki zaseda 4 kvadratke 63 PETI CEL 2 križarki po tri kvadratke sredino postavimo steklenico in jo zavrtimo. 3 čolne po dva kvadratka Postavimo smešno vprašanje (npr. Kdo se zjutraj 4 podmornice s po enim kvadratkom. ni počesal?). Odgovor je oseba, ki jo pokaže Nobena ladja se ne sme dotikati druge, med steklenica, ko se zaustavi. Ta postavi novo njimi mora vedno biti prazno polje. Poleg mreže vprašanje in steklenico ponovno zavrti. narišemo še eno mrežo, to bomo imeli za kontrolo; vanjo bomo vpisovali svoje izstrelke 2. PREPOVEDANE ČRKE (MAJER, 1998) na sovražnikove ladje. Igro igramo v paru, vsak igralec si pripravi svojo mrežo z ladjami, ki je ne Pripomočki: časopis sme pokazati soigralcu. Naloga: Igralci iz časopisa ali revije izberejo Potek igre: Prvi igralec denimo reče: A6, in če je besedilo. Dogovorijo se, katerih črk ne smejo na tem polju v resnici ladja, mu mora nasprotnik prebrati (npr. brez A – n-š mm je šl- nb-rt solto). to povedati, pa tudi to, kako velika je; če je ni, mu mora nasprotnik tudi to povedati. Vlogi 3. KOVANCI (ŠUGMAN, 2004) menjavata, dokler eden izmed igralcev prvi ne ABNE) IGRE Pripomočki: kovanci potopi vseh sovražnikovih ladij. Potek igre: Igra poteka v paru. Izžrebani igralec si roke napolni s kovanci. S soigralcem se dogovori 6.6 ŠESTI CELOSTNI PROGRAM: za »cifro« ali »grb«. Ko je dogovor sklenjen, vrže NAMIZNE (DRUŽABNE) IGRE kovance na tla. Tisti, ki je izbral »cifro«, pobere vse kovance, ki so s številko obrnjeni navzgor; tisti, ki se je odločil za »grb«, pa pobere kovance z OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ 1. PREROKOVANJE (MAJER, 1998) grbi. Igra traja toliko časa, dokler eden od igralcev Pripomočki: steklenica ne izgubi vseh kovancev ali dokler ne obupa. TNI PROS Potek igre: Igralci se postavijo v krog. Na 64 STI CELŠE 4. MLIN (ŠUGMAN, 2004, STR. 235) rok (palec in kazalec) primejo za prekrižane Pripomočki: kos trdega papirja, na katerem je dele elastike in s kazalcema spremenijo obliko narisan mlin, devet figuric pajčevine. Obliko spreminja nasprotni igralec, Potek igre: Igro igramo v paru. Vsak igralec ima pri čemer se igralca izmenjujeta. Izgubi tisti, ki devet figuric. Najprej jih izmenično polagata pokvari (onesposobi) pajčevino za igranje. na označena polja. Pri tem drug drugemu ne dovolita narediti mlina (tri figurice v eni vrsti). 6. PRENAŠANJE LEŠNIKOV (GOOCK, 1991) Ko so vse figurice v igralnem polju, jih igralca Pripomočki: topi namizni nož, lešniki izmenično pomikata, da sestavita mlin. Ko enemu Naloga: Igra lahko poteka v paru ali individualno. to uspe, odvzame nasprotniku eno figurico. Igra Naloga igralca je, da lešnik čim hitreje (brez se nadaljuje, dokler ima eden od igralcev le še uporabe prstov) spravi na nož ter ga prenese v tri figurice. Takrat se ima pravico premikati po košaro (ta je lahko različno oddaljena). celotnem polju. Poražen je tisti, ki ima le še dve figurici. 7. MIKADO (GOOCK, 1991) ABNE) IGRE 5. MOTLANKA (ŠUGMAN, 2004, STR. 233) Pripomočki: paličice Naloga: Igralci sedijo okrog mize. Paličice Pripomočki: elastika spustimo, da prosto padejo na mizo. Naloga Naloga: Igralci elastično nit zavežejo v krog. Na igralcev je, da poskušajo dvigniti čim več paličic, vsaki strani obeh rok naredijo zanko okoli vseh ne da bi pri tem premaknili katero koli drugo, štirih prstov. Na vsaki strani obeh rok naredijo razen tiste, s katero se ravno ukvarjajo. OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ zanko okoli štirih prstov. S sredincem ene roke povlečejo zanko od nasprotne strani in obratno. TNI PROS Tako nastane pajčevina. Z dvema prstoma obeh 65 STI CELŠE 8. MINI NAMIZNI NOGOMET največ točkami. Pripomočki: leseno igrišče, kovinske kroglice, Naloga: Pred igralca postavimo igralno polje lesene palčke (od sladoleda) (najbolje je, da ga na mizo prilepimo, in sicer Priprava igrišča: Iz lesa naredimo igrišče s popolnoma ob spodnji rob mize). Naloga igralca stranicami (da kroglica ne pade ven) velikosti je, da z roba mize/lista kovanec porine proti približno 25 x 40 cm. Na vsako polovico igrišča vrhu piramide. Številka na polju, kjer se kovanec zabijemo 11 žebljev, ki ponazarjajo igralce. Na ustavi, prikazuje število točk, ki jih igralec prejme. krajših stranicah igrišča s po dvema žebljema Na voljo ima 5 poskusov, nato lahko nadaljuje označimo gola. drug tekmovalec. Zmaga tisti, ki zbere največ Potek igre: Igrata dva igralca. Vsak od njiju drži točk. leseno palčko, s katero skuša v eni potezi poriniti kroglico v gol (en udarec). Igro začnemo s sredine 10. IZMENJAVA PROSTOROV igrišča. Če igralcu ne uspe zadeti gola, je na potezi Pripomočki: 6 kamenčkov – 3 svetlejši in 3 drug igralec, ki nadaljuje igro s točke, kjer se je temnejši ABNE) IGRE kroglica ustavila. Zmaga tisti, ki prvi zadane pet Naloga: To miselno igro lahko igramo v skupini golov. ali sami. Vzamemo šest kamenčkov, tri svetle in tri temne. Potem na list papirja narišemo 7 polj, 9. PIRAMIDA (CANALES IN LYTLE, 2011, ki morajo biti drugo ob drugem. V leva tri polja STR. 54) postavimo svetle kamne, v desna pa temne. Pripomočki: kovanci, igralno polje Srednje polje ostane prazno. Naloga igralca ali OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ Priprava igralnega polja: Na večji list papirja igralcev je mesta kamnov zamenjati tako, da narišemo piramido in jo razdelimo na več delov, bodo na koncu temni kamni na levi in svetli na TNI PR desni strani. Pri tem se lahko kamen premakne le OS ki jih oštevilčimo; na vrhu piramide so polja z 66 STI CELŠE za eno mesto naprej ali nazaj in preskoči samo en pokrov, ali pa želi videti, koliko pik ste v resnici kamen. vrgli. Pike obeh kock se vedno štejejo kot Možnosti prilagoditev igre: Če je igra preveč dvomestno število, z večjo številko na prvem enostavna, lahko na enak način igramo igro mestu. Če vržete eno dvojko in eno petico, imate z osmimi kamni. Prav tako lahko postavimo 52 pik in ne 25. Šteje pa se takole: 32, 41, 42, 43, strožja pravila, in sicer določimo, da mora igralec 51, 52, 53, 61, 63, 64, 65. Še več kot te številke pa izmenično premikati enkrat svetel, drugič temen je paš, torej met, pri katerem obe kocki pokažeta kamen, preskoči pa lahko samo kamne drugačne enako število pik. Pri pašu se šteje takole: 11, 22, barve. 33, 44, 55, 66. Največ je vredna številka 21, to je namreč kljukec. 11. LAŽNIVI KLJUKEC Igra pa se takole: če svojega predhodnika zalotite Pripomočki: 2 igralni kocki, kozarec za kocke, pri laži, vam mora dati vžigalico. Če kdo vrže podstavek, pet vžigalic za vsakega igralca kljukca ali se dela, kot da je tako, mora glasno reči Število igralcev: Igro lahko igramo v paru ali v kljukec. To pa je precej kočljiva stvar. Kdo bi vedel, ali mu lahko verjamemo? Kdor nima več vžigalic, ABNE) IGRE skupini. Potek igre: Kocki premešate v kozarcu, potem je izključen. ju stresete na podstavek in previdno dvignete kozarec, tako da lahko samo igralec vidi, koliko 12. ISKANJE PAROV pik je vrgel. Vsi pridejo na vrsto in vsakdo mora Pripomočki: baloni, napolnjeni z različnimi poskusiti vreči več pik kot tisti, ki je metal pred materiali (moka, zdrob, kamenje, riž, vata, OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ njim. Ker se to vedno ne posreči, smete tudi malo testenine ipd.). Vsak balon mora imeti svoj par. goljufati in povedati napačno število. Naslednji Naloga: Igralcu zavežemo oči. Predenj postavimo TNI PR igralec vam lahko verjame in ne pogleda pod balone. Njegova naloga je, da balone potipa in OS 67 STI CELŠE poišče pare. Ob taktilni izkušnji ga spodbujamo k površini. Cilj je žetone iste barve položiti tako, opisu doživljanj in ugotavljanju skrite sestavine. da so trije skupaj v ravni vrsti. Igralec istočasno poskuša sotekmovalcu preprečiti postaviti tri 13. MLIN (ADAMS, 1998, STR. 38–39) žetone v isto vrsto. Ko igralcu uspe tri žetone Pripomočki: igralna površina*, 18 manjših (iste barve) postaviti v vrsto, mora reči: »Mlin!« krogov iz tršega papirja (9 modrih in 9 rdečih) oz. in vzeti s podlage enega od nasprotnikovih žetonov. žetonov. Ko igralca položita vse svoje žetone na *Priprava igralne površine: Na trši papir podlago, jih vlečeta do praznih točk na podlagi, naredimo (poljubno veliko) igralno polje (glej vendar je pri tem dovoljeno žeton premakniti le skico). do sosednje točke. Zmaga tisti, ki sotekmovalcu Skica igralnega polja: onemogoči nadaljnje poteze, oz. izgubi tisti, ki mu ostaneta zgolj dva žetona. 14. ROČNI FLIPER (RIPOLL IN MARTIN, 2010, STR. 42–43) ABNE) IGRE Pripomočki: frnikola, igralna površina* *Priprava igralne površine: Igralno površino lahko pripravimo iz večjega pokrova kartonaste škatle. Pod pokrov na eno stran prilepimo podlogo, saj mora biti igralna OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ Pravila igre: Igro igrata dva tekmovalca. Vsak ima površina rahlo nagnjena. S pomočjo na pol 9 žetonov svoje barve. Igralca izmenjaje polagata prerezanih plastičnih zamaškov pripravimo lovilce TNI PR žetone na katerokoli prosto točko (stičišče) na kroglice, kot prikazuje slika, in jih oštevilčimo. OS 68 STI CELŠE Za izstrelitveno stezo uporabimo dolg trak iz Igra se začne tako, da igralec izbere palčko kartona. sosednjega tekmovalca, ki jo mora sotekmovalec postaviti na vrh tulca. Nato tekmovalec, ki postavi palčko na vrh tulca, pokaže, katero palčko naj njegov desni soigralec položi na tulec … Igra se nadaljuje po opisanem postopku, dokler se stolp ne prevrne ali pa vsakemu igralcu ostane le ena palčka. Če se stolp prevrne, igralec, ki je zadnji položil palčko na vrh tulca, ne dobi nobene točke. Preostali igralci dobijo vsoto točk, ki jih ima Vir: Ripoll in Martin, 2010, str. 43. njihova zadnja palčka. Zmaga tisti, ki zbere največ točk. 15. RAVNOTEŽJE (RIPOLL IN MARTIN, *V primeru, da igra igralec sam, poskuša na tulec 2010, STR. 112–113) postaviti čim več palčk oz. v čim krajšem času. ABNE) IGRE Pripomočki: tulec/valj, 20 palčk od sladoleda (po 5 palčk svoje barve; torej 4 različne barve palčk) Število igralcev: 2–4, lahko tudi individualno*. Potek igre: Na palčke najprej napišemo številke, vsaki barvi od 1 do 4. Palčke premešamo ter obrnemo tako, da številke niso vidne. Igralci si palčke razdelijo, pri tem OGRAM: NAMIZNE (DRUŽ številk ne smejo pokazati sotekmovalcem. Vir: Ripoll in Martin, 2010, str. 113. TNI PR Položijo jih predse. OS Tulec postavimo pokonci na mizo pred igralce. 69 STI CELŠE 16. SLALOM Z ŽOGICAMI (BENNETT, 2000, 6.7 SEDMI CELOSTNI PROGRAM: VAJE STR. 303) ZA SPROSTITEV Pripomočki: karton oz. valovita lepenka oz. pokrov večje škatle, manjša žogica ali frnikola 1. VAJE PROGRESIVNE RELAKSACIJE Priprava: V karton ali lepenko zarežemo 4–5 (KREMŽAR, 1992, STR. 43) lukenj, malce večjih od žogic. Luknje naj bodo Z opisanimi vajami pri osebi dosežemo občutenje poljubno razporejene po vsej površini. Če imamo mišične napetosti in sprostitve. Značilnost vaj je, karton, moramo vse štiri stranice zarezati, da da napnemo dele telesa drugega za drugim ter jih lahko robove zavihamo in zlepimo ter ustvarimo takoj nato sprostimo. škatlo z nizkim robom. Če imamo pokrov, to ni - DIHANJE potrebno. Navodilo: Globok vdih skozi nos, trebuh postane Potek igre: V spodnji kot nastavimo žogico. debel in okrogel. Izdih skozi usta in nos. Oseba Z nagibanjem plošče moramo žogico spraviti drži roke na trebuhu in spremlja spremembe. na drugo stran škatle, ne da bi medtem - VRATNE MIŠICE TITEV padla v katero od lukenj. Težavnost igre lahko Navodilo: Ramena vlečemo navzgor, do ušes, in OS uravnavamo s številom lukenj ter razmakom med krožimo z njimi. Nato jih dvignemo, napnemo ter A SPR njimi. Pripravljenih imamo lahko več igralnih ponovno spustimo. Ob tem mirno in sproščeno površin ter tako povečujemo zahtevnost. AJE Z dihamo. Zahtevnost igre lahko povečamo tudi tako, da - ROKE igramo z dvema žogicama. Na igralno površino Navodilo: Desnico stisnemo v pest in stisk pesti OGRAM: V lahko prilepimo tudi ovire iz kartona. povečujemo, da ga občutimo v komolcu in rami. Odpremo pest, da napetost popusti. Isto TNI PROS izvedemo z drugo roko. Nato obrnemo dlan na 70 SEDMI CEL podlago in hkrati z obema rokama pritiskamo - Razpoznavanje predmetov pod rjuho, ob tla, pri tem se telo dvigne od podlage. Pritisk primerjava njihovih lastnosti. občutimo do ramen. Počasi popuščamo pritisk, - Razpoznavanje predmetov z nogo. sprostimo roke in mirno dihamo. - Razpoznavanje predmetov pod hrbtom. - NOGE - Razpoznavanje s prstom narisanih oblik, Navodilo: Peto desne noge pritisnemo ob predmetov in besed na hrbtu ali dlani. podlago. Vse mišice so napete. Nogo iztegnemo v začetni položaj. Isto vajo izvedemo z levo nogo, 3. RISANJE Z NOGAMI (VIDEMŠEK, IDR., nato pa še z obema nogama hkrati. 2006) - TREBUŠNE MIŠICE Navodilo: Obe nogi dvignemo od podlage ter Oseba poskuša na papir risati z nogami. Najprej občutimo, kako se napnejo trebušne mišice in riše vijugaste črte in različne like, nato pa poskuša stegna. Položaj zadržimo nekaj trenutkov. narisati različne podobe. Riše naj najprej z eno - BOKI nogo, nato še z drugo. Navodilo: Z roko otipamo vmesni prostor med TITEV 4. OBRIS TELESA (VIDEMŠEK, IDR., 2006) OS boki, hrbtom in podlago; močno pritisnemo hrbet k podlagi, tako da reža izgine, in popustimo. Pripomočki: različni predmeti (rute, žoge z A SPR - OBRAZ izboklinami, žoge z laski, ptičje pero ipd.) AJE Z Navodilo: Ugotovimo, katere mišice so napete, če Naloga: Oseba leži v postelji. Z izbranim močno stisnemo oči, migamo z nosom, stiskamo predmetom počasi in nežno obkrožimo njegovo zobe, nato mišice popustimo. telo. Začnemo pri glavi, nadaljujemo po rokah itd. OGRAM: V Osebo spodbujamo, da opiše svoja občutja. TNI PR 2. VAJE ZA RAZVIJANJE TAKTILNEGA OS OBČUTENJA (KREMŽAR, 1992, STR. 46) 71 SEDMI CEL 5. SPROŠČANJE TELESA (VINKO, 2014, Vaja 3: Žogico položimo osebi pod desno stopalo, STR. 35) s katerim s krožnimi gibi vodi žogo ter masira Oseba leži na hrbtu. Roke so ob telesu, ima zaprte stopalo. Nato naj žogico pusti, da zdrsne pod oči. V prostoru je tišina, lahko tudi pomirjujoča meča in okoli gležnja, ter nadaljuje z masažo glasba. Vodja čisto tiho govori navodila, s podplata. Vajo ponovi še z levo nogo. pomočjo katerih oseba ozavešča svoje dele telesa (glava, roke, noge …). Nato leži v tišini 3–5 minut Za sproščanje so primerne tudi vaje vizualizacije in sledi prebujanje. in meditacije. 6. DA BI SE ODPOČILI … (MERLE, 2000, 6.8 OSMI CELOSTNI PROGRAM: VADBA Z STR. 112) DROBNIM MATERIALOM OM Pripomočki: manjša mehka žoga TERIAL V nadaljevanju predstavljamo različne programe Vaja 1: Oseba leži na hrbtu. Noge ima v kolenih vadbe, ki jih lahko izvajamo na domu, v društvu pokrčene, roke ležijo ob telesu. ali na delovnem mestu. Programi so razdeljeni v Osebi pod glavo (ne pod tilnik) položimo manjšo OBNIM MA tri sklope. mehko žogo. Telo mora biti udobno nameščeno. A Z DR Oseba izvaja rahle premike glave desno in levo – Vaje so primerne za različne invalide in različne ADB žogica mora ostati pod glavo. starosti. So zahtevnejše kot vaje programov, ki so Vaja 2: Žogico postavimo pod koleno. Druga noga bili predstavljeni v točkah od 4.1 do 4.7. Prednost je zravnana, telo je mehko. Oseba valja žogico z OGRAM: V vadbe je, da posameznik ne potrebuje dodatnih desne na levo ter istočasno obrača glavo, z isto finančnih sredstev. Material za vadbo lahko hitrostjo in v istem ritmu. Ponovimo še z drugo TNI PR naredimo sami (tulec, blago, ruta, karton) ali pa OS nogo in gibanjem v drugo smer. 72 OSMI CEL samo pobrskamo po predalu (blago, ruta). Edino, kar potrebujemo, je motiv za vadbo. Vadbo lahko 1. VADBA Z RUTO izvajamo tudi v invalidskem vozičku. Ruto z desno roko primemo za Ker je program namenjen vsem, ne bomo zapisali vogal, z njo mahamo po desni pravila obremenitve. strani telesa gor in dol. Ponovimo Pri vadbi predlagamo naslednje: z levo roko. - Pred vadbo se posvetujte z zdravnikom (še Ruto za vogal primemo z eno posebej če imate trenutne zdravstvene roko, krožimo naprej in nazaj. zaplete). Menjamo roki. - Posameznik posluša svoje telo, vadbo OM prilagodi svoji trenutni pripravljenosti. Stojimo razkoračno, ruto držimo - Predlagamo, da vadbo izvajate s prijatelji TERIAL z obema rokama, naredimo ali sorodniki. predklon, nato zaklon. - Vadba naj sledi pravilu postopnosti. - Vadbo izvajajte vsak dan, če lahko, vsaj 30 OBNIM MA minut. Ruto prepognemo in položimo na A Z DR - Odmore med vajami prilagodite trenutni glavo. Hodimo, se zavrtimo, ne da ADB telesni pripravljenosti. bi nam pri tem padla z glave. Sedimo, ruta leži pred nami na OGRAM: V tleh. S prsti ali s stopali visoko TNI PR dvignemo ruto. OS 73 OSMI CEL Ruto obesimo prek levega Enak položaj. Žogo držimo v stopala, nato dvignemo nogo iztegnjenih rokah pred sabo. ne da nam bi ruta padla na tla. Delamo zasuke v levo in desno, Ponovimo z drugo nogo. žogo spremljamo s pogledom. Enak položaj. Žogo z iztegnjenima Sedimo, ruto zmečkamo in jo rokama držimo nad glavo. vržemo. Poskušamo jo ujeti. Delamo odklone v levo in desno, žogo spremljamo s pogledom. OM 2. VADBA S TENIŠKO ŽOGICO ALI ŽOGICO TERIAL IZ PAPIRJA I Široka razkoračna stoja. Žogo kotalimo v osmici med nogama. OBNIM MA Rahla razkoračna stoja. Žogo z iztegnjenima rokama držimo Sedimo na tleh, nogi naj bosta A Z DR nad glavo. Z žogo poskusimo čim bolj narazen. Žogo kotalimo ADB orisati čim večji krog, pri tem jo od stopala ene noge do stopala spremljamo s pogledom. Še v druge noge. drugo smer. OGRAM: V TNI PROS 74 OSMI CEL Sedimo na tleh, nogi imamo skupaj. Žogo postavimo na Enak položaj. Žogico si podajamo gležnje, nato dvignemo nogi, da okrog pasu. se nam žoga prikotali v naročje. Trup je sklonjen naprej, žogico Enak položaj. Žogo postavimo na si podajamo iz roke v roko kakor boke, nato boke dvignemo, da se zgoraj, toda okrog nog. nam žoga prikotali do gležnjev. Sedimo. Žogo kotalimo okrog OM 3. VADBA S TENIŠKO ŽOGICO ALI ŽOGICO iztegnjenih nog od desnega boka TERIAL IZ PAPIRJA II k levemu in nazaj. Stojimo. V eni roki držimo žogico, OBNIM MA roki sta stegnjeni. Žogico si Ležimo na trebuhu. Žogico A Z DR podajamo iz roke v roko najprej kotalimo okrog glave od desnega ADB pred sabo, nato za sabo in nad boka k levemu in nazaj. glavo. OGRAM: V TNI PROS 75 OSMI CEL Sedimo, nogi sta stegnjeni. Ležimo na hrbtu, karton držimo Dvignemo obe nogi in žogo nad glavo, s prsti na nogah se podkotalimo. dotaknemo kartona. 4. VADBA S KARTONOM (10 X 15 CM) Ležimo na trebuhu, karton držimo pred seboj, dvigujemo izmenično Stojimo razkoračno, karton z levo in desno nogo. obema rokama držimo pred sabo, vzpnemo se na prste in roki OM vzročimo. Karton si položimo na glavo, TERIAL hodimo s kartonom. Sedimo s stegnjenima nogama, OBNIM MA globok predklon, s kartonom poskusimo potrkati pred stopali. A Z DR Karton položimo na tla in ga ADB prestopamo. Sedimo raznožno, trup sukamo v OGRAM: V desno in levo. TNI PROS 76 OSMI CEL Stojimo, tulec dvignemo nad Karton vržemo v zrak in ga glavo, korakamo – kolena skušamo ujeti. dvigujemo čim više. Ležimo na hrbtu, tulec držimo 5. VADBA S PAPIRNATIM TULCEM I pred prsmi, eno nogo skrčimo in se s kolenom dotaknemo Stojimo razkoračno, tulec tulca. Isto ponovimo z drugo držimo nad glavo, delamo nogo. odklone v eno in drugo stran, Stojimo, roki sta iztegnjeni, OM pri tem se s tulcem dotaknemo stegna. tulec leži na dlaneh, roki TERIAL dvignemo, da se tulec zvali do Stojimo razkoračno, tulec ramen. držimo pred seboj, globok Par: prvi leži na hrbtu in tulec OBNIM MA predklon, da damo tulec med drži s stopali, drugi kleči za nogama čim bolj nazaj. A Z DR glavo prvega. Prvi dvigne nogi ADB in poda tulec drugemu. Nato Tulec položimo na tla ter ga mesti zamenjata. prestopamo naprej in nazaj. OGRAM: V TNI PROS 77 OSMI CEL 6. VADBA S PAPIRNATIM TULCEM II Ležimo na trebuhu, tulec držimo pred seboj, uleknemo Sedimo, tulec držimo pred se in čim više dvignemo tulec. prsmi, trup vezano sukamo v levo in desno. Sedimo s stegnjenima nogama, tulec položimo na stopali, nogi Sedimo raznožno, tulec držimo dvignemo, da se nam tulec pred prsmi, trup zasukamo, da prikotali v naročje. se s tulcem dotaknemo tal na zunanji strani stegna. Isto na OM drugo stran. Par si sedi nasproti in s stopali kotali tulec drug drugemu. TERIAL Par sedi raznožno, stopala ima skupaj, tulca držita pred seboj, 7. VADBA S TRAKOM IZ BLAGA ALI OBNIM MA zibata se naprej in nazaj. PAPIRJA (60 X 5 CM) A Z DR Opora ležno za rokama Stojimo razkoračno, trak ADB (skleca), tulec leži pred rokami držimo na obeh koncih pred na tleh, z eno roko primemo telesom, roki skozi vzročenje OGRAM: V tulec in ga visoko dvignemo. zaročimo. Ponovimo v obratni Ponovimo z drugo roko. smeri. TNI PROS 78 OSMI CEL Klečimo, trak držimo v eni roki, Ležimo na trebuhu, trak držimo trup sukamo v eno in drugo pred seboj, uleknemo se in stran. visoko dvignemo trak. Stojimo razkoračno, roki sta vzročeni, v desni držimo trak, Trak leži na tleh, počepnemo, odklonimo se v desno, da se ga poberemo z desno roko s trakom dotaknemo desne in visoko dvignemo, nato ga noge. Isto na drugo stran z položimo na tla. Ponovimo z drugo roko. drugo roko. OM Stojimo razkoračno, trak leži na 8. VADBA OB ZIDU tleh pred nogama, prestopamo TERIAL čez trak s pomikom naprej, ko pridemo do konca traku, Z obrazom smo obrnjeni proti naredimo obrat in ponovimo v zidu, izmenično z levico in OBNIM MA drugo smer. desnico skušamo seči čim više. A Z DR ADB Ležimo na hrbtu, trak držimo pred prsmi, dvignemo eno Enako kot pri prejšnji vaji, le da nogo in stopalo pretaknemo smo s hrbtom obrnjeni proti OGRAM: V čez trak. Ponovimo z drugo zidu. nogo. TNI PROS 79 OSMI CEL Z obrazom proti zidu z obema Stojimo tako kot pri prejšnji rokama hkrati skušamo seči vaji, stegujemo in krčimo roke čim više. (delamo sklece). Ponovimo, le da smo sedaj proti zidu obrnjeni s hrbtom. 9. VADBA S KIJEM I S hrbtom se naslonimo na zid, Stojimo v razkoračni stoji, v delamo odklone v desno in stegnjeni roki držimo kij. Z roko levo. krožimo – najprej delamo velike OM kroge, nato vedno manjše. Ponovimo v drugo smer. Enako TERIAL Z bokom smo obrnjeni proti še z drugo roko. zidu, z notranjo roko se Namesto kija uporabimo naslonimo na zid, z zunanjo plastenko z vodo. OBNIM MA nogo zamahujemo naprej in nazaj. Rahla razkoračna stoja, eno A Z DR roko damo v bok, z drugo ADB Stopimo en korak od zidu, z držimo kij. Delamo odklone v rokama se naslonimo na zid, eno in drugo smer. tečemo (hodimo) na mestu. OGRAM: V TNI PROS 80 OSMI CEL Stojimo razkoračno, kij držimo Sedimo, kij postavimo ob desno z obema rokama. Naredimo koleno, z rokama se opremo predklon. ob tla, desno nogo prenesemo čez kij in nazaj. Ponovimo še z levo nogo ter z obema nogama Stojimo, kij držimo z obema hkrati. rokama, roki dvignemo nad glavo in stopimo na prste. Kij postavimo na tla in ga z visokim dvigovanjem kolen Sedimo z iztegnjenimi nogami, prestopimo. kij z obema rokama držimo OM za glavico in trup, naredimo Stojimo, kij držimo za trup in TERIAL globok predklon, da se s kijem dotaknemo prstov na nogah. krožimo z njim okrog telesa, tako da si ga podajamo iz rok v roke. OBNIM MA Sedimo z iztegnjenimi nogami, kij držimo v eni roki, dvignemo A Z DR nogi in si kij pod nogami Stojimo razkoračno, kij si ADB podamo v drugo roko. podajamo od zadaj naprej (npr. kij z levo roko skozi noge podamo v desno roko, ta kij OGRAM: V zadaj med nogama zopet odda TNI PR levi roki ...). OS 81 OSMI CEL Široka razkoračna stoja, kij Stojimo ob kiju. Z dvignjeno držimo nad glavo, delamo pokrčeno nogo krožimo okrog odklone v eno in drugo smer. njega. Ponovimo še z drugo nogo. Sedimo po turško, kij držimo nad glavo, močno se 10. VADBA Z OBROČEM nagnemo naprej, da se s kijem dotaknemo tal. Obroč z obema rokama držimo nad glavo ter delamo odklone v Sedimo, kij postavimo med OM levo in desno. nogi, roki opremo ob tla. TERIAL Z nogama primemo kij, ga dvignemo in spet postavimo na Obroč z obema rokama držimo tla. nad glavo. Naredimo predklon k eni nogi, se vzravnamo, nato OBNIM MA Uležemo se na hrbet in predklon k drugi nogi. A Z DR pokrčimo nogi, kij držimo z ADB obema rokama. Dvignemo trup, Obroč držimo nad glavo, da s kijem objamemo kolena. stojimo v razkoraku, krožimo OGRAM: V z boki – najprej v eno, nato v drugo smer. TNI PROS 82 OSMI CEL 6.9 DEVETI CELOSTNI PROGRAM: VADBA Obroč z obema rokama držimo V PARU nad glavo ter ga spuščamo in dvigujemo (krčimo in 1. VADBA Z OBROČEM V PARU stegujemo roke). Prvi drži obroč navpično, drugi se po štirih splazi skozi obroč in okrog vadečega, Sedimo na tleh in obroč nato spet skozi obroč ... »natikamo« na noge. Menjata vlogi. Prvi drži obroč vodoravno pred seboj, drugi prestopi v Obroč položimo na tla, vanj obroč in se splazi spodaj ven damo roke in gremo z nogami (lahko tudi najprej spodplazi okrog njega. in nato prestopi). Menjata ARU vlogi. A V P ADB Prvi drži obroč navpično na tleh, drugi se z eno nogo dotakne zgornjega roba, OGRAM: V ponovi še z drugo nogo. TNI PR Menjata vlogi. OS 83 DEVETI CEL Kot prejšnja vaja, drugi z eno Vadeča si stojita nasproti nogo opiše krog v obroču, zunaj obroča, držita ga roba se ne sme dotakniti. vodoravno pred seboj. Hkrati delata počepe oz. Vadeča sedita raznožno Vadeča stojita zunaj obroča drug proti drugemu, stopala in ga držita vodoravno z imata skupaj, z rokami držita desno roko. Tečeta (hodita) obroč. Prvi leže na hrbet in naokrog. Zamenjata roki in potegne drugega, da naredi smer teka. predklon, in obratno. Vadeča sedita na tleh, med 2. VADBA V PARU I njima leži obroč. Z nožnimi Vadeča poklekneta drug prsti ga skušata povleči vsak poleg drugega, se primeta za ARU k sebi. notranji roki in sukata glavo A V P Vadeča si ležita nasproti na – pogledava se, pogledava ADB trebuhu, obroč leži med proč. njima, oba ga primeta in Par stoji razkoračno, drži se OGRAM: V dvigneta, nato tiho položita na tla. za notranji roki, dela vezane odklone v levo in desno. TNI PROS 84 DEVETI CEL Vadeča se usedeta s hrbtoma 3. VADBA V PARU II skupaj, z rokami se primeta nad glavo; zibata se naprej in nazaj. Par stoji s hrbtom skupaj, držita se za roki; roki odročita in zaročita ter se Par sedi obrnjen drug proti vrneta v začetni položaj. drugemu ter se spušča k levi in desni nogi. Par stoji z obrazom drug proti drugemu, držita se za Ležemo na trebuh, se roke; dvigneta koleno iste z rokami v predročenju noge in z njo zamahneta primemo in dvigujemo noge nazaj. čim višje. Vadeča stojita drug ob drugem, držita se za ARU Črpanje vode – vadeča se notranji roki; odnožita A V P menjavata v počepu in stoji. zunanjo nogo. Nato položaj ADB menjata. OGRAM: V Tek okrog partnerja. TNI PROS 85 DEVETI CEL Par leži na hrbtu, roke imata 6.10 DESETI CELOSTNI PROGRAM: pod glavo; drugi dvigne VADBA BREZ ORODJA noge in jih položi na drugo stran nog prvega. Isto 1. VADBA BREZ ORODJA I ponovi prvi. Par leži na trebuhu drug Stojimo, z rokami »plavamo« – proti drugemu; dvigneta delamo gibe kravl in prsno. zgornji del trupa in ploskneta nad glavo. Stojimo z nogami skupaj, Prvi leži na trebuhu z naredimo globok predklon nogama narazen, drugi (opazujemo mravljo). skaklja sonožno čez nogi. JA Zamenjata položaj. OD Turški sed, roki vzročimo Z OR Par stoji skupaj, držita se (cvetica raste), naredimo za roki; sonožno skakljata globok predklon (cvetica A BRE naprej, nazaj in vstran. ovene). ADB Prvi stoji razkoračno, drugi Vzpora klečno – hrbet OGRAM: V mu zleze med nogama. uleknemo, nato izbočimo Večkrat ponovita, nato (mačka). TNI PROS menjata mesti. SETI CEL 86 DE 2. VADBA BREZ ORODJA II Ležimo na trebuhu, se primemo za gležnje in se zibamo (zibelka). Stojimo, izmenično ploskamo zadaj in nad glavo. Ležimo na hrbtu, z nogo v zrak zarišemo krog. Še z drugo nogo. Sedimo raznožno, roke odročimo, delamo odklone trupa. Oprti na roke ležimo na trebuhu, pomahamo ostalim z Sedimo raznožno, roke JA levo, nato še z desno roko. OD odročimo, trup sukamo v levo in desno. Z OR Sedimo skrčeno, z rokami A BRE objamemo kolena (majhni/ ADB kratki smo), uležemo se na Stojimo razkoračno, naredimo hrbet (veliki/dolgi smo). predklon do tal, pogledamo skozi noge. OGRAM: V TNI PROS SETI CEL 87 DE Ležimo na hrbtu, dvignemo Stojimo, dvigamo rami – obe noge in »vozimo kolo«. hkrati, nato izmenično. Stojimo, roke predročimo, stisnemo jih v pest; roke Ležimo na hrbtu, noge malo iztegujemo in krčimo (testo dvignemo, z nogami delamo valjamo). Gib je na začetku »škarjice«. kratek, nato se daljša, testo je vedno bolj zvaljano. Korakamo na mestu – visoko Stojimo, naredimo predklon, se dvigujemo kolena in močno vzravnamo, visoko dvignemo JA zamahujemo z rokami. OD roke, stopimo na prste (perilo obešamo na visoko vrv). Z OR A BRE 3. VADBA BREZ ORODJA III Ležimo na trebuhu, dvignemo ADB roke in petkrat plosknemo. Možiček kopitljaček – na OGRAM: V en znak dvignemo roke, na TNI PR drugega pa jih spustimo. OS SETI CEL 88 DE 7. LITERATURA Adams, S. (1998). Imenitna knjiga iger. Ljubljana: Mladinska knjiga. Allue, M. J. (2004). Velika knjiga iger. 250 iger za vse starosti. Radovljica: Didakta. Anderson, B. (2001). Streching. Raztezna vadba. Ljubljana: Grahovac & Co. Bennett, S. in Bennett, R. (2000). 365 dni brez televizije. Igre za vsak dan v letu. Ljubljana: Mladinska knjiga. But, T. (2012). Thera-band kot pripomoček za razvoj gibalnih sposobnosti (diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Maribor. Canales, K. L. in Lytle, R. K. (2011). Physical activities for young people with severe disabilities. United States: Human Kinetics. Council of Europe (1995). European Charter for Sport for All: Disabled Persons. Council of Europe Publishing and Documentation Service Strasbourg. Goock, R. (1991). Velika knjiga iger: 1000 iger za staro in mlado. Ljubljana: Cankarjeva založba. Goock, R. in Krušnik, S. (ur.). (1981). Družabne igre za kratek čas. Ljubljana: Mladinska knjiga. Grunfeld, F. (1993). Igre sveta. Ljubljana: DZS. Karpljuk, D., Nuzdorfer, P., Usenik, R., Videmšek, M., Hadžić, V., Florjančič, M., Meško, M. (2013). Športna dejavnost posameznic in posameznikov s posebnimi potrebami. Ig: CUDV Draga. Kirby, A. in Drew, S. (2003). Guide to Dyspraxia and Developmental Coordination Disorders. New York: David Fulton Publishers. Kremžar Petelin, B. (1978). Telesna vzgoja gibalno motenih posameznikov. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo. Kremžar, B. (1992). Posebna gibalna vzgoja s psihomotorično zasnovo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. Kremžar, B. in Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za motopedagogiko in psihomotoriko. Majer, Š. (ur.) (1998). Novi kratkočasnik. Kamnik: Harlekein. Marc, A. in Vinšek, T. (b. d.) Vaje za propriocepcijo. Pridobljeno s http://www.kclj.si/dokumenti/0001b5-00023d.pdf. Merle, L. (2000). Telovadba za telo in dušo. Ljubljana: Tomark. Otrin, G., Brodnjak, S. in Butt, A. (2014). Žogaj se. 123 iger za lepši dan z mano. Ljubljana: Salve. Otrin, M. G. (2012). Igraj se z mano! 375 iger za lepši dan. Ljubljana: Salve. Ružić, S. in Ružič, E. (1976). Igrice za kratek čas. Zagreb – Ljubljana: Zagreb film in Orbital. Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe – zgodbe za plesno in gibno izražanje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Šugman, R. (2004). Hura, igrajmo se v prostem času. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Ulaga, D. (1980). Telesna vzgoja, šport, rekreacija. Ljubljana: Mladinska knjiga. 327 str. Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Ljubljana: Svetovalni center za posameznike, mladostnike in starše. Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M. in Stančevič, B. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2006). 1, 2, 3, igraj se tudi ti! Gibalne igrice za posameznike in odrasle. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M., (2007). Gibalne igre z improviziranimi pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport. Vidovič, I., Srebot, I., Cerar, M., Puhan, N. M. (2003). Hopla, ena, dva, tri zame! Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vinko, M. (2014). Sprostitvene dejavnosti kot skrb za telo in duha. V M. Željeznov Seničar (ur.), Sprostitveno gibalne dejavnosti v OPB (str. 30–41). Ljubljana: MiB. Vute, R. (1999). Izziv drugačnosti v športu. Ljubljana: Debora. Wechsler, K. (2013). 303 tween-approved exercises and active games: ages 9-12. Berkley: Hunter House Inc.