Družbeni plan je plan vsakega občana Pred dnevi je bila v Kočevju razširjena seja Občinskega •dbora SZDL, ki so ji prisostvovali tudi člani občinskega ljudskega odbora in še nekaterih drugih organizacij, udeležil se je je in sodeloval v razpravi tudi član Okrajnega odbora SZDL Janez Pirnat. Na njej so razpravljali predvsem o predlogu družbenega plana in proračuna občine ter o vlogi SZDL in ljudskih odbornikov pri tolmačenju postavk plana in proračuna. Seji zbora proizvajalcev ObLO Ribnica, ki je bila 21. marca, so prisostvovali tudi direktorji in računovodje gospodarskih organizacij in Kmetijskih zadrug. Tokrat je imel Zbor proizvajalcev na dnevnem redu analizo pravilnikov o delitvi dohodkov in čistega dohodka. Predsednik ObLO Stane Gor-šič in načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Andrej Klemenc sta uvodoma poročala o nekaterih gospodarskih značilnostih pravilnika o delitvi dohodka in čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Pravilniki na preizkušnji Poudarjeno je bilo, naj zbore volivcev vodijo ljudski odborniki. Doslej se je namreč vse prepogosto dogajalo, da je odbornik le otvoril zbor, vodil pa je zastopnik ljudskega odbora kar ni pravilno. Vsak odbornik naj bi se dodobra seznanil s tistimi stvarmi iz plana, ki zanimajo »jegove volivce. Odborniki so bili opozorjeni, maj poskrbe, da bodo na zborih Upravni odbor je bil v delu aktiven, saj je imel 9 sej, na katerih je bila udeležba 80 %. Že na prvi seji so posvetili veliko skrb izobraževanju članov. Vsled velike fluktuacije. ki je znašala v prejšnjih letih 33 odstotkov, so bili prisiljeni, da so vzgoji kadra posvetili vso skrb. Organizirali so poslovodsko šolo, katero je uspešno končalo 23 slušateljev. S tem si je kolektiv pridobil mlade kadre, ki z uspehom opravljajo svoje delo. Po vprašanju ustanavljanja ekonomskih enot in delitve dohodka je delal sindikat aktivno. Enote so v svojem delu samostojne, tako v nabavi in prodaji blaga, organizacije dela, delitve dohodka in gospodarstva z osnovnimi sredstvi, kakor tudi po ostalih vprašanjih dela v trgovini. Poleg centralnega DS imajo še obratne DS na upravi in centralnem skladišču. Da se reši stanovanjsko vprašanje, je kolektiv pristopil h gradnji 24 stanovanjskega bloka. DS je sklenil, da bi svoj del prispevali za to gradnjo tudi prosilci stanovanj, da bi to čim-prej dogradili. pisani zapisniki, katere naj bi potem dostavili obč. ljudskemu odboru, ker bo ObLO tako lahko upošteval predloge občanov. Doslej se je namreč vse prepogosto dogajalo, da občinski ljudski odbor ni dobival zapisnikov zborov volivcev. Tudi krajevni odbori napravijo plane dela, ki naj vsebujejo podatke, koliko so prebivalci pripravljeni sami prispevati za ureditev določene stvari. Sindikalna organizacija je v lanskem letu organizirala tri izlete za člane in to v Dol ob Kolpi, na proslavo v Ljubljano in Žužemberk, ter v Drago na občinsko proslavo. Tudi ekskurzijo na zagrebški velesejem so organizirali. Za oddih članov v času dopustov, niso napravili še ničesar, to si še vedno ureja vsak član po svoje. Po vprašanju delavskega samoupravljanja in dela v trgovini, je v poročilu precej povedanega. Ni samo trgovina kriva slabosti, ki obstajajo v trgovini. Po tem vprašanju je krivda tudi drugod. Povečana potrošnja blaga, ki je v kočevski občini po števiskah precej visoka, povzroča tudi težave pri nabavi blaga in prevozu. Cene so neustaljene, v trgovino prihaja večkrat tudi blago, ki j-e slabe kvalitete in se napake pokažejo šele pri prodaji potrošnikom in tako pade vsa kritika samo na trgovino, četudi tega ne zasluži. Zelo malo je izrečene kritike na proizvodnjo, pa naj bo to glede živilskih artiklov ali pa ostalega blaga. Tudi glede povišanja cen se pripisuje krivda trgovini, Odborniki so z glasovanjem potrdili, da se v osnovah strinjajo z letošnjim predlogom družbenega plana in proračuna občine ter da ga bodo na zborih volivcev tudi zagovarjali. Dalje je bilo poudarjeno, naj bi ne razpravljali le o ozkih krajevnih problemih, ampak naj bi te probleme povezali s politiko in problemi komune. V razpravi o programu dela zdravstvenega doma in obratnih ambulant je direktor Okrajnega čeprav temu ni kriva trgovina. V zadnjem času je kritika potrošnikov v Kočevju usmerjena posebno proti trgovini Sadje zelenjava. Iz dnevnih časopisov lahko vidimo, da uvažamo v Slovenijo 70 % artiklov zelenjave iz" drugih republik, za Kočevje pa je ta procent še večji. Nihče pa ni še načel vprašanja, kaj je potrebno storiti, da bi preskrbeli potrošnike vsaj s tistimi artikli, ki uspevajo pri nas doma. Že več let stojijo v neposredni bližini mesta večji in manjši kompleksi neobdelane — rodovitne zemlje. Medtem pa mora trgovina dovažati blago, ki bi ga lahko pridelovali na tej zemlji, iz drugih oddaljenih krajev. Trgovci menijo, da je skrajni čas, da kmetijski proizvajalci in javno mnenje v Kočevju pričnejo reševati to vprašanje tam, kjer se rešiti da vsaj delno, za artikle, ki pri nas uspevajo. Zato bi bilo potrebno res takoj pokre-niti to, da bi na naši zemlji pridelali tiste artikle, ki jih lahko in jih v Kočevju tudi potrebujemo. V splošnem je potrebno priznati ,da je trgovina v Kočevju dosegla lep napredek, bolj slabo je še po trgovinah, ki so se s 1. I. 1961 pripojile iz zadružnega sektorja v Trgopromet. V poročilu je bilo navedenih še cela vrsta vprašanj, le žal, da jih razprava ni še bolj razčlenila. Slišali smo, da imajo pravilniki v glavnem take elemente, ki so potrebni dobremu pravilniku. Pozna se tudi, da je pri nji- zavoda za socialno zavarovanje Slavko Kovačič poudaril, da naj napravi zdravstveno osebje analizo zdravstvenega stanja prebivalcev v občini. Ta analiza naj bi prikazala, katera področja so problematična in zakaj. Na podlagi te analize bi potem lahko napravili program dela za kurativno (zdravljenje bolezni) in preventivno (preprečevanje bolezni) delo. Hkrati bi lahko tako najlažje izdelali tudi predračun potrebnih sredstev. Poudarjeno je tudi bilo, naj bi gospodarske organizacije same večkrat poklicale zdravnika v podjetje. Delavci bi bili tako vsako leto vsaj enkrat pregledani. Tako prakso so doslej uvedli le v podjetju INKOP, želeti pa bi bilo, da bi se je poslužila tudi druga podjetja. Zdravstveni dom predvideva, da bodo zdravniki pregledali letos delavce petih podjetij. Zdravniki pa ne bodo pregledali samo delavcev, ampak tudi delovna mesta in opozarjali na vzroke, ki povzročajo obolenja. Obiske po podjetjih bodo zdravstveni delavci začeli prakticirati kljub temu, da je malo zdravnikov in da jim primanjkuje časa ter kljub nezanimanju podjetij za tovrstne obiske. Razpravljali so še o prepogostem in celo nepotrebnem naročanju kontrol bolnikov s strani ljubljanske Poliklinike, o nerednem dostavljanju izvidov iz Ljubljane, o gradnji zdravstvenega doma v Kočevju, o rehabilitaciji in zaposlevanju invalidov in drugem. hovi sestavi sodeloval v večji ali manjši meri krog delavcev. Vse to jim daje še večjo ceno in veljavo. Tudi razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi prejemki je zadovoljivo saj znaša povprečno v občini 1 : 3,7. Razumljivo je, da idealnih pravilnikov, ki bi vso problematiko v podjetju do podrobnosti zajeli in jo reševali ni in jih tudi ne bo. Vendar pa je treba kljub temu stremeti, da ima pravilnik taka merila za nagrajevanje, da bo sleherni delavec in uslužbenec plačan po svojem prizadevanju v kolektivu. Zato nagraditi tistega, ki to zasluži. V GOSTINSTVU PORAST PLAČ NA RAČUN SKLADOV V gostinskem podjetju Ribnica so letos porastle plače, kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo to na račun skladov. Zato se bodo morali organi delavskega samoupravljanja v gostinstvu v bodoče bolj brigati, da nagrajevanje ne bo šlo v smeri rušenja ravnotežja med skladi in osebnimi dohodki v škodo skladov. Nemara ni potreben noben komentar, da si s tem lahko naredijo veliko škodo sami sebi. TOČKOVNI SISTEM V »JELKI« Razmerje med skladi podjetja in osebnimi dohodki so določili 81 : 19 za sklade. Imajo točkovni sistem nagrajevanja in po ekonomskih enotah. Tak sistem nagrajevanja se dobro obnese in je tudi pravičen. Razmerje med najnižjo in najvišjo postavko ni pretirano. Tudi v Trgovskem podjetju »Travna gora« Sodražica imajo ekonomske enote in dohodke, ki jih ustvarijo delijo po pravilniku. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki znaša 80 : 20 za sklade. RAZLIČNA RAZMERJA V Kmetijski zadrugi Ribnica je razmerje med skladi in osebnimi dohodki v posameznih poslovnih enotah različno. Tako so n. pr. v gozdarski poslovni enoti določili višji odstotek za sklade kot v kmetijski, kar je razumljivo spričo specifičnih pogojev v eni ali drugi enoti. Podobno kot v ribniški je urejeno nagrajevanje in delitev dohodka tudi v sodražki zadrugi s to razliko, da so v KZ Sodražica namenili 30 % za sklade, 70 % pa Kakor vsako leto, bo tudi letos krvodajalska akcija v Ribnici 11. in 12. aprila, v Sodražici pa 13. aprila. Ali naj na široko razpravljamo o pomenu te akcije? Saj je že vsakemu dobro znano, da je vsak dan potrebno nič koliko litrov krvi, ki rešuje življenje ponesrečencem, predvsem pri prometnih nesrečah, ki jih je vsak dan več. Nesreč pa tudi pri delu ne manjka. Pri raznih operacijah je izguba krvi tolikšna, da jo je treba nadomestiti z drugo. Ob porodih rešuje kri življenja materam in otrokom. Pa tudi mnogo bolezni zdravijo s transfuzijo krvi. Dokler krvi še sami ali naši najbližji niso potrebovali, se niti ne zavedamo, kakšnega pomena je kri! Tisti pa, ki mu je kri že rešila življenje, zna ceniti to vrednost. Pomisliti pa moramo na to, da je treba imeti za vsak liter krvi najmanj štiri krvodajalce. Mar- ža osebne dohodke (v KZ Ribnica znaša razmerje 91 : 9 za sklade). Vendar tega ne moremo posploševati, ker so pogoji različni. OCENA NA DELOVNEM MESTU Pravilnik v podjetju »Hrast« v Dolenji vasi določa oceno delavca na njegovem delovnem mestu. Imajo točkovni sistem nagrajevanja. Vrednost točke se spreminja, odvisno pač od uspeha pri delu posameznika in celote. Razmerje med skladi in OD so pravilni, ker v podjetju vedo, da brez zadostnih skladov ne morejo napredovati. Na seji so bili mnenja, da je pravilnik dober, je pa malo težje razumljiv. PRIZADELA JIH JE DEVIZNA REFORMA »Galanterijo« Sodražica je lani prizadejala devizna reforma, kar je vplivalo na znižanje celotnega dohodka podjetja. Zato so tudi manj odvedli na sklade, kot so prvotno nameravali. Stvari so se precej uredile, zato bodo letos lahko uresničili določilo svojega pravilnika, ki pravi, da znaša razmerje 85 : 15 za sklade. TRIJE NAJBISTVENEJŠI ClNITELJI Predstavnik podjetja »Smreka« Loški potok je povedal, da kažejo cene na zunanjem tržišču tendenco znižanja, cene materiala na domačem tržišču pa so v porastu. Vse to seveda povzroča težave. To je bilo tudi vzrok, da se je razmerje med skladi in os. doh. ponekod delno porušilo v škodo skladov. Razmerje med skladi in OD je v »Smreki« 80 : 20. Tega razmerja nikakor ne nameravajo porušiti. Zaslužek delavca v tem podjetju je odvisen od treh faktorjev: od njegovega individualnega uspeha, uspeha ekonomske enote in končno od uspeha celotnega podjetja. NAGRAJEVANJE V LIP RIBNICA Podobno kot v »Smreki« je urejeno nagrajevanje tudi v LIP Ribnica. Merila za nagrajevanje so stimulativna. Imajo sedem ekonomskih enot. Uvedeno imajo točkovno nagrajevanje. Funkcioniranje EE je dobro urejeno. Razmerje med skladi in OD je pravilno, tudi razmerje med najvišjim in najnižjim prejemkom je primemo. Odborniki so bili tudi seznanjeni z značilnostmi pravilnikov v »Opekarni«, Trgovskem podjetju »Suha roba«, »Gradbenikom«, »Žičnih tkaninah« in Kovinskem podjetju. Zbor proizvajalcev je potem, ko je bil seznanjen z vsemi pravilniki le-te potrdil s priporočilom nekaterim podjetjem, naj nekatera določila v pravilnikih dopolnijo oz. spremenijo. Sklenili so tudi, da bodo občasno spremljali duha pravilnikov v gospodarskih organizacijah in o tem razpravljali na sejah. -r sikdo pa dobi tudi po osem litrov krvi in je za to treba najmanj 32 krvodajalcev. To se pravi, da je treba zbrati res precejšnje število krvodajalcev. Nikomur se ne pozna odvzem četrt litra krvi, pokaže pa svojo humanost in pripravljenost pomagati tistim, ki so potrebni! Nikdar ne vemo, kdaj bo nas doletela kakšna nesreča. Danes jaz tebi, jutri ti meni, drug za drugega, državljan za državljana!. V Ribnici smo imen vsako leto na to akcijo, ki je organizira Rdeči križ s kZDL in sindikati lep odziv. Le lansko leto se s tem nismo mogli pohvaliti. Pa se vsaj letos izkažimo in na) ne bo nikogar, ki je sposoben dati malenkost svoje krvi za sočloveka, da bi je ne dal! Pred odvzemom krvi je vsak temeljito pregledan. Pred odvzemom ne zajtrkujte mastnih jedi. Po odvzemu pa dobi vsak izdatno malico. Z občnega zbora trgovcev Za slabo preskrbo ai kriva samo trgovina Člani sindikalne organizacije trgovcev so se 17. marca zbrali na svoj občni zbor, na katerem so slišali obširno poročilo upravnega odbora o stanju in problemih kolektiva. Na •bčni zbor je prišlo nekaj čez sto članov, povečini iz Ko-čevija in bližnje okolice, ker iz oddaljenih krajev se člani občnega zbora niso mogli udeležiti. Iz poročila, ki je bilo podano, smo povzeli samo nekoliko vprašanj in problemov o delu in življenju trgovskih delavcev. Zadnji utrip zime na ribniških ulicah Letos zdravstveni pregledi v petih podjetjih 20. marca je bilo v Kočevju zasedanje skupščine Podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na seji so razpravljali o delu podružnice v preteklem letu, o problemih rehabilitacije in zaposlevanja invalidov in o programu dela Zdravstvenega doma ter obratnih ambulant. Skupščini je prisostvoval in sodeloval v razpravi tudi direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Slavko Kovačič. Krvodajalska akcija v Ribnici Pridne j ši je več dobil V četrtek, 22. marca so se zbrali v Kolodvorski restavraciji v Kočevju na sindikalnem občnem zboru gostinski delavci. Občnega zbora so se kot gostje udeležili Franc Korelc, predsednik Občinskega sindikalnega sveta, Rudi Rauh, predsednik sveta za blagovni promet ObLO in Stane Ocepek, načelnik tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve. Sindikat gostinskih delavcev šteje okrog 90 članov, med katerimi je komaj ena desetina moških. Občnega zbora se je udeležilo 52 članov. Redki so dnevi, da bi prišli gostinski delavci skupaj, značaj njihovega dela jim tega ne dopušča. »Mi redko kdaj pridemo skupaj v tako velikem številu,« je delaj a tovarišica. »Naše delo je tako, da smo vedno na delu.« V delovno predsedstvo so izvolili same tovarišice, kakor tudi v komisije, ki so vsebinsko in formalno odlično vodile potek občnega zbora. Poročilo in razprava, ki je potekala v vzdušju tovariškega sodelovanja vseh prisotnih, sta nakazala vsa tista važna vprašanja gostinskih delavcev. s katerimi se borijo pri svojem delu. Vsebina razprave je bila skrb za dvig storilnosti, kvalitetno delo in pravilno gospodarjenje s sredstvi, s katerimi razpolagajo, vse z namenom, da bi gostinci nudili delovnim ljudem čimveč ugodnosti. Res moramo priznati, da so naši gostinski delavci skrbni za svoje goste. Vse tisto slabo, kar z njimi doživljajo pri svojem delu, hranijo zase kot službeno tajno, ki ni za javnost. Goste spoštujejo vse, dobre in slabe in to je priznanja vredna odlika gostincev. V lanskem letu so izdelali že pravilnike o delitvi dohodkov. Sindikat je pri tem delal aktivno. Pereč je bil problem kadra, ker je v mesecu maju zaradi nizkih dohodkov odšlo iz kolektiva 5 delavcev, zaradi tega so bili prisiljeni, da so dohodke povišali in se pri tem držali načela, da kdor je bil bolj priden, ta naj tudi več dobi. Za izobrazbo kadra so organizirali dva tečaja, in to natakarski in kuharski, katerega je obiskovalo 30 žensk. Vso skrb posvečajo tudi vajencem, katerih je v, kolektivu 7. Člani sindikata so sodelovali v prostovoljnih akcijah pri gradnji kegljišča, krvodajalski akciji, zbiranju sredstev za prizadete ljudi ob potresu, obdarili so za novo leto otroke in organizirali tudi zabavno prireditev. O povišanih dohodkih gostincev je bilo v lanskem letu malo kritike, ki so znašali v letu 1980 povprečno na enega gostinskega delavca 23.000 din, v letu 1961 so se pa dvignili na cca 26.000 Gostinski delavci so mnenja, da je ta porast v skladu s porastom cen in kot tak ni pretiran. Tudi družbene obveznosti so se seveda povečale in to od 4 na 11 milijonov din. Vendar smatrajo, da je bilo lansko leto za gostinstvo kar ugodno, saj so ustvarili skladov za 6 milijonov. Skrbi jih za leto 1962, ker so prišli na redni obračun, kako bodo krili vse svoje obveze. Do sedaj so alkoholne pijače krile primanjkljaje kuhinje, ker se v gostinskih obratih hrani 400 abonentov, za katere ne morejo dvigati cen. S podražitvijo alkoholnih pijač tega ne bo mogoče več kriti in skrbijo, kako bodo to prebrodili. Zaradi teh vprašanj in problemov so se poglobili tudi v to, kako bi znižali stroške. Poudarili so, da so odpustili honorarne čistilce lokalov in naj vsi-gostinci skrbijo za to, da bodo to delo opravili sami, kar ne sme biti sramota tudi za visokokvalificiranega delavca, da prime v roke metlo in počisti lokal. Tudi tovarišice, ki čistijo posodo, naj skrbijo, da jo ne bodo razbijale, ker gre vse to v škodo kolektiva. Sefi naj tudi skrbijo za zmanjšanje stroškov po vseh lokalih. Predstavnica mladine je lepo orisala delo mladinskega aktiva gostinskih delavcev. Dala je tudi predlog za delo aktiva v tem letu. Aktiv si je zadal nalogo, da pošlje enega mladinca v delovno brigado. Stanovanjsko vprašanje je za gostinske delavce še vedno pereče. V eni sobi stanuje 5 tovarišic, ki se vsled prihajanja in odhajanja na delo ne morejo niti odpočiti, ker motijo druga drugo pri počitku. V Ljudski restavraciji je 350 stalnih abonentov, za malico pa 350. Za vse te ljudi vlagajo veliko truda, da bi jim nudili čimbolj šo prehrano, Nekaj komunalnih Ribnica v snegu <#> DIVJA GRADNJA Gozdna uprava KGP iz Kočevja je postavila pri Morofu leseno stavbo, kjer bi imela center za popravila gozdne mehanizacije, kar brez lokacijske odločbe. za katero je zaprosila šele naknadno. Gozdna uprava se je namreč ustrašila dolgih postopkov, ki so potrebni, da se dobi lokacijsko odločbo za gradnjo izven gradbenega okoliša. Tak postopek traja najmanj pol leta, lahko pa tudi štirikat toliko. Skratka: če bi gozdna uprava čakala lokacijsko odločbo, potem ta objekt, ki je nujno potreben, še ne bi stal. Po zakonu pa se objekt, ki je bil »divje« (brez Primanjkljaj, nesreče, zdravstvena postaja ... % ŽE POLETI V VASI ZDRAVSTVENA POSTAJA Zdravstvena postaja v Vasi je v zgradnji. Pričakovati je, da bo sposobna sprejeti stalnega zdravnika že v začetku poletja. Z ureditvijo te postaje bo rešen problem zdravstvene službe za Kolpsko dolino. © V STRUGAH SLABO ZANIMANJE OBČANOV V Strugah je zdravstvena služba slabo urejena. Krivda leži predvsem na občanih, ki niso pokazali dovolj zanimanja za ureditev zdravstvene postaje, čeprav jim je dalo socialno zavarovanje na razpolago milijon dinarjev. @ 70:30 Lani je bilo na področju Po- bili za 56 odstotkov večji kot predlanskim. Povečali so se predvsem zaradi povečanja števila zavarovancev predvsem pa zaradi povečanja osebnih dohodkov. Izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje pa so znašali lani 343 milijonov in so se povečali v primerjavi s predlanskim letom za 47 odstotkov. Lanski primanjkljaj znaša 34,8 milijona dinarjev in je v primerjavi s predlanskim za 2 odstotka manjši. ® MANJ NESREČ, A TEŽJE Lani se je število nesreč znižalo za 1,7 %, število izgubljenih dni (zaradi nesreč) pa se je povečalo za 4,3 %. Nesreč je bilo manj v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so delali za njihovo preprečevanje načrtno, kot na primer na Rudniku, pri KGP, v Tekstilani in še v nekaterih gospodarskih organizacijah, drugod pa je število nesreč porastlo. Število nesreč je poraslo pri tehničnem osebju, zmanjšalo pa se je pri kvalificiranih in nekvalificiranih delavcih ter vajencih. Precejšnje število nesreč se je pripetilo v nadurah. Porastle so poškodbe na rokah in nogah. Največ ljudi se je ponesrečilo z Gostinci in gostje med občnim zborom Se celo vrsto vprašanj in problemov so nakazali gostinci, v skrbi za goste in abonente, kako bi izboljšali postrežbo in prehrano. Priznati je treba, da se je naše gostinstvo res dvignilo na dostojno višino našega mesta, ki skrbi za naše dnevne, družabne in vesele ure oddiha naših delovnih ljudi. V razpravi so se oglasili tudi Anton Štimec, Franc Korelc in Stane Ocepek, ki so poudarili to, da prevelika bojazen za napredek kolektiva in našega gostinstva sploh ni umestna, ker bo kolektiv tudi z novimi instrumenti in v novih pogojih dela lahko napredoval tako v svoji notranji rasti, kakor tudi v preskrbi gostov. družnice OZSZ zaposlenih povprečno 6546 zavarovancev. Od tega je bilo 70 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. V primerjavi s predlanskim letom je bilo lani zaposlenih 2,8 % več oseb. Zaposlenost se je povečala v industriji, obrti in gradbeništvu, medtem ko je v trgovini, rudarstvu in komunalni dejavnosti nazadovala. V občini je le še 12 odstotkov kmetijskega prebivalstva, vsi ostali pa so zaposleni ali pa se preživljajo iz drugih virov dohodka. © ŠE 35 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA Čisti dohodki sklada za zdravstveno zavarovanje so znašali lani 308 milijonov dinarjev in so O komunali in standardu Poročilo Sveta za ko in gradbene zadev ocevja Vprašanje tržnice je rešeno z novo postavitvijo iste ob Rinži, bo pa nekaj misliti z izolacijo iste poleti in pozimi. Ker je stavba dokaj nerodno postavljena, da je celo s petih strani izpostavljena vsem vremenskim neprilikam, v glavnem pa hudemu mrazu in zmrzovanju, bo vsekakor spodnje prostore zapreti in zatesniti, za privatne prodajalce pa dozidati in prisloniti obojestransko odprte lope. Težje je vprašanje pekarne. Kapacitete oziroma potrebe iz meseca v mesec naraščajo — dosedanji prostori so pa že tako vtesnjeni in naprave ne sodobne, da nas kritično*, situacije resno priganja na razmišljanje o novogradnji prostorov sodobnejše pekarije. Ker je to razen vode osnovnega pomena za prehrano prebivalstva, je problem zelo pereč. Vsekakor bo resno: misliti prvenstveno na bodočo lokacijo pekarije, nadalje na sredstva in na način bodoče večje gradnje pekarne. 4. JAVNO KOPALIŠČE Kočevje je eno redkih mest, ki nima javnega poletnega, vsaj primitivnega kopališča. Dosedanje na Rinži v Gaju se je zaradi večnega onesnaženja Rinže že moralo opustiti in našo mladino željno sonca in vode, nimamo kam usmeriti. Zato se snuje projekt. sodobnega, sicer zaprtega kopališča, ki bi služilo svojemu namenu v poletju in tudi pozimi. Lokacija je predvidena zadaj bodočih prostorov »Opreme«, oziroma Kemične tovarne. Predvideva se kopališče z be- tonskim bazenom in potrebnim zimskim ogrevanjem vode z odvisno paro in toploto ogrevalnih naprav bodočega kemičnega kombinata v Kočevju. Projekt je dokaj bogat in bo terjal zopet velika finančna sredstva. Even-tuelno bo misliti na ureditev cenejše izvedbe kopališča ob bodoči novi strugi regulirane Rinže, da bi se s stranskim rokavom strugo filtriralo dovod vode in jo po potrebi dopolnjevalo iz vodovodnega omrežja, dočim bi odvod šel nazaj v Rinžo. Torej nekaj bo nujno storiti in se zadeva z vso naglico resno in kritično rešuje, vendar bo pa potrebno nekaj let za dokončno uresničitev. Zaenkrat je zaprto kopališče s tuši in banjami poskrbela Stanovanjska skupnost v novih prostorih pralnice, vendar je majh- različnim materialom (opeko, kamenjem, železom itd.), s slabim ročnim orodjem in na slabo urejenih prometnih poteh pri delu. @ ZA KMETIJSKO ZAVAROVANJE SE ENKRAT VEČ IZDATKOV KOT DOHODKOV 1. januarja lani je bilo na območju občine 732 kmetijskih proizvajalcev z 2127 zavarovanci. Med letom se je zaradi zaposlovanja kmetijskih proizvajalcev znižalo to število na 2083 zavarovancev. Lani so znašali dohodki skladov za osnovno in razširjeno zavarovanje 8,7 milijonov dinarjev, izdatki pa 16,1 milijona dinarjev. Z uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja (uvedeno je bilo s 1. julijem 1961) so začeli kmetijski proizvajalci vse bolj izkoriščati zdravstveno varstvo, posebno zdravljenje v bolnišnicah (za kar znašajo izdatki skoraj 95 % sklada) in zdravljenja ter popravljanja zob. To je nekaj misli iz poročila kočevske Podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana. Takih sestankov si še želimo Že dolgo časa so komunisti iz Stare cerkve čutili potrebo, da bi se sestali in skupno pogovorili. Iz območja Stare cerkve je veliko članov ZK. ki so vključeni po osnovnih organizacijah v podjetjih. Tako je le prišel čas, da so se 23. marca zbrali skupaj v klubski sobi lepo urejenega prosvetnega doma v Stari cerkvi. Vabilu za sestanek so se odzvali vsi komunisti, razen nekaterih, ki so bili službeno zadržani. Na tem sestanku so se temeljito pogovorili o političnem delu in o problemih, ki so na terenu in se tako približali drug LOVIŠČA OCENJUJEJO Člani lovske družine Kočevje v mrtvi sezoni ne uničujejo samo roparic in ne opravljajo samo kontrole lovišča. Družina je razdelila lovišče na rajone in v vsakem ugotavlja posebna skupina lovcev stalež vseh vrst divjadi. Na podlagi ugotovljenega staleža bodo lovci izdelali načrt za bodoče gospodarjenje, pa tudi odstrel je odvisen od njega. Stalež bo tudi podlaga za oceno, v katero bonitetno skupino spada lovišče koč. lovske družine. no ter bolj v smislu higiene, nikakor pa ne sončne krepitve naše mladine, ki ji moramo nuditi dovolj sonca in vode. 5. JAVNA SNAGA Javna snaga ni ravno prevelika dika našega mesta, niti okolice. Sicer mestne ulice oskrbujejo in čistijo trije cestarji, je pa vprašanje čistoče naših stanovanjskih dvorišč in okolice, stanovanjskih zgradb, tudi veliko. Ko se nam bliža kak državni ali občinski praznik, ali podobno — moramo vprašanje snage v sili razmer reševati kampanjsko, s pomočjo vseh forumov, organizacij in podobno. Tudi je stalno vprašanje pravilnega čiščenja trotoarjev poleti ali' pa v snegu. Čeravno so to občinski odloki, se stvari ne jemljejo dovolj resno. Tudi tu vidimo potrebno vlogo in odgovornost hišnih svetov, ki bi morali urejati te zadeve s primernejšim odnosom na ugled mesta. Zadeva se bo morala zaostriti z eventuelno vsemi bolečimi represalijami, ki pa naj se jih jemlje kot vzgojni pomen in namen upoštevanja onih predpisov, ki urejajo vprašanje javne snage. (Nadaljevanje prihodnjič) drugemu. Po živahni razpravi so izvolili 5 članski odbor aktiva, katerega naloga je, da bo vodil politično in družbeno delo v območju Stare cerkve. Vsi komunisti so bili s tem sestankom zelo zadovoljni in si takih sestankov še želijo. lokacijske odločbe) zgrajen, lahko odvzame ali pa poruši na stroške investitorja. Svet za stanovanjske in komunalne zadeve, ki je o tej »divji gradnji« na zadnji seji razpravljal, je sklenil, da za to gradnjo ne bo dal poročila višjim organom (ki marajo tudi odločati o lokaciji objektov izven gradbenega okoliša), da odobre izsiljeno lokacijo. Svet je podal za višje organe le mnenje, »da bi bilo gospodarske škodljivo za investitorja (&• P), če se postavljeni objekt poruši«. KGP oziroma Gozdna uprava bi namreč lahko (če se je že ustrašila dolgega postopka) vsaj e nameravani gradnji obvestila občinski ljudski odbor, svet za komunalne in stanovanjske zadeve ali pa vsaj gradbeno inšpekcijo. <$■ USTANOVLJEN CESTNI SKLAD? Svet za stanovanjske in komunalne zadeve bo na prihodnji seji občinskega ljudskega odba-ra predlagal, da se ustanovi cestni sklad. Ta sklep je svet sprejel zato, ker bo sklad verjetna bolj varčno razpolagal z zaupanimi sredstvi pa tudi sredstva sklada se ne morejo porabiti v druge namene (kot bi se lahke, če bi bilo vzdrževanje cest financirano iz občinskega proračuna). Nad sredstvi bo take možna tudi večja družbena kontrola. Svet je že predvidel tudi člane novega upravnega odbora sklada. G RAZPRAVA O TREH SKLADIH Svet za stanovanjske in komunalne zadeve je razpravljal tudi o družbenem planu in proračunu občine Kočevje oziroma o postavkah v planu in proračunu, ki sodijo v pristojnost tega sveta. Predvsem so se zadržali pri razpravljanju okoli cestnega in stanovanjskega sklada ter sklada za komunalne dejavnosti. Ugotovili so, da bode z ozirom na predlagane postavke (v Predlogu družbenega plana) potrebne manjše spremembe pri nekaterih postavkah skladov. Podrobneje so razpravljali o zadružni gradnji, dotacijah krajevnim odborom, elektrifikaciji in nekaterih drugih zadevah. Svet je razpravljal še o šolskih in stanovanjskih problemih učiteljstva v Stari cerkvi, dalje kaj napraviti z ljudmi, ki nočeja kupiti smetnjakov ter še o nekaterih prošnjah, pritožbah ut predlogih. Med ljudmi tiskarske stroke Po Gutemfoergu, ki je iznašel tiskarski stroj, se je tiskarska stroka razvila v velesilo, ki je v vseh obdobjih življenja ljudi odločilno posegala v družbene odnose, revolucije in boje za napredek izkoriščanih in zatiranih ljudskih množic vsega sveta. To velesilo človeške ustvarjalnosti je izkoriščala reakcija, za zatiranje ljudi, posluževala so se je vsa napredna gibanja v svetu, ki so se borila za svobodo človeka. Ta boj med reakcijo in napredkom traja v svetu tudi še danes. Tisk je v tem boju za delovne ljudi prvo orožje, v boju proti vsem temnim silam reakcije vsega sveta. Kaj vemo v naših krajih o tej stroki? Zelo, zelo malo. Tiskarji ali grafična dejavnost, kot jo imenujemo v novejšem času, je bila za naše ljudi v preteklem času nedostopna in nevidna. Pred vojna je na trgu Svobode, poleg sedanjih prostorov Kovinarja obstajala mala Pavlič-kova tiskarna, katere se spominjajo le maloštevilni predvojni prebivalci Kočevja. Po vojni smo dobili v Kočevje leta 1954/55 tiskarno Urško, ki se je pozneje preimenovala v ČZP Kočevski tisk in pod tem imenom deluje še danes. Delovni kolektiv, ki gospodari s to našo družbeno imovino, šteje vsega skupaj samo 45 ljudi. Po svoji stroki dela ima vrsto problemov, ki so naši javnosti še zelo malo poznani. Zastarel strojni park, pomanjkanje strokovnega kadra in stanovanjsko vprašanje, to so najbolj težki problemi, ki jih rešuje kolektiv. Strojni park je kolektiv v lanskem letu že začel obnavljati. Karakteristično pri obnovi novega strojnega parka, ko je tiskarna dobila nov modemi stroj, je naslednje: Direktor je v slavnostnem govoru, pred začetkom obratovanja novega stroja dejal: »V našem kolektivu imamo 4 spomeničarje iz leta 1941.« IZ PREDGRADA V nedeljo 25. marca je bil v Zadružnem domu v Predgradu zbor volivcev, kjer je bil prisoten tudi tajnik ObLO Kočevje Drago Aupič. Obravnavali so družbeni plan in proračun občine za leto 1962, in ostala gospodarska vprašanja. Člani kolektiva so začeli gledati debelo — češ — kaj ga p* direktor lomi — saj poznam« samo dva spomeničarja v našem kolektivu. Direktor pa je nadaljeval: »Res. Po fizičnih osebah sta samo dva tovariša spomeničarja. Imamo pa tudi dva tiskarska stroja »Tigla«, ki sta bila tudi ▼ partizanih od leta 1941« Vsi so se oddahnili in pomislili: »Direktor ima prav, res je tako.« Drugi problem, ki ga rešuje kolektiv, pa je vprašanje kadra. Tiskarskih strokovnih delavcev pri nas v Kočevju — kratkoma-lo ni. Te kadre si bo moral delovni kolektiv šele vzgojiti. T# so sklenili člani sindikalne organizacije ČZP Kočevski tisk na svojem občnem zboru 24. marca. Mladina, ki je zrasla v tem kolektivu, je to vprašanje postavila odločno v svoj program dela za bodoče leto. Osnovni strokovni kader tiskarske stroke je v kolektivu že dovolj močan, ki požrtvovalno dela preko rednega delovnega časa, samo da ni zastoja in da kolektiv opravi svoje delo po dobljenih naročilih. Kolektiv pa potrebuje mladih ljudi, ki se bodo izučili v tej črni umetnosti tiska in se usposobili za strokovne delavce. Mladina pridi pogledat to velesile sveta, katere en delček je tudi v delovnem kolektivu ČZP Kočevski tisk. Tu se tiskajo Novice, Glas Notranjske, Moščanska skupnost, Kamniški občan, Elee itd. Videli boste in spoznali, kako nastaja tiskana beseda, bres katere si danes ne moremo predstavljati našega dela in življenja. ŽIVLJENJE IN DELO Pri delovnem kolektivu nizke in visoke napetosti Delovni kolektiv Elektro Kočevje je zrasel v dobrih osmih letih in šteje sedaj okrog 90 ljudi. Njegovo območje dela obsega kočevsko in ribniško občino v celoti ter dobrepoljsko in velikolaško območje. Čez polje, travnike in gozdove, od vasi do vasi, od hiše do hiše so napeljane žice, za katere skrbijo člani kolektiva. V dobrem in slabem vremenu, pozimi in poleti, podnevi in ponoči morajo večkrat na pot, da popravljajo napake in defekte, ki nastajajo na omrežju. Na Trati ob železniški progi, ki pelje na Rudnik je razdelilna trafo postaja in sedež podjetja s poslovnimi prostori. V letu 1954 se je bivši obrat DES preimenoval v Elektro Kočevje in kot tak začel živeti samostojno. NAPORI ZA ELEKTRIFIKACIJO NAŠIH KRAJEV Takoj ob ustanovitvi podjetja je začel delovni kolektiv z elektrifikacijo naših krajev. S pomočjo bivšega OLO Kočevje, ObLO in samih ljudi, ki so prispevali finančna sredstva, je kolektiv elektrificiral veliko naših vasi. Kočevje, Krvava peč. Rob, Karlovica, Novi Kot, Papeži Bosljiva Loka, Kostel, Poljanska dolina, Stari Log, Struge, Ložine, Zadolje in še cela vrsta vasi je dobilo elektriko v tem času, kar obstaja Elektro Kočevje. Kolektiv se je v vsem času izredno trudil, da bi slednjo našo vas elektrificiral. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni še uspel v celoti, ker imamo še vedno 65 krajev, ki nimajo elektrike. Ti kraji so večji del v kočevski občini. V območju podjetja pa je 352 krajev, ki so že elektrificirani. Kolektiv ima težke probleme z ljudmi v posameznih predelih, v katerih še ni elektrike. Ti ljudje upravičeno zahtevajo, da se tudi njihovi kraji elektrificirajo in pritiskajo na kolektiv, da to izvede. Tega pa ni kriv kolektiv, da tega ne napravi, ker sam vlaga vse napore v to, da bi to čimprej izvedel. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa tega ni mogel še izvesti, čeprav se za to trudi ves čas. POTROŠNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V časopisih, knjigah in razpravah, ki jih pišejo strokovnjaki, beremo, da je število avtomobilov, radioaparatov, motorjev, hladilnikov in ostalih tehničnih pripomočkov merilo za Ročaji, stikala na trafo postaji Kočevje življenjski standard. Gospodarsko moč posameznih držav, pokrajin, mest itd. pa štejejo po moči proizvodnje jekla, premoga, električne energije, v novejši dobi še atomskega orožja. Pustimo te astronomske številke, ki jih ustvarja človek 20. stoletja in se ozrimo na naše lastne moči proizvodnje in uporabe vseh teh življenjskih sil naših delovnih ljudi. Vzemimo samo primer potrošnje električne energije v naših krajih in jih v kratkem analizirajmo. Potrošnja električne energije je bila v naših krajih v predvojnem času izredno šibka. Elektrificirana so bila samo sre- dišča, kot je na primer Kočevje, Ribnica, Velike Lašče. Videm, Sodražica, Loški potok (Hrib) in del doline Kolpe. V povojnih le- Monterji so pripravljeni, da gredo tih se je veliko naših krajev elektrificiralo. Nastala je nova industrija, ki za svojo pogonsko silo uporablja samo električno energijo, nastali so novi pogoji individualnega naprednega gospodarstva, da si posamezniki nabavljajo motorje itd. Tako je skokoma rasla tudi v naših krajih poraba električne energije, ki je v lanskem letu v enem mesecu prekoračila milijon kWh. To številko so na Elektro Kočevje zabeležili prvič, odkar obstaja podjetje. Pravijo1, da se ta potrošnja deli 50:50 na industrijo in na široko potrošnjo. DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE JE OTEŽKOČENA Ne jezite se na kolektiv Elektro Kočevje, če vam bodo elektromotorji sredi delovnega časa začeli v svoji moči popuščati in boste morali ustaviti proizvodnjo. Ne jezite se, če zvečer ne boste videli brati dnevnega časopisa ali poslušati radio. V takih primerih se vedno razjezimo na električne delavce, na katere vržemo marsikatero pikro, čeprav jo ne zaslužijo. Smo namreč v dobavi električne energije na takozvani konici. Kaj je pa spet to, boste vprašali.. Na vsa naša območja električno energijo mi uvažamo, ali preprosto povedano, nam jo dobavljajo, kot trgovina Sadje zele- njava — zelenjavo. Na našem območju ni nobene električne centrale, ki bi nas oskrbovala z elektriko. Vso to električno silo, ki jo uporabljamo, dobivamo po enem 35 kV vodu Grosuplje— Kočevje. To je tista slaba točka, da napetost zaradi velike obremenitve niha in vsak defekt na tem vodu povzroča zastoj v industriji in široki potrošnji. To je tista konica, da smo na koncu poti, po kateri teče električna energija v naše kraje. Za rešitev tega perečega vprašanja se delovni kolektiv zavzema zato, da se čimprej zgradi 35 kV daljnovod Novo mesto— Kočevje. S tem bi se rešil problem nihanja in zastoja glede električne energije v naših krajih. Ta daljnovod bi stal 182 milijonov; kolektiv Elektro je iz svojih sredstev določil za to 30 milijonov, vse ostalo pa bi moral dobiti iz drugih virov. odnosi do Članov KOLEKTIVA Omenili smo že, da je sedež kolektiva v Kočevju. Kolektiv je razdeljen na rajone, ki so v Ribnici, Sodražici, Velikih Laščah, Dobrepolju, Loškem potoku, Fari in Predgradu. Poleg tega imajo v kolektivu še tri grupe, in to: Elektro servis v Kočevju, ki dela na sedežu podjetja, gradbena grupa Kočevje in Velike Lašče. Po večini vsi naši delovni ljudje poznajo člane delovnega kolektiva Elektro Kočevje; ne vseh, pač pa tiste, na katere so navezani, da jim popravijo električno napeljavo, tiste, ki jim plačajo porabljeno električno energijo ali jim kako drugače urejajo probleme elektrike. Člani delovnega kolektiva Elektro so kot pismonoši in dimnikarji, ki poznajo nas same v vseh naših intimnih življenjskih problemih. v veselju in žalosti. Večkrat smo do njih krivični, večkrat pa iz našega stališča tu- popravljat napake na omrežju di upravičeno iznesemo kritiko, ker ne poznamo vseh vprašanj in problemov, ki jih ima tudi ta delovni kolektiv. To, da svojih obvez posamezniki ne izpolnjujejo ob pravem času, kqt je na primer plačilo porabljene energije, pa naj bo to v industriji ali pa zasebni potrošnji, je nepravilno. Ni kriv inkasant, ko. pride do strank z računom, da bi na njega stresali svoje nerazpoložen j e. Saj opravlja samo svoje delo in je zanj tudi odgovoren pred kolektivom Pokvarjen drog na daljnovodu Grosuplje—Kočevje in družbo. Če kolektiv ne dobi tega, kar mora dobiti, tudi on ne more kriti svojih obvez, ki jih ima. Glede popravil pri napeljavi, kontroli itd. slišimo marsikaj na račun kolektiva. Mogoče so res tudi v kolektivu ljudje, ki pri tem ne razumejo svojega dela tako, kot bi bilo potrebno. Težko je opravičiti pred ljudmi eno uro dela, za katero znaša račun včasih po več kot tisoč dinarjev. Res so predpisi o kontroli napeljav itd., vendar bi se moralo to življensko po vloženem delu ceniti in tako tudi računati. O teh vprašanjih se na račun kolektiva in samih potrošnikov marsikaj sliši. Eni in drugi naj ocenijo realno stanje napravljenih del, pa se bodo odnosi med potrošniki in kolektivom izboljšali. Navedli smo mnenje enih in drugih samo v kratkem, ker kritika z ene ali druge strani je pa vedno. ODGOVORNOST DELA ČLANOV KOLEKTIVA Nešteto ljudi je doživelo z električno energijo že udarce, bodisi pri varovalki, napeljavi, motorju, s katerim so upravljali. Elektrika je povzročila udarce, požare in tudi smrtne žrtve je zahtevala v naših krajih. Člani delovnega kolektiva Elektro, ki kot strokovnjaki upravljajo to nevidno silo, morajo biti pri delu pazljivi, poleg tega pa vedno pripravljeni, da odstranijo napake po vseh vodih od enega kraja v drugega, iz vasi do vasi, od mesta do mesta; ne glede na uro in dan, so vedno v pripravljenosti. Ročaji po trafo postajah, vodi nizke in visoke napetosti, stroji po tovarnah in stanovanja delovnih ljudi, vse to so mesta njihovega dela. Pride nevihta, dež, sneg in mraz, električar je vedno pripravljen, da gre na Trafo postaja in sedež podjetja Elektro Kočevje svoje delovno mesto. Tu pregori varovalka, tam se pokvari motor. nekje je prekinjen vod, pa naj bo to ponoči ali podnevi, člani kolektiva gredo na pot, da ugotovijo in odpravijo te napake, da smo spet zadovoljni. Ob vseh teh problemih ima kolektiv visoko družbeno zavest. Po vsem tem, kar doživljamo v našem dnevnem življenju s člani delovnega kolektiva Elektro Kočevje, ki so raztreseni po vseh naših krajih, je prav, da priznamo, da je to naš dober kolektiv, ki se zaveda svoje odgovornosti do naših delovnih ljudi v naših krajih. ŽIVLJENJE SAMEGA KOLEKTIVA Kolektiv ima svoj delavski svet, ki je imenoval 5 komisij, ki delajo samostojno in pripravljajo gradivo za sejo delavskega sveta. Strokovni kader je dober, skrbijo pa tudi za njegovo na-daljno izobraževanje. Člani kolektiva študirajo v dopisnih in srednjih šolah splošno in električno stroko. Stanovanjsko vprašanje rešujejo po razpoložljivih finančnih sredstvih. Sindikalna in mladinska organizacija so v delu aktivni, težave so v tem, ker so člani tako raztresni po terenu. Obe organizaciji skrbita in organizirata izlete, športne prireditve in odmor v počitniških domovih v Portorožu, na Rabu, na Krvavcu in Pohorju. Za dopuste svojih članov krije kolektiv 50 %. Slabost je v tem, da se člani kolektiva tega vse premalo poslu- žujejo in veliko članov dopuste preživi doma. Mladinski aktiv je v lanskem letu delal prostovoljno pri elektrifikaciji Ljubljanske ceste v Kočevju in tako zbral denarna sredstva za svojo dejavnost. V lanskem letu je lepo uspel izlet v Rog na Bazo 20, katerega se Radar za iskanje napak je udeležilo večina članov kolektiva. Letos nameravajo napraviti igrišče za odbojko, radi bi ustanovili tudi glasbeni odsek. Kolektiv se aktivno udejstvuje tudi v športnih igrah, ki jih organizira ELES. V letu 1960 je dosegel kolektiv 275 milijonov, lansko leto pa 315 milijonov bruto produkta. Kolektiv v svojem notranjem razvoju raste in se utrjuje. Želimo mu, da bi čimprej uspel v programu svojega dela, da elektrificira vse naše kraje od Krvave peči do Kolpe, Zakaj menjava varovalk 450 din Na podlagi pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije Ur. 1. FLRJ št. 32/57, je dobavitelj električne energije upravičen, da ob vsakem času izvrši kontrolo nad odjemom električne energije in stanjem odjemalčevih naprav. V skladu z navedenim se je v gotovih področjih odredila kontrola. Ob času kontrole so se pri odjemalcih ugotovile razne nepravilnosti, ki jih povzroče sami odjemalci, zaradi neupoštevanja pravilnika iz dobavnih pogojev. Tako se odstranjujejo uradne plombe na merilnih napravah, podaljšujejo instalacije, ki so skrajno nepredpisano izvršene, ter življenjsko in požarno nevarne. Poleg navedenega se ugotavljajo pa še druge manipulacije. Dobavitelj po svojih kontrolnih organih vedno ukrepa v skladu pravilnika ter odklanjajo nepravilnosti, ki jih povzročajo sami odjemalci. Zato v takih pri- merih dobavitelj električne energije ni dolžan nositi stroškov kontrole. V stroške kontrole t. j. 450 din je delo kontrole ponovna namestitev plomb, zamenjava varovalnih vložkov in delo pri spremembi prijave odjema. Vsem tem pa moramo povedati, da večina odjemalcev ne upošteva niti osnovnih pravil, ki so napisana na vsakem računu za porabljeno električno energijo. Te račune odjemalci prejmejo mesečno, zato v bodoče ne bomo mogli upoštevati razne izgovore temveč bomo v interesu skupnosti podvzeli še ostrejše ukrepe. V izogib, do nadaljnjih stroškov, ki se lahko pojavijo ob času kontrole priporočamo odjemalcem, da upoštevajo vsaj osnovne pogoje o dobavi električne energije, tako ne bo prišlo do večjih okvar na njihovih napravah. Poleg tega se bodo izognili stroškom. Elektro-Kočevje Se o praznovanju žena V POLJANSKI DOLINI Minulo je že več let, odkar nismo žene iz Vimolja, Čepelj Kraljev in okolice skupno praznovale 8. marec. Nekaj dni pred praznikom smo se dogovorile, da bi bilo nujno sklicati sestanek, na katerem bi se dogovorile o programu, ki bi ga izvajale na praznik žena. Določile smo, da naj bi bil sestanek sklican dne 23. II. 1962 in tudi to, da se o tem obvesti vse žene. 22. II. smo raznesle vabila. Sestanka se je udeležilo 17 žensk, ostalih ni bilo. Razloga za izostanek še danes ne vemo. Sklenile smo, da se pripravimo za praznik vsaj s programom, katerega smo sposobne izvesti. Določile smo tudi prispevek, katerega naj bi vložila vsaka žena za skromno zakusko. Borile smo se z raznimi težavami in vendar nam je uspelo. Tovarišica Torbar Rozalija iz Brezovice nam je odstopila prostore. ki so bili primerni za izvajanje programa in potem za zabavo. Dne 11. III. ob 15. uri je bila proslava .udeležilo se je je precejšnje število ljudi. Z izvajanjem programa so bili zadovoljni gledalci, ne vemo kako pa tisti, ki proslave niso obiskali. Žene navedenih vasi zelo rade listamo po knjigah, kakor tudi po časopisih. V 12. številki »Novic« smo zasledile nezaželen in delno neresničen članek. Ne moremo mimo tega, da ne bi povedale kaj je in kaj ni resnica. Omenile smo že, da je odbor žensk sklical sestanek za 23. II. Seznam vabljenih je bil podpisan že 22. II. Dne 23. II. ob 13. uri so prinesli šolski otroci vabilo za sestanek roditeljev, na katerem bi se pogovorili o proslavi dneva žena, to je za isti datum in isto uro, čeprav je tovarišica Justina Rauh podpisala že prejšnji dan vabilo za sestanek žena na Brezovici. Vedeti moramo, da nimamo vse žene šoloobveznih otrok in nismo vedele poprej za drugi sestanek. Pisec članka pripominja, da je bil do sedaj vsak sestanek v šoli na Vimolju in menda bi moral biti tudi na ta dan ravno tam. Kakor smo že omenile, smo se sestale na Brezovici zaradi tega, ker smo se morale pogovoriti glede prostora za proslavo. Šolski prostor je primeren za izvedbo kulturnega programa, ni pa za zabavo in zato smo dobile prostor drugje. V zapisu, da je blagajnik odklonil plačilo prispevka povsem ne drži. Od treh prizadetih so dve ženi izjavili, da ne gredo nikamor, k tretji se blagajnik stvarno ni oglasil, verjetno iz osebnih razlogov. Omenjeno je tudi, da smo izolirale 66-letno interniranko; pripominjamo, da je bila obveščena in ni razložila, zakaj se ne bo udeležila ali kakšne teškoče ima. Menimo, da je beseda »razdvaja« za nas žaljiva, saj se je proslave na Vimolju udeležilo samo 6 ali 8 žensk. Bralce naprošamo, da o članku premislijo in povedo, ali je razdvajanje na strani večje udeležbe žensk in občinstva, ali tam, kjer jih je samevalo samo nekaj, in to brez vsakega programa. Žene navedenih krajev želimo, da bi drugo leto za praznik žena stale v eni vsti, kakor smo stale tedaj, ko nam je okupator grozil s smrtjo na vsakem koraku našega gibanja. Žene iz Poljanske doline Družinski tednik Delovni načrt za gospodinjska dela v družini Kakor pri vsakem poklicnem delu, tako tudi pri gospodinjskem ne pridemo nikamor brez določenega delovnega načrta. To bi naj bil nekakšen urnik opravil, ki so nujna in r^dna v skupnem družinskem življenju. Teh urnikov pa bi moralo biti toliko, kolikor je družin, ker so pogoji .v vsaki družini različni. Bodisi, da sta zaposlena oče in mati, da imata enega ali več otrok; da so ti otroci še majhni in popolnoma nesposobni za vsako delo, ali pa že večji; in kolikor starosti, toliko različnih možnosti za pomoč doma. Zelo zavisi množina dela doma tudi od tega, ali se doma hranimo ves dan, ali pa se vsaj opoldne poslužujemo obratov družbene prehrane. Dalje vpliva na način dela tudi, kako je gospodinjstvo opremljeno s sodobnimi gospodinjskimi aparati, kako se poslužujemo gospodinjskih servisov za pranje, likanje, šivanje. Zato enotnega urnika ne more biti. Tak delovni načrt mora sestaviti vsaka družina zase, premišljeno in ga prilagoditi delovnemu času odraslih ter šolskemu pouku otrok. Vsak mora vedeti, kakšne so njegove dolžnosti zjutraj doma, preden odide na delo ali v šolo, in kaj ima opraviti v popoldanskem in ve- černem času. Vse delo je treba tako organizirati, da nam bo vsak opravek v stanovanju jemal čim manj časa in da bo čim manj utrudljiv. Ne smemo poza- Pleten košek na koleščkih, ki ga izdeluje Zavod za zaposlovanje invalidov Kočevje. Stane 2400 dinarjev, prodajajo pa jih v trgovini zavoda za zaposlevanje invalidov v Kočevju biti, da je prosti čas izven službe namenjen počitku oziroma 'učenju, pa naj gre za odraslega ali za otroka. S pretiranim čiščenjem in snažen jem zagrenimo ljudem marsikatero prosto uro. Z načrtnim delom pa omogočimo vsakemu, da čim prej opravi svoje delo in potem razpolaga s svojim časom. Tako bo v družini, kjer se člani vrnejo z dela ali šole, vladalo veselo razpoloženje. Delo bo opravljeno brez napetosti in nervoze in ne bo treba povleči pozno v noč. Gospodinjskemu delu, ki ga moramo opravljati vsak dan (pometanje in pospravljanje stanovanja, kuhanje, kurjenje peči pozimi, nakup mleka, kruha in mesa ter sadja in zelenjave, čiščenje čevljev, pomivanje in pospravljanje posode itd.) se pridružijo še dela, ki jih opravljamo enkrat tedensko ali večkrat mesečno (pranje, likanje, stepanje preprog, tedensko čiščenje stanovanja, snaženje tal, pomivanje oken itd.) Zato si moramo tudi to delo porazdeliti tekom tedna, da ne pride vse na en dan. Vseh del, ki jih moramo opraviti v stanovanju, seveda ne bomo mogli upoštevati pri sestavi delovnega načrta, ker se vedno pojavijo taka dela, ki jih je treba opraviti še izven načrta (zračenje in krtačenje oblek, posteljnine, vkuhavanje zelenjave in sadja, nabava oziroma sprava zimske zaloge živil in drv), ker smo odvisni od vremena, da lahko ta opravila v redu opravimo in tudi čas nabave ni vedno odvisen od nas. Če nam bo uspelo navaditi vse člane v družini, da bo vsak opravil svoje dolžnosti takrat, ko je treba, nam bo ostale še dovolj časa za izredna dela, predvsem pa za učenje in razvedrilo. NEKAJ SOLAT % Krompirjeva solata s skuto Krompir skuhamo, ga olupimo in zrežemo. Se mlačnega osolimo in zabelimo z oljem, potresemo s kumino in mu primešamo pretlačeno skuto. Končno dodamo še kislo smetano in po okusu čebule. £ Solata iz pora 1. Por dobro operemo, zrežemo na tanke rezance in odcedimo. Nato ga potresemo s kumino, zabelimo z oljem, okisamo in takoj ponudimo. Izvrstno se poda k mesu. @ Solata iz kuhanega pora. V malo slane vode skuhamo le bele, očiščene in oprane dele pora. Odcejenemu in ohlajenemu primešamo olupljeno, na male kocke zrezane kumarice, prilijemo olje, kis, osolimo in potresemo z drobno sesekljanim zelenim peteršiljem. ® Francoska solata Zelenjavo (gomolj zelene, korenina peteršilja, korenje, cvetačo) skuhamo v zelo mali količini slane vode. Krompir skuhamo v oblicah in ga olupimo. Ze-.lenjavo, krompir, kumarice, grah iz konzerve, v trdno kuhani jajci, 5 dkg prekajenega mesa ali pečenke in jabolko zrežemo na kocke, vmešamo majonezo (kupljeno) in postavimo vse skupaj za nekaj časa na hladno. Ne pozabimo na solate iz pese, kislega zelja in repe! £ Črna redkev z jabolki Črno redkev operemo, olupimo, zribamo na strgalniku, osolimo in zmešamo z oljem. Vrhu naribamo še oprano olupljeno jabolko, hitro umešamo, da ne porjavi in takoj serviramo. fealieefe Mama mi je pripovedovala Bilo je meseca junija 1942, ko so prišli iz Kočevja v našo vas Banjo Loko Italijani. Naselili so se v trdno zidane hiše, ker so se bali partizanov. Začeli so graditi bunkerje in se v vasi utrjevati. Partizani so takoj zvedeli, da so v naši vasi. Italijani. Takoj drugi dan so jih napadli. Vas so obkolili in ob peti uri zjutraj so zaropotale partizanske strojnice. Ata in mama nista vedela, da Too napad partizanov na našo vas. Hiša je bila zidana samo na pol; prvi rafali mitraljezov so zid hiše takoj prebili. Ata, mama in moja dva bratca so še spali. Takoj so bili pokoncu. Radi bi bili kam zbežali, pa niso Preteklo torek smo imeli učenci šole J. Šeško športni dan. Pred šolo so prišli smučarji in sankači. Z učitelji smo odšli proti Podgorski ulici. Sankači so odšli na sankaško stezo, smučarji so že prej odšli proti Mahovniku. Nekaj nas je bilo tudi takih, ki nismo imeli ne sank ne smuči. Napotili smo se proti Mestnem Vrhu. Ob veselem razpoloženju smo nenadoma zagledali pod smreko v snegu mladega srnjaka. Tiho smo ga opazovali, potem so se mu fantje približali, da bi videli, kaj mu je, ker je ležal kar negibno dalje. Ko jih je smjaček zagledal, je naredil nekaj skokov in obtičal v snegu. Fantje so ga vzdignili in prinesli na cesto. Iz ust sr-njačka se je slišalo mile glasove, kot bi govoril. Ubogi srnjaček, milo nas je gledal z vprašujočimi očmi, češ — kaj boste storili z menoj? Gledali smo ga in ugotavljali, kaj mu je. Sklenili smo, da ga odnesemo k najbližjemu lovcu v mesto. Fantje so smjačka odnesli, ostali pa smo pot nadaljevali. Vse nas je mučila radoved- imeli kam, ker je pokalo od vseh strani. Ata je v veži odtrgal desko in skočili so v hlev, kjer so prebili ves dan. Po vasi se je slišalo samo vpitje in pokanje. Popoldne ob peti uri so streli prenehali, ata je pogledal po vasi in videl, da ni nikjer več Italijanov, zbežali so na Brod ob Kolpi, po poti so pa požigali hiše ob cesti. Hrabri partizani so premagali sovražnika in osvobodili našo vas. V boju je padlo več Italijanov, padel je pa tudi partizanski komandant po imenu »Jastreb«. Partizanom je bilo zelo težko, ker so izgubili svojega komandanta. nost. kaj je z ubogim srnjačkom. Ko smo se vračali, smo pri kam-nalomu srečali fante, ki so nam povedali, da je srnjaček že na veterinarski postaji in veterinar je ugotovil, da ima zlomljeno hrbtenico in zmrznjene noge. Pozneje smo zvedeli, da je srnjaček poginil. Težko nam je bilo, ker je bil naš trud zaman, da bi’ pomagali ubogi živali. Vsi smo želeli, da bi srnjaček ozdravel in se vrnil v okrilje naših svobodnih gozdov. SNEG SPOMLADI Prišel je pomladanski čas, sneg pa noče še od nas in pastirček rad bi ž’vinco svojo, gnal bi past v planinco. Ko mesec marec bo minil, bo sonce toplo, sneg stopil, rož’ce bodo zacvetele in ptičice lepo zapele. Zdaj bi bilo treba že orati in sejati, sneg pa noče še zbežati. Kmetje tožijo kaj bo, če sneg ne bo že vzel slovo. Zidar Marija, Osnovna šola Kostel PRVI POMLADINSKI DAN Že ves mesec marec razsaja po Kočevju nalezljiva bolezen »gripa«. Nekateri učenci so manjkali kar ves teden. V šoli nas je bilo zelo malo. Zato so šolo zaprli za pet dni. Tistih pet dni smo se doma zdravili s čajem in medom. 21. marca, na prvi pomladanski dan, smo prišli zopet v šolo. Dan je bil kaj čuden. Ni nas pozdravilo toplo pomladno sončece, ptički nam niso zapeli v pozdrav in tudi zvončki in trobentice, vsakoletni prvi znanilci pomladi, so ostali skriti pod snegom. Ne upajo na dan, ker se boje zime, ki še vedno neusmiljeno gospodari na Kočevskem. Sneg pada v gostih kosmičih, od streh visijo ledene sveče, okoli hiše piha mrzel veter, mi pa se stiskamo okrog tople peči kot sredi najhujše zime. Otroci imamo radi sneg, da se lahko sankamo in smučamo. Kar je pa preveč in dolgo kot letošnja zima, ni nikomur več v veselje. Razočarani smo nad zimo, ker niti za trenutek ne pusti sončku pokukati k nam, da bi mu potožili, kako dog čas nam je po njem. Zima, zima bela. vedno sem te rada imela, zdaj srčno želim, da se posloviš in pomlad k nam pustiš! Jožica Zakrajšek, šola M. Bračič, Kočevje JPI V V sredo 21. marca je bil v Ribnici sklican sestanek, kjer naj bi razpravljali o telesno-vzgojnem delu, a se ga zaradi slabega vremena niso mogli udeležiti vsi, ki so bili povabljeni. Na tem sestanku so razpravljali o štafeti mladosti, pionirskih igrah in pripravah za telovadne nastope. Kot vsako leto. bo tudi letos potekala pot štafete mladosti od Kočevja čez Ribnico in Velikih Lašč proti Ljubljani. Tej glavni progi se bo priključila tudi štafeta iz Loškega potoka in Sodražice, morda tudi iz Grčaric. Glavna štafeta bo šla skozi Ribnico 10. aprila ob 11. uri. Pri štafeti bodo sodelovale vse množične organizacije, šole in ustanove, kakor tudi JLA. Delo so razde- Milo nas je gledal z vprašujočimi očmi, češ, kaj boste storili z menoj? Dne 19. marca je bila seja Upravnega odbora Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana. Na tej seji se je med drugim obravnavala tudi problematika kinematografov v ljubljanskem .okraju. Z ozirom na to,, da je na našem področju precej kinematografov, mislim, da je prav, Film da povem nekatere bistvene ugotovitve o položaju naših kinematografov, kakor tudi o njihovi dejavnosti in problematiki. To toliko bolj, ker je v zadnjem času v našem časopisju vse več objektivnih pa tudi neobjektivnih kritik na račun njihovega poslovanja, odn. njihove programske politike. KAKŠEN JE POLOŽAJ NAŠE KINEMATOGRAFIJE? Verjetno bo za mnoge obiskovalce kinematografov nerazumljivo, če odkrito povem, da je pri nas kinematograf v prvi vrsti gospodarska dejavnost, šele v drugi vrsti pa mu prištevamo še kulturno-prosvetno dejavnost. Marsikdo bo rekel, da to ni res, pa je tako. Samo poglejmo Zakon o filmu, kateri šele v drugi vrsti priznava kinematografu kulturno-prosvetno dejavnost, v prvi vrsti pa ga izenačuje z našimi ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. Posledica tega je, da kinematograf pod takšnimi pogoji mora iti po poti takozvane komercializacije, odnosno njegov finančni efekt je v mnogočem odvisen od takozvanih komercialnih filmov, kateri pa ponavadi res nimajo ničesar skupnega s tistim, kar pojmujemo pod nazivom kultura in prosveta. Že samo dejstvo da samo v Sloveniji odpade na prebivalca letno 19 filmskih predstav pa nam jasno pove, da je film danes eden od najbolj obiskanih kulturnih dobrin pri nas. V tem pogledu zavzemamo celo tretje mesto v Evropi, kar je nedvomno uspeh. Če pa upoštevamo pri filmu njegov izredno pomemben vpliv na miselno, etično in estetsko oblikovanje našega človeka, potem lahko ugotovimo, da bi moral biti kinematograf predvsem ustanova z izrazito kulturno-vzgojno funkcijo. Vloga kinematografa NAVDUŠENO JIH JE POZDRAVILA POLNA DVORANA LJUDI V nedeljo 25. marca je mladinski aktiv iz Dolge vasi uprizoril v vaški dvorani v Črnem potoku komedijo »Poročil se bom š svojo ženo«. Igro je režiral Kavs Tone. Člani igralske skupine so vložili v igro veliko truda in so dobro uspeli. Svoje vloge so odigrali prisrčno in prepričljivo. Navdušeno jih je pozdravljala polna dvorana ljudi, ker ni manjkalo smeha in dobrega razpoloženja. V Črnem potoku zelo manjka kulturnih prireditev in so vaščani veseli vsake iskrice, ki posveti v njihovo kulturno temo. Zaradi tega si želijo večkrat take in podobne prireditve, kakor tudi predavanj. V vasi ni bilo nobene igre, odkar je leta 1953 odšel iz Črnega potoka v Kočevje Franc Ožbolt, ki je bil pri tem delu zelo agilen. A. P. Materi \ spomin (Ob obletnici njene smrti) Le redko si bila v življenju vesela, saj s trnjem posuta ti bila je pot. Počasi, kot sveča, si dogorela. Nobenih užila nisi dobrot. Od vsega si delo najvišje cenila. Marljiva kot mravlja si bila ves čas. Predobra in skrbna vsa, mati, si bila — ah, v meni svetal je, ves zlat Tvoj obraz. Rudolf Mohar pa je še pomembnejša v manjših krajih, kjer je film edino kulturno razvedrilo tamkajšnjega prebivalstva in ga v določeni meri edino on seznanja z kulturno umetniško ustvarjalnostjo. Če bomo ta problem obravnavali kompleksno in iz tega vidika, bomo nedvomno prišli do zaključka, da mora naš kinematograf pod današnjimi pogoji na prvo mesto postaviti svoje kulturno vzgojno poslanstvo in šele v drugi plan njegovo ekonomsko donosnost. To pomeni, da bomo morali nujno poiskati ustrezne upravno-organizacijske oblike našega kinematografa, in seveda v zvezi s tem tudi ustrezni gospodarski status, še posebno poudarjam to iz razloga, ker nam je dosedanja praksa v .tem pogledu prinesla že precej slabih izkušenj. VPRAŠANJE KADROV V KINEMATOGRAFIJI Tudi to je eno važnih vprašanj. Do danes na tem področju nismo storili skoraj ničesar. Edi- a I i no kar je bilo, je to, da smo zahtevali, da naj bo kinooperater kvalificirani delavec. Vprašanju vodilnih kadrov pri naših kinematografih pa smo posvečali bore malo skrbi ali pa sploh ničesar. Ali je potem spet kaj čudnega, če je kinematografski program natrpan z raznimi kavbojkami in filmi tretjerazredne vsebine. če je na programih naših kinematografov tako malo res kvalitetnih filmov, ali pa skoraj jih ni. V mnogočem je ta program odvisen od naših upravnikov kinematografov. Res je, da obstojajo programski sveti, kod nekakšen pomočnik pri izbiri programa, vendar so ti največkrat le mrtva črka na papirju ali pa jih sploh ni. Res je, da pri izbiri filmov pod današnjimi pogoji odločilno vlogo odigrava komercialna stran filma in šele v drugem planu umetniška. Res pa je tudi, da imamo filme kateri so na dostojni umetniški ravni, pa so obenem tudi komercialni. Teh pa mnogi upravniki naših kinematografov ne vidijo. Iz dolgoletne prakse sem opazil, pri sklepanju pogodb, da se naši upravniki (ne vsi) krčevito branijo filmov z takožvanega vzhodnega bloka in pa seveda tudi domačih filmov. Zakon o filmu točno predvideva, da mora vsak kinematograf predvajati letno 10% domačih filmov od celotnega programa in v istem razmerju tudi domačih kratkometražnih filmov. V marsikaterem kinematografu pa se ta Zakon ne sp rova j a, ali pa celo nevedo zanj. Čestokrat slišiš odgovor, ti filmi so zanič, ni obiska in temu podobno. Res je, da film privlači najširše mno- žice, to je od tistih z višjo kulturno izobrazbo pa do tistih z najnižjo kulturno izobrazbo. Vendar je zadnjih več kod prvih in seveda ni potem nič čudnega če je film s plehko in lahko vsebino bolj obiskan kod pa film kateri je res na neki dostojni, umetniški ravni. Če pa še naši upravniki kinematografov (naj mi ne zamerijo) spadajo v to skupino, je popolnoma jasno, da bodo zastopali takšno progam-sko politiko. Ni s tem rečeno, da sedaj črtajmo vse te vrste filmov s programa, ne nikakor ne,‘ ampak znajmo poiskati tak program, kateri bo vedno zadovoljil eno in drugo stran, v bistvu pa bo dajal svoj poudarek kulturnem dvigu svojih obiskovalcev. Verjemite mi, da bodo odpadle marsikatere upravičene kritike na račun programov. Spominjam se kritike v pogledu programa v Kočevju, kateri je bil pred kratkim v »Novicah«. Mislim, da je tovariš imel v mnogočem prav in uprava kina bi lahko povzela iz tistega marsikaj sebi v korist, njihov odgovor pa v mnogočem ni bil pravilen. Vsaj v pogledu nabave filmov ne, in seveda tudi njihove programske politike. Mišljenja sem, da je javno mnenje najboljše merilo ali je programska politika kinematografa ? pravilna ali ne. Takšne upravičene občasne kritike lahko v mnogočem pripomorejo k izboljšanju samega programa. Popolnoma lahko trdim, da se kulturno-prosvetni faktorji v naših komunah z problematiko filma doslej skoraj niso ukvarjali, če pa so Se, pa v zelo majhni meri. Dejstvo pa je, da bi še tako slabo razvite podeželske komune s še tako skromnimi sredstvi v mnogočem lahko vplivale na kakovost programa v naših kinematografih. Praksa nam je pokazala, da se iz nekvalificiranih in kulturno pomanjkljivo štacuna razgledanih upravljalcev naših kinematografov ne da preko noči narediti dobre strokovnjake v tem pogledu. V vseh povojnih letih nismo ničesar storili za njihov kulturni dvig in to ponavljam še enkrat pri tistih ljudeh kateri so odgovorni za kultumo-umetniško raven predstav. Zato bo potrebno v sodelovanju s kulturnimi ustanovami, organizacijami in posamezniki, ki dobro poznajo problematiko kinematografije, določiti profil upravnika kinematografa, predpisati za to delovno mesto ustrezno izobrazbo in preko primernih oblik šolanja kvalificirati tiste, ki zato izpolnjujejo pogoje. Kadar bomo dosegli to, bodo odpadle tudi vse kritike na račun naših kino programov. (Nadaljevanje prihodnjič) Vi, ki nas sodite V počastitev občinskega praznika 26. marca je bila organizirana v Ribnici dramska revija. Predvideno je bilo, da bo prva predstava dramske skupine iz Gregorja 21. marca. Zaradi obolelosti igralcev so jo morali preložiti za teden dni. V soboto 24. marca pa je ribniška Svoboda uprizorila dokaj zahtevno dramo ameriškega avtorja Roberta Hosseina, »Vi, ki nas sodite.« To dramo je marsikateri že slišal po radiu. Ves tok dogajanja je postavljen v sodno dvorano. Na zatožni klopi je Julija Trevard in njen mož John zaradi umora svojega sinčka Richarda. Vsebina drame je iz ameriškega življenja. Z uprizoritvijo tega dela so ribniški igralci ponovno dokazali, da so sposobni dati na oder še tako teško delo. Tožilca je odlično zaigral Tone Petek in je s svojo igro navdušil občinstvo. Dober je bil tudi zagovornik Klemenc. Sodnika pa je prav sodniško odigral Janez Peček. V ribniški komuni lili in je pričakovati, da bo štafeta tako kot vsako leto toplo sprejeta s pozdravi za našega dragega maršala Tita. V razpravi so govorili tudi o Pl, ki se že izvajajo po programu. V Loškem potoku je bilo izvedeno smučarsko tekmovanje. Sole organizirajo športne dneve na katerih pionirji tekmujejo v raznih panogah. Pionirji so nastopali tudi v Ljubljani z vajami na orodju in prejeli lepi diplomi. — 8. aprila bo v Ljubljani tekmovanje v krosu, katerega se bodo udeležile najboljše ekipe -iz šol. Dalje so sklenili, da bi v tednu mladosti vse šole organizirale skupni izlet na Travno goro in organizirale miting, na katerem bi govorili o slavnih dneh naše preteklosti borci iz NOB. Organiziralo naj bi se medobčinsko tekmovanje v odbojki, rokometu in drugih igrah. Več tekmovanj naj se organizira tudi v okviru same občine, da bodo postale Pl res masovne. Tudi razredna tekmovanja v atletiki se bodo organizirala. Mladina pa ne bo samo tekmovala, pač pa bo urejala tudi športne objekte in igrišča in s tem sodelovala pri tekmovanju pod imenom »Kurir Joviča«. Pionirji bodo po končanem tekmovanju prejeli značke, seveda najboljši. Tudi glede zdravstvenega pregleda pionirjev je potrebno urediti in bi morali glede tega zdravstveni in prosvetni delavci stopiti v tesno sodelovanje. Želja je, da bi se vpisalo v mlečno okolju starih igralcev se je dobro znašel na ribniškem odru tudi Golja, za katerega upamo, da ga bomo še videli na odru. Z vso resnostjo in s pravo igralsko sposobnostjo je zaigrala tovarišica Šmalčeva. Tudi Gelzetova in Novakova sta svoji vlogi dobro odigrali, kakor tudi Zalarjeva. Igro so zelo poživeli poleg navedenih še Dušin, Pirkar, Tomšič in Košir. Da je pa delo tako lepo uspelo, je seveda zasluga režiserjev Milene Borovac in Toneta Petka. Scena je bila primerna; mogoče bi bilo delo še bolj učinkovito, če bi bila razsvetljava nekoliko bolj efektna. Za izvedbo tako težkega dela pa ribniški »Svobodi« lahko prav toplo in iskreno čestitamo. M. M. kuhinjo čimveč pionirjev. Seveda je za izvedbo vseh Pl pereče vprašanje finančnih sredstev. Šole so dobile za prodajo listke, na katerih so naslikani naši vrhunski športniki. Sredstva, ki se bodo s tem zbrala pa niso namenjena za izvedbo Pl, pač pa za nabavo rekvizitov in urejanja igrišč. Pl pa bi morala finansirati občina in društvo »Prijateljev mladine«. Zato pri tako obsežnem programu, občina ne bi smela skopariti z dotacijo. Govorili so tudi o telovadnih nastopih v Ribnici in Sodražici, ki naj bi se organizirali v juniju, na katerih bi sodelovala vsa mladina iz občine. Organizacijo teh nastopov so poverili telovadnim učiteljem. Dotaknili so se tudi stadiona, ki bi ga bilo potrebno ograditi, ter urediti prostora za vadbo na Velikih Poljanah. Iz tega je razvidno, da je program telesne kulture v ribniški komuni zelo pester in bo potrebno resno prijeti za delo, če bodo hoteli izpolniti vse naloge, ki so si jih zadali za letošnje leto. M. M. Presenečenja ob koncu petega kola V zadnjih dveh tekmah petega kola za prvenstvo kluba so bila precejšnja. Zidar je v petek 23. III. premagal ObLO I z visokim rezultatom 4250 proti 4064 kegljev. Pričakovali smo ostrejši spopad in borbo za vsak kegelj. Zidarjevi kegljači od tekme do tekme postavljajo boljši rezultat in bodo tako resno ogrožali sam vrh lestvice. Največje presenečenje pa je bilo na tekmi med Kovinarjem in ObLO II, ki je bila odigrana v nedeljo, 25. III. Zmagalo je moštvo ObLO II z 4032 proti 3913 kegljev. Favoriti so bili vsekakor Kovinarji, ki imajo tudi boljši povpreček podrtih kegljev, vendar so fantje ObLO II prekosili samega sebe in dosegli do sedaj njihov najboljši rezultat. Rezultati: Zidar (4250) — Sa-697, Zbašnik 692, Oražem 679, jovic 762, Marinč 702, Maver 697, Zbačnik 692, Oražem 679, Južnič 718. ObLO I (4064) — Henigman 764, Merhar 592, Muhič 679, Benčina 656, Ocepek 716, Vovk 657. ObLO II — (4032) — Golob 610, Arko 707, Praznik 553, Žagar 697, Trdan 731, Levstik 734. Kovinar (3913) — Kavčič 604, Lesar 642, Tušar 725. Marinč 588, Jakšič 712, Briški 642. Rezultati posameznikov so naslednji: KK Grospulje (5878) — Predalič 710. Virant 761, Štrubelj 717, Zupančič 722, Ahlin 727, Dovžan M. 771, Dovžan P. 749, Predalič F. 721. KK Kočevje (5842) — Držek 767, Mejak 672, Henigman 693. Ocepek 696, Vidmar 763, Krapež 759. Sajovic 746, Kočevar 746. K. F. KEGLJAČI NIMAJO SREČE! V nedeljo, 25. III. 1962 je bila odigrana prijateljska tekma v disciplini 8 X 200 lučajev, med KK Grosuplje in KK Kočevje. Gostje so zmagali s tesnim rezultatom 5878 proti 5842 podrtih kegljev. Tekma je bila lepa in zanimiva, doseženi rezultati pa so bili slabi in pod povprečjem. Naši kegljači bi morali tekmo dobiti z najmanj 100 kegljev razlike, bilo pa je ravno obratno, izgubili so jo za 36 kegljev po krivdi nekaterih kegljačev, ki niso podrli niti 700 kegljev. oknlM/atu, Qi$Mnie pce&uudce e Spswedi čestitke Jiati bar. Uredništvo in uprava v Nočevju, Ljubljanska cesta 14-a, Jtiefon uprave in uredništva 389. j^tna naročnina 800 din, pollet-400 din in jo je treba plačati . naprej. Za inozemstvo 2.000 Jnarjev oziroma 3 ameriške ^n»rje. Tek. rač. 600-27-1-265 M NB podružnica Kočevje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in nam na kakršenkoli način pomagali, ter ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Posebna zahvala družini Lindičev! in Gladovi. Žalujoči: Žena Dragica, hčerka Marija poročena Katič z družino, sinovi Lojze, Rudi z družino, Branko z družino in ostalo sorodstvo. OBVESTILO V tem mesecu je bilo v Kočevju sicer že več zabavnih prireditev, najkvalitetnejša pa bo 31. marca ob 20. uri v Seškovem domu. Svet svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana prireja pod geslom »Po delu razvedrilo« koncert zabavnih melodij. Sodelovali bodo: »Veseli rudarji« iz Trbovelj — pojeta Nanda in Nande ter brata Černe in Šentviški Jazz ansambel iz Ljubljane. Ljubitelji zabavne glasbe bodo lahko zopet prišli na svoj račun. Predprodaja vstopnic je v trafiki pred kavarno. OBVESTILO Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, sekcija bivših političnih internirancev je sprožila vprašanje postavitve spomenikov vsem tistim žrtvam faši- PRODAM Prodam otroško posteljico. Švajger, Kočevje, Ljubljanska cesta 43. KUPIM Kupim dobro ohranjeno moško dvokolo. Mirko Cižek, Jelendol, p. Dolenja vas. PREKLIC Preklicujem izjave o Mariji Delač iz Morave, ker niso resnične. Marija Hanšek, Morava 22. PRODAM Kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. Muhič Tončka, Kočevje, Cankarjeva 3. PRODAM Zaradi selitve prodam kombinirano pohištvo. Cena 50.000 din; možnost obroki. Dimitrijevič Cirila, Kočevje, Ljubljanska 20. PREKLIC Preklicujem neresnične besede. ki sem jih izrekla o Irmi Jelenc. Zahvaljujem se ji, ker je odstopila od tožbe. Boža Skender, Dijaški dom, Kočevje JADRAN, KOČEVJE: 30. marca do 1. aprila jugoslovanski film »Karolina Reška«, 2. in 3. aprila romun. barvni film »Darc-lee«, 4. in 5. aprila jugoslovanski film »Mirno leto«, 6. do 8. aprila angleški film »Sinovi in ljubimci«, 8. aprila matineja »Murnu«. SVOBODA, RUDNIK: 31. marca do 1. aprila jugoslovan. barvni film »Carjeva nova obleka« od 7. do 8. aprila ameriški barvni film »Tri ure do odločitve«. SVOBODA, STARA CERKEV: 31. marca in 1. aprila kitajski film »Belolaso dekle«, 7. in 8. aprila jugoslovan. film »Edini izhod«. RIBNICA: 31. marca in 1. aprila japonski CS film »Smrt na Pacifiku«, 7. in 8. aprila jugoslovanski film »Klempo — veliko potovanje«. SODRAŽICA: Nimamo programa. LOŠKI POTOK: 1. aprila nemški barvni film »Planet smrti«, 8. aprila ameriški barvni film »Najhitrejši revolveraš«. VELIK ELAŠČE: 31. marca in 1. aprila ameriški barvni CS film »Slikarka modelov«, 7. in 8. aprila francoski film »Tatovi draguljev«. DOBREPOLJE: 31. marca in 1. aprila italijanski barvni CS film »Herkules in Lidij ska kraljica«, 4. aprila poljski film »Podmornica Orel«, 7. in 8. aprila ameriški barvni CS film »Skozi planine divjega zapa-da«. PONIKVE: 5. aprila poljski film »Podmornica Orel«. KOČEVSKA REKA: 31. marca in 1. aprila angleški film »Pot v visoko družbo«, 4. aprila italijanski film »Dekleta z 04«, 7. in 8. aprila i tali j ansko-nemški film »Ne pozabi me«. PREDGRAD: 31. marca in 1. aprila italijanski barvni film »Avanture Kasanove«, 7. in 8. aprila ameriški barvni film »Tonka«. BROD NA KOLPI: 1. aprila ameriški barvni film »Ranč prokletih«, 4. aprila jugoslovanski film »Ciganka«. Šahovski turnir v Osilnici V Osilnici je bil odigran pionirski šahovski turnir, ki ga je organizirala športna sekcija. Na turnirju, ki je bil prve te vrste, je nastopilo 5 igralcev: Ožura Janez, Kovač Marjan, Tomec Anton, Rakovec Branko in Katera Peter. Nesporni favorit je bil Ožura Janez, ki je premagal vse svoje nasprotnike in s 4 točkami osvojil prvo mesto. Drugo in tretje mesto si delita Kovač Marjan in Tomc Anton, ki sta dosegli 2,5 točke. V medsebojnem srečanju sta si bila enaka in sta točko podelila. Dobro se je izkazal tudi Branko Rakovec, ki je zasedel četrto mesto. Zadnji je bil Ka-tern Peter, ki še ni dorastel ostalim in se bo moral še z večjo marljivostjo posvetiti igri. Ne smemo misliti vedno samo na uspeh, važno je, da sodeluješ. Ce danes ne uspeš, boš morda že jutri. športna sekcija izvajati svoj plan dela. V kratkem bo organizirala še članski šahovski turnir. Tekmovala bodo tudi dekleta. Ce bo sekciji uspelo dobiti mizo za namizni tenis, bo organizirala še namiznoteniški turnir. Pripravljajo se tudi za nogomet in odbojko in tako bo športna dejavnost v Osilnici letos zelo živahna, da prebivalcem Kolpske doline ne bo manjkalo razvedrila. ŠTAFETA MLADOSTI Tudi letos bo potekala štafeta »Mladosti« po cestah preko naše občine. Štafeta bo izvedena v okviru »Dneva Mladosti«. Vse priprave in proslave bodo letos v duhu jubilejne obletnice rojstva predsednika Tita, proslav 20. obletnice mladinskih delovnih brigad in Jugoslovanskih pionirskih iger. Glavna republiška proga štafete bo pričela 7. IV. t. 1. v Jesenicah in bo krenila preko Kranja, Kamnika v Gornji grad, nadaljevala bo 9. IV. preko Ptuja, Prebolda, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta v Sevnico, nadaljevala bo 10. IV. iz Novega mesta preko Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč in Iga v Ljubljano, kjer bo osrednja republiška prireditev na kar bo štafeta nadaljevala v Postojno in naprej proti Kopru. V Kočevje bo prišla štafeta 10. IV. 1962 ob 9.30 in bo nadaljevala ob 10. Uri. V polurnem postanko bo na Trgu Svobode kratka svečanost. Organizirane bodo tudi lokalne občinske štafete. V štafeti bo sodelovala vsa mladina naše občine. Društva in organizacije kakor tudi šole bodo prejele še podrobna navodila za štafeto. DOSLEJ PRIJAVLJENIH NAD 600 KRVODAJALCEV Iz 16 osnovnih organizacij Rdečega križa in 23 gospodarskih organizacij se je doslej prijavilo nad 600 krvodajalcev. Občinski odbor Rdečega križa ni dobil še prijav iz 8 osnovnih organizacij RK, 5 podjetij in od terenskih organizacij RK iz Kočevja. Po planu, ki ga je izdelal Okrajni odbor Rdečega križa, je predvideno, da bo oddalo v kočevski občini kri 838 ljudi. Plan bo predvidoma dosežen. Kri bodo začeli odvzemati v prvih dneh aprila. 3€ačea£e a pomladi... AVTO CESTA DO KOČEVJA »z zanesljivih virov smo zvedeli, da bo avtomobilska ce-1 sta Ljubljana—Kočevje dograjena do 3. oktobra. Sred-™stva za gradnjo ceste so že na razpolago, mladinski komite pa že zbira mladince za mladinsko delovno brigado. Gradbeni strokovnjaki pa se še vedno niso odločili, če naj bo zadnji del cesti (od Ribnice do Kočevja) asfaltiran, betoniran ali iz kamenitih kock. MLIN — BOLNIŠNICA i^redmet neštetih razprav in kritik, kočevski mlin, bodo bPpreuredili v bolnišnico. S tem bo odpadla gradnja ™ zdravstvenega doma, ki bi stala pol milijarde dinarjev. Ker je gradnja zdravstvenega objekta v Kočevju nujna (o tem je bilo govora že na mnogih sestankih), se bo začelo s prenovitvenimi deli že to nedeljo. »ZAKAJ NI KISLEGA ZELJA IN REPE?« azprava okoli kislega zelja in repe je obrodila sadove. jraTrgopromet nam je sporočil, da mu je končno uspelo "nakupiti manjšo količino kmetijskih pridelkov po zelo nizkih cenah. Pošiljka pride v kratkem in jo bodo začeli razprodajati prav gotovo že to nedeljo. Solato bo prodajala njihova trgovina Sadje zelenjava po 200 din kg, jajca po 12 din, krompir po 20 din kg, čebulo po 150 din kg pa tudi drugi pridelki bodo po občutno nižjih cenah kot sicer. LICITACIJA ZA GARAŽE ffmamo tržnico, ki slabo služi svojemu namenu. V nje-B nih spodnjih prostorih prodajajo le ogledalca in slike bolj ali manj razgaljenih žensk ter včasih preproge. Ker je lažje zadeti na loteriji milijon, kot najti na tržnici kmetico, ki prodaja peteršilj, solato, krompir ali kakšne druge kmetijske pridelke, je občinski ljudski odbor sklenil, da bo spodnje prostore tržnice preuredil v garaže. Lastniki avtomobilov, ki bi želeli najti garaže, naj pridejo na licitacijo, ki bo to nedeljo ob 9. uri dopoldne v spodnjih prostorih tržnice POCENI VINO Tkoceni vino je želja večine Dolenjcev. V gostišču »Kmet« Kočevju so sklenili, da bodo napravili poizkus in bodo znižali prometni davek na vino in druge alkoholne pijače iz 20 na 10 odstotkov. Kolektiv gostišča računa, da se bo zaradi tega promet v poslovalnici tako povečal, da ne bo samo kril razliko med 10 in 20 odstotki, ampak da si bo poslovalnica nabrala še več sredstev, kot bi si jih sicer, če bi zaračunavala 20-odstotni davek. Prvi poizKus s tako prodajo bo napravilo gostišče to nedeljo, od obiska gostov in finančnega uspeha pa je odvisno, če bodo poizkus spremenili v prakso. Razmišljajo pa tudi že, če ne bi kazalo ukiniti postrežnino. REDEK POJAV edko kdaj se pri nas kaj poceni, tokrat pa se bo. Me-BC sarija in klavnica sporoča, da se bo meso, ki se je "pred kratkim podražilo, spet pocenilo. Delovni kolektiv je namreč našel zelo vzpodbuden način nagrajevanja, tako da napravi zdaj delavec v osmih urah precej več, kot do sedaj. Ker so se tako zmanjšali stroški predelave mesa, bodo lahko znižali tudi cene mesu in mesnim izdelkom. Znižane cene bodo začele veljati že takoj s prvim naslednjim mesecem. Mesarji so tudi sklenili, da bodo dajali točno vago (kolikor stranka naroči in nič več pa tudi nič manj) in da bodo ugodili zaposlenim ženskam ter prodajali tudi od druge ure dalje (doslej so prodajali od tretje ure dalje). Tudi te spremembe začno veljati z istim dnem kot znižanje cen. TOČNI AVTOBUS 1F v to« Kočevje obvešča, da bo z naslednjim mesecem lo-kalni avtobus vozil točno po voznem redu in da ne bo "imel več odhoda pred določenim časom ali po njem, ZOBOZDRAVNIK TUDI OB NEDELJAH T e kdo še ni na svoji koži občutil pomanjkanja zobo-Bi zdravnikov in kdo še ni v onemogli jezi klel, ker ni mogel proti pri zobozdravniku na vrsto? Na vratih zobozdravstvenih ordinacij namreč skoraj neprestano visita listka »Do nadaljnega ne sprejemamo novih pacentov«, medtem ko socialno zavarovanje še nikoli ni obvestilo podjetij, »da naj do nadaljnega ne vplačujejo prispevkov za socialno zavarovanje«. Zobozdravstvena ambulanta je sklenila ustreči vsem, ki bi si radi zdravili zobe in bo uvedla tudi nedeljsko dežurstvo. Tako bo vsako nedeljo dežural po en zobozdravnik, nove naročnike pa bodo sprejemali že naslednjo nedeljo ob 9. uri. STOLPNICI SE POGREZATA ■vvsled ogromne teže sta se začeli pogrezati in nagibati HF proti Rinži kočevski stolpnici Strokovnjaki so izjavili, da bodo preprečili nadaljnje pogrezanje tako, da bodo podrli zgornja tri nadstropja ter tako občutno znižali obremenitev. Posebna komisija že išče krivce, saj je bilo za temelje porabljenega toliko denarja, da bi z njim lahko sezidali 8 komfortnih stanovanj (zdaj " pa jih bo treba porušiti v vsaki stolpnici 12). SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA, 31. MARCA 1962 5.00-8.00 Dobro jutro! — 8.00 Poročila — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.40 Majhni zabavni ansambli — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Primož Ramovš: Suita za dve violini, violončelo in godalni orkester — 9.45 Z rogom na lovu — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.15 Od tu in ondod — 11.00 Boris Kovačič s svojim ansamblom — 11.15 Angleščina za mladino 47. lekcija (ponovitev) — 11.30 Do dvanajstih ob vedrih zvokih zabavne glasbe — 12.00 Poročila — 12.05 Kmečka godba p. v. Silva Tamšeta — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Melodije ob 12.25 — 13.00 Napoved časa, poročila — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za zabavo in za razvedrilo — 14.05 Skladbe o mestih in deželah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Veliki zabavni orkestri — 15.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.00 Poročila — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Kitara in mandoline — 18.00 Poročila — 18.10 Nekaj prizorov iz Dvorakove Rusalke — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Zdaj pa kar po domače — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veseli uvodni takti — 20.20 Jacques Perret-Jean Forest: Korporala se drži smola IV. epizoda: V kazenskem taborišču — 20.50 Melodije za prijeten konec tedna — 22.00 Napoved časa, poročila — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.00 Poročila — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 1. APRILA 1962 6.00- 8.00 Z dobro voljo v nedeljsko jutro — vmes ob 6.05-6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30-6.35 Napotki za turiste — 7.00- 7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.30-7.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Skladbe o Mikiju in druga svoja dela za otroke izvaja pianist Pavel Sivic —9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Partizanski samospevi Janeza Kuharja — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Nekaj me odij za dober tek — 12.00 Poročila — 12.05 Naši poslušalci čestitajo i* pozdravljajo I. — 13.00 Napoved časa. poročila — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Vesele slovenske narodne v izvedbi naših zborov — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. — 15.00 Napoved časa, poročila ia vremenska napoved — 15.15 Zveneče kaskade — 15.30 V nedeljo popoldne v operi — 16.01 Humoreska tega tedna — 16.20 V prijetnem razpoloženju ob radijskem sprejemniku — 17.00 Poročila — 17.05 Koncert v ritmu (Zbor in orkester Ray Con-niff) — 17.15 Radijska igra — 18.09 Emanuel Chabrier: Pastoralna suita — 18.30 Športna nedelja — 19.00 Obvestila 19.06 Razni orkestri — razni stili — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.46 Iz albuma orkestra Raphaele — 21.00 Umetnost Fritza Kreisler-ja — 21.45 »V soju zvezda« —- 22.00 Napoved časa, poročila — 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana — 23.00 Poročila — 23.05 Želimo vam obilo zabave 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Kako je z delovnim časom kočevskih zdravnikov? Na vratih kočevske ambulante je pribit listek, na katerem je napisano, kdaj kateri zdravnik ordinira oziroma sploh, kdaj so ordinacije. Med drugim piše tudi, da ordinira vsak dan v tednu (razen sobote in nedelje) tudi popoldne en zdravnik od 14. do 17. ure. Ker marsikdo ni bolem tako resno, da bi mu bilo nujno potrebno že dopoldne zdravniška pomoč, ali pa ker ne bi rad zapustil delo, se odloči, da bo šel k zdravniku popoldne. Za popoldansko ordinacijo se odločijo običajno tudi taki (ki spet niso prehudo bolni), a imajo otroke. Eden od zakonskih tovarišev varuje otroke, drugi pa gre lahko k zdravniku. Zaradi teh in verjetno še drugih vzrokov so potrebne tudi popoldanske ordinacije. Uprava Zdravstvenega doma je to razumela in jih tudi določila. Zdaj pa poglejmo, kako se dežurni zdravniki pridržujejo razporeda. Pretekli ponedeljek je prišel eb 14. uri nekdo v ambulanto. Prijazna bolničarka (morda je bila tudi kaj drugega) mu je povedala: — Dežurni zdravnik je pravkar odšel na kosilo. Do zdaj je delal, vrnil pa se bo okoli treh. Saj razumete, da mora tudi na kosilo. No, in tisti je razumel (saj je tudi njemu krulilo po želodcu, ker je šel k zdravniku iz službe) in je tudi odšel na kosilo. Sklenil je, da se bo do petih popoldne že vrnil in prišel na vrsto, saj piše na vratih, da dela od 14. do 17. ure. Nekaj pred četrto popoldne se je vrnil in prisedel k trem bolnikom, ki so v čakalnici tudi čakali na pregled. Ker le precej časa ni bilo nikogar iz ambulante, je odšla neka ženska vprašat, če bodo kmalu sprejeti. Vrnila se je in povedala, da je zdravnik že odšel iz ambulante (kam je šel, ni vedela). Ostali ji tega niso verjeli in so trmasto čakali, da je prišla ven neka uslužbenka ambulante in povedala: — Doktor je že pred eno uro odšel. Ko je prišel, je pregledal tiste, ki so čakali, potem pa je šel. To je povedala tako kot, da je povsem razumljivo, da zdravnik Tomšič Andrei: KURIR BRANKO NADALJEVANJE Potem so se vrstili novi boji. Brigada je v sklopu XVIII. divizije napadla znani Štampetov most, stalno minirala progo Ljubljana—Trst, se bila po Notranjski in Primorski, dvakrat prestopila bivšo jugoslovansko—italijansko mejo, napadla Črni vrh nad Idrijo, se borila v Trnovskem gozdu in se zopet vrnila na Notranjsko na počitek. Branko je vojno vihro preživljal in prenašal naporne bojne pohode kot odrasel borec. Postal je le še bolj droban kot prej, ožgan od sonca in vetra, toda žilav in zdrav. Nekega dne ga je poklical komandant brigade. Odkar je tako uporno zahteval, da gre v četo kot borec, ga je komandant sicer še imel rad kot nekoč, toda tistega tesnega stika, kot včasih, ni bilo več med njima. »Poznaš pot do Brezovice?« Pokazal mu je kraj na vojaškem zemljevidu, ki je visel na steni. »Poznam,« je odgovoril "Branko v pričakovanju, kaj bo sledilo temu nenavadnemu vprašanju. Komandant je prav dobro vedel, da je bil Branko že večkrat kot kurir prav do Črnomlja in celo do Črmošnjic. »Prav zato sem izbral tebe,« je odgovoril komandant, kot da sledi Brankovim mislim. »Ker poznaš pot, boš vodil skupino borcev, ki gredo na novo dolžnost v VDV brigado. Tudi tisi premeščen. V vasi Čeplje se boš javil komandantu Anto-mescu. VDV brigada je na položajih v Poljanski dolini in jo boste lahko našli. Razumel?« Komandant je nalašč govoril v vojaškem tonu, ker mu je bilo žal, da se bo moral ločiti od Branka. Branku se je nabrala kepa v grlu. Hotel je prositi komandanta. »Tovariš komandant, rad bi...« »Nič ne bo iz tega. Vem kaj bi rad. Ostal. Tja moraš, ker si vojak, ker razumeš povelje. Vojska smo, Branko, redna vojska in ti si vojak, ki mora izvršiti povelje. Razporejen si aa novo dolžnost in vršiti jo moraš tako kot si jo tu v brigadi!« Komandantov glas se je nehote omilil in ni zvenel več tako trdo vojaško kot prej. Branku sta spolzeli dve solzi po licih, vendar ni zajokal. Bilo mu je težko, ker bo moral zapustiti tovariše, posebno pa Vinka in Marka, ter je sklenil prositi komandanta naj pošlje tudi njiju. »Razumem, tovariš komandant! Vršil bom svojo dolžnost kot slovenski sin in borec naše vojske. Prosim te samo, če je mogoče, da gresta z menoj tudi Vinko in Marko!« »To je že urejeno. Vedel sem, da bo tako, ker ste kar lepa trojka, pa tudi vedno skupaj tičite. No, komisar se je sekam usajal zaradi Marka, ki je sedaj vodnik in bo treba imenovati drugega vodnika, pa smo tudi to uredili.« »Hvala ti, tovarši komandant!« »»Javi se ob 6. uri v štabu, da prejmeš navodila in seznam. Komandir kolone bo zastavnik Mile, ti pa boš za vodiča.« Prijateljsko ga je potrepljal po rami in ga rahlo potisnil iz sobe, tako, da Branko ni utegnil niti pozdraviti. Še predno se je zavedel, se je znašel na pragu in vrata so se zaprla. Za trenutek je obstal, kot bi ne vedel, kam naj gre, potem pa krenil proti hiši, kjer je bival odkar je brigada v vasi. čeprav je šel iz brigade nerad in mu je bilo težko, je bil vendar vesel komandantove pozornosti, da gresta z njim tudi oba prijatelja. Bil mu je globoko hvaležen. Kraje v Poljanski dolini je poznal, saj se je med okupacijo, ko je ubežal Italijanom potikal že povsod in bil tudi v vaseh, kamor gre sedaj. Poljanci so dobri ljudje, kot belokranjci sploh. Nekateri kos kruha in mesa je dobil tiste čase. Posebno se je spominjal starega Miletiča v Čepljah. Stari Miletič je bil invalid, brez prstov na roki. Imel je edino sredinec in kadar ti je stisnil roko se je zdelo, kot da se roke oklepajo tudi prsti, ki jih ni imel. Mož je bil mnogo po svetu in poleg nemščine govoril tudi angleško. Branko ga je mnogokrat poslušal, ležeč na peči, ko je pripovedoval svoje spomine iz Amerike in od drugod. Ko se je začela borba, je pomagal partizanom, Branka pa je sprejel kot svojega sina. Njegov sin Jure in Branko sta ostala prijatelja, ter sta se, dokler je bil kurir, večkrat srečala. Jere je bil v XII. brigadi. V mislih na prijatelja Jureta in starega Miletiča si je pripravil nahrbtnik, skrbno zložil odejo, nato pa očistil puško, bila je še vedno stara italijanska karabinka in pištolo. Potem se je napotil po vasi. Do šestih je imel skoro uro časa. Počasi je šel do hiše stare Korenovke, s katero sta bila prijatelja in se poslovil od nje. Mimogrede se je poslovil še od nekaterih tovarišev in poiskal Vinka in Marka. Oba sta bila že pripravljena na odhod, ki je bil ukazan za ob pol sedmih zvečer. Vsi trije so odšli proti štabu. Tovariši, s katerimi bodo šli, so se počasi zbirali in posedali okrog hiše, zbirajoč se v gruče. Mednje so se pomešali tudi borci, ki bodo ostali in se hoteli biti z odhajajočimi do njihovega odhoda. Malo pred šesto so vsi dobili večerjo, ki je bila ta dan še posebno okusna. In kar je glavno — slana. Kuharju se je nekje posrečilo dobiti malo soli, da je osolil jed za odhajajoče. Niti Branku, niti Vinku jed ni dišala, vendar sta jedla. Vedela sta, da bosta omagala, če ne bosta jedla, saj jih čaka dolga in naporna pot. Res, da bodo šli po bližnjicah, po skrivnih kurirskih poteh, vendar težko če bodo pred jutrišnjim popoldnevom na cilju. \ ) \ ne ordinira, čeprav je na vratih napisano, da bi moral. (Naslednji dan pa je zdravnik ki bi moral prejšnji dan ordini-rati karal nekega pacienta: — Kaj? Včeraj ste bili ob pol petih popoldne tukaj pa me ni bilo? Ni me bilo, ker sem delal dopoldne in še popoldne od dveh do štirih. Vi pa mislite, da bom prav na vas čakal, kdaj boste prišli!) Torej, na koncu jih je slišal še pacient! Tudi preteklo sredo ni šlo vse po »dnpvnem redu«. Popoldanski dežurni zdravnik je že okoli štirih popoldne zaključil ordinacijo (brez pojasnila zakaj) in odslovil paciente, ki so še čakali na pregled. Takih primerov je verjetno še več, zvedeli pa smo za dva. Želeli bi, da uprava Zdravstvenega doma ali kdor je že pristojen, poskrbi, da se tisto, kar je zapisano tudi izvaja. Ambulanta ljudi ne bi smela zavajati, da bi bili prepričani, da lahko dobe od te do te ure zdravniško pomoč, v resnici pa je ne dobijo. Morda ima zdravstvena služba za nepridržavanje ordinacij-skih ur opravičljive vzroke. Želeti bi bilo, da jih pove javnosti, da se ne bi ljudje morda neupravičeno jezili na nedisciplino zdravnikov. Jože Primc, Kočevje Odgovor zdravstvenega doma Da se ne bi ljudje neopravičeno jezili nad »nedisciplino« kočevskih zdravnikov, dajemo h gornjemu članku naslednje pojasnilo: Uprava Zdravstvenega doma je v želji, da ustreže nekaterim pacientom, kot je to pojasnjeno tudi v gornjem članku, uvedla popoldanske ordinacije v Splošni ambulanti. Iz objektivnih razlogov pa žal tega ne moremo dosledno izvajati in zato verjamemo, da se zgode primeri, kot jih opisuje članek. Zdravstveni dom vse do sedaj še nima zajamčenih dohodkov za kritje stroškov v popoldanskih ordinacijah in zdravnik ne more čakati v ordinaciji ne glede na to, ali so pacienti ali ne. Na drugi strani je pri nas sedaj veliko primerov gripe in zaradi tega naravnost abnormalno veliko število hišnih obiskov, ki jih je dnevno od 15 do 20 in to večinoma v oddaljenejših krajih. Menda ni potrebno posebej poudarjati, koliko dela ima zdravnik, da vse to opravi in to še ob takšnih vremenskih prilikah in cestah kot so sedaj. Ker so vsi naši zdravniki zaposleni vse popoldneve v tednu, dela ni možno drugače organizirati, kot tako, da dotični zdravnik, ki je določen za obiske, dela tudi popoldansko ordinacijo. Tudi iz tega razloga je razumljivo, da ne more čakati do 17. ure v ordinaciji, če ni pacientov, ko ga pa čaka še toliko dela. Clara pacta, boni amici je zlato pravilo, ki bi se ga naj držal tudi pisec gornjega članka. V sredo, ki jo pisec navaja, je zdravnik pregledal 18 pacientov in zapustil ordinacijo 10 minut pred 17. uro. Torej, če velja točnost za zdravnike, naj velja tudi za ostale, tako tudi za najrazličnejše pisce člankov. Da ne bo v bodoče nesporazumov, bi radi pojasnili, oziroma opozorili še na sledeče: Zdravstvene knjižice se nehajo pobirati uro pred zaključkom ordinacije. Dogaja se namreč to, da prihajajo pacienti tik pred zaključkom in po njihovem mnenju bi moral sedaj zdravnik or-dinirati vse dotlej, dokler ne bi prišli vsi na vrsto. Poudarili bi še to, ker je govora o nedisciplini, kar tisti, ki to hočejo vedeti itak vedo, da naši zdravniki naredijo ne samo to, kar bi morali, temveč dosti več. Povprečno bi moral zdravnik dnevno pregledati največ 40 pacientov, ker pa nas sili delo, jih pregledamo po 60 in več. Uprava ZD Kočevje Še ena pripomba Z odgovorom Zdravstvenega doma bi se delno strinjal. Uprava je na splošno pojasnila, zakaj ne morejo biti pregledani vsi, ki se zatečejo po zdravniško pomoč v ambulanto. Kaj pomenijo tiste latinske besede, žal ne razumem povsem, poznam pa na uro. Zato tudi vem, da je bila preteklo sredo uslužbenka ambulante sporočila pacientom okoli 16. ure, da zdravnik ta dan ne bo več ordi-niral. To obvestilo so vzeli nekateri pacienti za resno in odšli, zato menim, da mi glede navedbe časa ni očitati netočnosti. Nihče ni zdravnikom očital, da ne delajo dovolj, pač pa le, da se ne pridržujejo časa, določenega za ordinacije. Če jim sedaj uvedeni čas ne odgovarja, potem bi bilo povsem razumljivo, da bi ga spremenili (na primer skrajšali ali uvedli popoldansko dežurstvo vsak drugi dan in slično). Tako bi se zdravstveni delavci izognili kritiki. Vsekakor pa bi se zdravniki morali pridrževati delovnega časa, ki so ga sporočili javnosti. (Dokler ni uvedena redna popoldanska ordinacija tudi ne bi bij®-treba obešati netočnih obvestil o njej.) S točnimi obvestili bi zdravniki prihranili marsikatero uro pacientom, ki so tudi zaposleni in ki jim tudi (kot zdravnikom) večkrat primanjkuje časa za opravljanje službenih dolžnosti. Dodal bi še, da ljudje razumejo težave zdravnikov in zdravstvene službe (priznajo, da zdravniki veliko delajo), ne razumejo pa, zakaj bi jih bilo treba z netočnimi obvestili zavajati. Jože Primc Iz življenja naših rojakov v tujini Iz časopisov naših rojakov v Ameriki vidimo, da se rojaki iz Amerike dobro pripravljajo za obisk domovine tudi v letošnjem letu. Prihajali bodo v skupinah in posamezno, da vidijo kraj in domovino svoje mladosti. Vsi jih bomo z veseljem sprejeli in jim odprli naša ljubeča srca, ki gorijo v ljubezni za našo kri in za naše rojake, ki so v Ameriki, Kanadi, Franciji, Belgiji, Holandiji itd. Mi v naši ljubezni do ljudi, posebno pa še do naših rojakov, ne poznamo meja in pregrad. Ljubimo jih s tisto veliko ljubeznijo, kot smo ljubili domovino v najtežjih časih njene zgodovine. Kazen za uboj v Predgradu Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se je v sredo, 21. marca zagovarjal Franc Primčič, kmetovalec iz Laz v Predgradu, star 34 let. Primčič je 27. decembra lani v pisarni obrata KZ v Predgradu ustrelil šefa obrata KZ Jožeta Lavrenčiča, starega 46 let. Obtoženec in pokojnik sta se sprla zaradi nekega starega dolga, ki ga je imel Primčič pri zadrugi . Med razpravo je obdolženec povedal, da se ne more spomniti, zakaj je to storil in da je že večkrat v razburjenosti storil kaj takega, za kar mu je bilo kasneje žal. Zagovarjal se je, da Vlak v tovornjak V noči od 24. na 25. marec je prišlo na nezavarovanem železniškem prelazu med postajama Velike Lašče in Ortnek do težje prometne nesreče, ki pa ni terjala človeških žrtev. Nekaj minut pred 22. uro je peljal od Ortneka proti Velikim Laščam tovornjak LJ 89-73 s prikolico, ki ga je upravljal Ivan Krošelj, po progi pa je peljal motorni vlak, ki ga je vozil motorovodja Ilija Milanovič. Na nezavarovanem železniškem prelazu pri postaji Ortnek pa je prišlo do nesreče. Tovornjak s prikolico je zapeljal čez progo prav takrat, ko je po njej privozil motorni vlak, ki je trčil v sredino med tovornjak in prikolico ter vlekel obe vozili še 11 m daleč, nakar se je ustavil. Pri nesreči so bili laže poškodovani trije potniki v vlaku. Na tovornjaku je škode za okoli 200.000 dinarjev, na motornem vlaku pa za približno 5 milijonov dinarjev. Umor na cesti V nedeljo, 25. marca ob 15. uri so našli v Zadru v kabini tovornega avtomobila, last podjetja »Avto« iz Kočevja mrtvega šoferja Franeta Gojanoviča. Pokojnik je bil ubit verjetno s streli iz pištole, ima pa tudi več ran, prizadejanih z nožem. Predvidevajo, da je bil ubit že ponoči, čeprav so ga našli šele popoldne. Pokojnik, ki je bil star 28 let in doma iz Šibenika, ni bil poročen. Gajanovič je bil na službeni poti in je vozil banane iz Reke v Split. Pokojnika so pokopali pretekli torek v Šibeniku. TNZ iz Zadra zadevo raziskuje in ne daje še nobenih uradnih izjav. -prj je bil v partizanih ranjen v glavo in da se zelo hitro razburi, če pije alkohol. Pred upo-jem je pil doma vino in žganje, nato pa še v zadružni trgovini. Svoje dejanje je močno obžaloval in izjavil, da je vsako kazen, ki mu jo bo odmerilo sodišče, zaslužil. Sodišče je Prim-čiča obsodilo na 10 let strogega zapora in odvzem orožja. Dragi rojaki! Pridite v čim-večjem številu v domovino vaše mladosti, naša srca in naši domovi so vedno tudi vaši. Tovarišici Ani Ruparčič se za njeno pismo, ki nam ga je poslala, najlepše zahvaljujemo in želimo tudi mi, da bi se ljudje iz njenega rojstnega kraja res kaj oglasili, kakor tudi iz drugih naših krajev. Pismo, ki smo ga prejeli, se glasi. Cenjeno uredništvo! Domnevam, da mi je naročnina že potekla, zato prilagam 3 dolarje za ponovno celoletno obnovo. Če sem se zakasnila, prosim, da mi oprostite, ker rada pozabim. Novice so nam priljubljen časopis, še posebno, ker pišejo dosti iz mojega kraja, se pravi iz Ribnice in okolice. Vseeno pa bi tudi malo pokritizirala. O vseh vaseh berem, o moji rojstni vasi Gorenje Laze pa ni nikoli nič napisanega. Res je to majhna vas, a bi se vseeno lahko kdo iz nje oglasil oziroma spročil kakšne novice. Morda so ljudje ostali tako brezbrižni, kot so bili včasih. Po pisanju Novic sklepamo, da se naša rojstna dežela obnavlja in izboljšuje. To radi slišimo in smo na to ponosni. RAZPIS Komisija za sklepanje delovnih odnosov Stanovanjske skupnosti Kočevje-Rudnik razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE-kinje. Plača po pravilniku o delitvi dohodka ustanove. Nastop službe takoj. Prošnje za sprejem se naslovijo na Stanovanjsko skupnost Kočevje-Rudnik Že 28 občnih zborov V kočevski občini je bilo doslej že 28 občnih zborov sindikalnih podružnic, skupno pa jih bo 51. Večina občnih zborov je zelo lepo uspela, predvsem tam, kjer so kolektivi res hoteli kritično pregledati svoje dosedanje delo in napraviti načrte za bodoče delo. Manj pa so uspeli zbori v nekaterih kolektivih, kjer so jih organizirali predvsem zaradi zabave, ki je sledila občnemu zboru. Po končanih zborih bo napravil občinski sindikalni svet posebno analizo oziroma oceno, o kateri bomo poročali v eni naslednjih številk časopisa. Osnova za delo: Pobude osnovnih organizacij Na prvi seji novega občinskega zbora ZROP so člani sklenili, da bodo na naslednji seji pregledali zapisnike občnih zborov osnovnih organizacij. Posebna skupina članov odbora je zadolžena. da bo pripravila kratke izvlečke iz zapisnikov osnovnih organizacij. Občinski odbor bo nato po svojih močeh pomagal osnovnim organizacijam uresničiti njihove predloge, želje in načrte. Do naslednje seje bo ista skupina odbornikov sestavila predlog plana in programa dela Občinskega odbora ZROP. Predlog bodo prejeli člani odbora na vpogled nekaj dni pred sejo. Seveda so si člani novega odbora tudi razdelili delovna področja. Novi odbor je sklenil, da mu bodo za vodilo pri delu služile Morda kasneje ne bo treba mladini iskati kruha v tujini, kakor smo morali mi. Pa še nekaj bi pripomnila. Nas v tujini, ki Pitamo domač časopis, bi bolj zanimalo, če bi ljudje kaj več pisali vanj. Če bi napisali svoje mišljenje, kako so zadovoljni s tem in onim. Veliko pišete o sestankih in zborovanjih, kar pa za nas tukaj, po mojem mnenju, ni tako zanimivo, kakor če bi se bolj oglašali ljudje. Povedala sem vam svoje mišljenje; kako mislijo drugi, ne vem. Opažam pa, da se časopis počasi popravlja in izboljšuje. Želim vam še več uspeha in dosti naročnikov, ker bo le tako časopis lažje izhajal in se izboljševal. Lepo pozdravljam vse uredništvo in vse bralce lista v domovini in tukaj, v naši novi deželi. Ana Ruparčič, Sudbury, Canada predvsem pobude »od spodaj« se pravi iz osnovnih organizacij ZROP. Udeležba bi bila lahko večja V nedeljo, 25. marca je bil v Stari cerkvi zbor volivcev, katerega se je udeležil tudi podpredsednik ObLO Kočevje tovariš Julij Planinc. Volivci so razpravljali o raznih gospodarskih problemih v območju Stare cerkve, o popravilu potov, električni razsvetljavi, škropljenju sadnega drevja itd. Tovariš Planinc je volivcem obrazložil tudi družbeni plan in proračun občine Kočevje za leto 1962, o katerem se je razvila živahna razprava. S predlogom DP in proračuna so se volivci strinjali in zanj tudi glasovali. Udeležba na zboru volivcev bi bila lahko večja in prav bi bilo, da bi se ljudje zbora volivcev in drugih sestankov, ki jih skličejo organizacije, udeležili v večjem številu. Za sestanke imamo sedaj lepo urejen dom, da se nam ni potrebno več stiskati v prostorih šole, kot smo se morali do sedaj. NE ZADOVOLJNI KRANJCI, AMPAK KRANJCI... Sporočamo, da je v Kočevju nastopil 18. marca Boris Frank s svojidl Kranjci in ne Boris Frank s svojimi zadovoljnimi Kranjci, kakor je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki lista. Izvajali so narodne pesmi, pretežna večina pa je bila Frankovih skladb. TOVARIŠ UREDNIK! O POSVETOVANJU, KI GA NI BILO Bil sem eden izmed tistih, ki so prejeli vabilo naj tega in tega dne in ob tej in tej uri prisostvujem posvetovanju obrtno komunalnih podjetij v Ribnici. Dnevni red je predvidel samo eno točko: nekateri problemi obrtno komunalnih podjetij (kreditiranje, novi ukrepi itd). Na. vabilu je stalo, da bo vodil posvetovanje predstavnik obrtno-komunalne zbornice iz Ljubljane. Vabilo je bilo opremljeno z žigom Občinskega sindikalnega sveta Ribnica in podpisom. Ob napovedani uri se nas je zbralo šest predstavnikov iz šestih podjetij. Čakamo in čakamo, toda od predstavnikov ObSS in napovedanem predstavniku iz Ljubljane ni duha ne sluha. Tolažili smo se — potrpimo še malo. In tako smo čakali do tri-četrt na štiri, to je 45 minut-potem pa smo si rekli: gremo domov, saj nima smisla več čakati. Razumljivo je, da smo bili slabe volje, ker posvetovanja, ki bi nam lahko marsikaj koristilo, ni bilo. Menim, da je tak odnos sklicateljev do ljudi, katere so vabili na posvetovanje, nemogoč. Take potegavščine so ne bi smele več dogajati. Tu ne gre za nikako osebno užaljenost, temveč zato. da se podobni dogodki ne bi več ponavljali. Ali bi bilo odgovornim ljudem tako težko, če bi prišli v prostor, kjer je bilo napovedano posvetovanje in čakajoče ljudi obvestili, da zaradi takih in takih vzrokov posvetovanja ne bo. In zadeva bi bila urejena. Ob vsem tem lahko rečemo, da je bila še sreča, da se ni od.-zvalo vabilu večje število ljudi, ker bi bilo potem še več ljudi razočaranih nad takim postopkom in neodgovornostjo. Kadar bom dobil vabilo s podobno vsebino in od istega sklicatelja, bom bolj previden, da ne bom po nepotrebnem izgubljal čas, kot se je to pripetil0, 20. marca 1962. Prizadeti