NO. 17
Ameri$k/i Domoviim/i
/1/VlEitl G/% tli—HOMEI
AMERICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 25, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
wmmk,
ŠTEV. LX — VOL. LX
Novi grobovi
Charles Sintič
Včeraj je umrl, kot je bilo po-ročano, 49 let stari Charles Sintič z 1132 E. 76 St., rojen v Clevelandu pok. Charlesu in pok. Clari Sintič. Zaposlen je bil pri Nottingham Water Works. Zapustil je brata Mihaela in sestro Emo Marczis. Bil je član Sv. Nikole br. 14 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 8:20 v cerkev sv. Pavla, nato na Kalvarijo.
Helen Salin
V ponedeljek ponoči je umrla N let stara Helen Salin, roj. Eurauskuite, z 8903 Esterbrook Ave., doma v Litvi, od koder je prišla v to deželo 1. 1908. Zaposlena je bila v Grand Laundry Go. Zapustila je moža Andrewa in brata Walterja in Michaela (v Litvi). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 1:30 pop. na Highland pokopališče.
------o-----
Titova se potegujejo za Umumbo pri tajniku ZN
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovansko časopisje se ves čas vnelo poteguje za Lumumibo v Kongu, včasih celo bolj goreče kot Moskva. Ni dneva, da ne bi časopisi pisali, kaka krivica se godi temu levičarskemu kongoške-m'U politiku.
Ko so menda zadnjič vojaki 'Pretepli Lamumbo, ko so ga Prepeljali v Katango — kar se-Veda ni bilo prav —, je razbur-lenje v Beogradu preseglo vse ^oje. Tito je napisal oster pro-lest na naslov Združenih naro-dov in ga pQ svojem zastopniku dal izročiti tajniku Hammarslk-joeldu.
into zahteva od ZN, da morajo 'Umumbo učinkovito zavarovali proti vsem brutalnim napadom. Kako pa Lumumlbovi pri-“taši mučijo, koljejo in morijo uedolžne ljudi v provincah Ori-ente, Kiwu in Equator, ta novica Pa najlbrže še ni prišla do Beograda, dasiravno je stara že nekaj tednov.
Kar je Tito pisal na naslov ZN, 1° močno podobno temu, kar je Pisal tudi Kelta, predsednik afri-Sko države Mali. Oba ta dva Protesta 'kot tudi podobni so strogo na liniji moskovske zuna-politike.
Kuba jim daje korajžo
Washington, d. c. — a-
^°riškj obiskovalci Sovjetije v Zadnjih mesecih, posebno stro-vmjaki v sovjetski politiki, tr-. bo, da je način, kako so se Sov-JGi utrdili na Kubi, dal Hrušče-u in njegovim sodelavcem ko-•Po in upanje na nove uspehu tGr 3at<> n* ra'Uu'nali> da bi ^ a Sovjetija pripravljena na £srie razgovore o razorožitvi. Popuščanje Združenih držav v ^Prašaniju Kube vzbuja v vod-vu Sovjetske zveze mnenje, da odi drUŽene države slabe in ne-<>ene’ nl|3'o pripravljene za °jo obrambo dosti tvegati.
iOU>WAVfc
Vremenski prerok pravi:
Delno oblačno in mrzlo. Naj lbJa temperatura 5.
TRI VOJNE MORNARICE IŠČEJO SANTO MARIO!
Gen. Humberto Delgado, ki je bil pri volitvah 1958 za predsednika Portugalske poražen, je izjavil, da so ladjo Santa Maria iyzeli v svojo oblast njegovi politični pristaši, i- Vojne ladje Amerike, Anglije in Holandije jo kljub temu zasledujejo.
SAN JUAN, Puerto Rico. — Portugalska luksuzna potniška ladja Santa Maria je včeraj srečno ušla zasledujočim jo vojnim ladjam treh držav, ko je vodja politične opozicije proti portugalskemu diktatorju Salazarju gen. Delgado izjavil, da so ladjo zasegli njegovi politični pristaši v borbi proti diktaturi ne pa pomorski razbojniki. Pozval je Združene države, Veliko Britanijo in Holandijo, naj se njihove vojne ladje ne vtikajo v ta čisto portugalski politični boj. Na ladji Santa Maria je skupno 950 potnikov in mornarjev. Izgleda, da plove vzhodno od Trinidata ob obali Brazilije, kjer je gen. Delgado poiskal politično zavetje.
Črnci imajo večino v
glavnem mestu - ZDA!
• _______
Pred desetimi leti je bilo v District of Columbia nekako eno tretjino črnega prebivalstva, sedaj ga je že nad polovico.
“Mi nismo pirati, samo politiki,” je izjavil gen. Humberto Delgado, poraženi portugalski predsedniški kandidat v Sao Paolo v Braziliji, kjer je po volitvah 1. 1958 poiskal politično zavetje. Njegovi pristaši trdijo, da bi on dejansko pri volitvah zmagal, da vlada Salazarja ni nastopila očitno s silo proti njemu.
WASHINGTON, D. C. —. Po uradnih podatkih ljudskega štetja 1. 1960 je v District of Co. lumbia, glavnem mestu Združenih držav, 411,737 črncev ali 58.9 odstotka od celotnega prebivalstva 763,956. Belcev je tam le se 345,263, ostali so pripadniki drugih ras.
Leta 1950 je bilo na istem področju 802,200 prebivalcev ,od tega 531,800 ali 66 odstotkov belcev n le 270,000 ali 34 odstotkov pri-padnilkov barvnih ljudstev.
Belo prebivalstvo se očitno seli iz District of Columbia, kjer je bila izvedena popolna segregacija, v sosednji Virginijo in Maryland, kjer obstoje še vedno idključno bela naselja.
Če pomislimo, da črno prebi-v7alstvo v celi deželi predstavlja komaj okoli 10 odstotkov, je odstotek v prestolnici dežele res nenavadno velik.
------o------
Delgado je dejal, da so vsi potniki na Santa Maria varni, pa svaril, da se bo ladja uprla s silo vsakemu poskusu dobiti jo v roke. Povedal je, da je ladja pod pove Ijstvom kap. Hen-rique Malta Galvao, ki je obljubil, da bo potnike izkrcal v prvem r* e v'aalnem pristanišču, kjer mu ne bo grozila nevarnost, da bi skušali ladjo zaseči.
Delgado je zatrjeval, da je Galvao zasegel ladjo v njegovem imenu kot vodnika “narodne neodvisne osvobodilne junte” in da je on o tem informiral vlade Združenih držav, Vel. Britanije in Brazilije.
Izjava gen. Delgada ni ustavila zasledovanje Santa Marie. Vojne ladje Združenih držav, Vel. Britanije in Holandije skušajo še vedno ugotoviti njen položaj in jo po naročilu portugal--ke vlade ustaviti.
Priziv proti obsodbi Mrs. Frantantonio je vložen
CLEVELAND, O.— Mrs. Vincent Fratantonio, 29 let stara mati “spečih lepotic”, njenih malih hčerkic, je bila obsojena na eno leto zapora in $500 kazni, ker je svoji hčerki zastrupljala z uspavalnimi sredstvi tekom p r e i skav v bolnišnici. Zdravniki so jo ponovno preiskali in ugotovili, da je duševno popolnoma zdrava.
Njen odvetnik je vložil priziv, o katerem bo razprava prihodnjo sredo. Če bo priziv zavrnjen, je sodnik mladinskega sodišča Albert A. Woldman izjavil, da bo obsojenko poslal v prisilno delavnico v Wiarrensville.
-----o-------
Borba za 'enakopravnost ras y J. Afriki teče dalje
CAPETOWN, J. Af. — Skupine belcev in črncev so začele skupno borbo proti popolni ločitvi belcev in črncev, ki jo zastopa vlada Južno-afriške unije. Od srede novembra kažejo to očitno s Skupnim, prihodom v javne lokale, kamor je po zakonu vstop črncem prepovedan.
Preteklo soboto je policija skupino takih demonstrantov, pet belcev in sedem črncev, prijela, pa jo proti položitvi varščine v višini 25 funtov izpustila pod pogojem, da pridejo ob določenem času pred sodnika.
------o-------
Komunisti ,se vračajo v Hollywood v filmske študije?
WASHINGTON, D. C. — Kong. F. Walter, načelnik Do-movega odbora za protiameriško dejavnost, je dejal, da “se komunisti javno vračajo” v filmsko industrijo. Po njegovi cenitvi je bilo v Hollywoodu v raznih filmskih podjetjih zaposlenih od 300 do 400 članov Komunistične partije, dokler se jih njegovemu kongresnemu odboru ni posrečilo pregnaij.
Walter pravi, da se sedaj znani komunisti znova vračajo v Hollywood kot pisci besedil, producenti filmov ali v kakih drugih važnih vlogah. V nekaterih slučajih jih posamezni študiji najemajo pod tujimi imeni. --------------o-----
Včeraj je bila razprodaja spominov na inavguracijo
WASHINGTON, D. C. — Odbor za inavguracijo je postavil na svoje stroške vsa lesena stojišča, začasne galerije in lože kot tudi paviljon, kjer se je vršila zaprisega.
Ker vse to ovira promet okoli Kapitela in Bele hiše, je odbor že včeraj razprodal na javni dražbi vse, kar je lesenih spominov na inavguracijo. Rezultata javne dražbe še niso obja-vil.i
iz slov. naselbin jyyiERISKE LETALCE SO L.
1958 SOVJETI LE ZAJELI
Sovjetske ^oblasti .niso marale dati nikoli nobenega pojasnila oil ameriških letalcih, katerih leta-talo so njeni lovci .septembra 1958 sestrelili nad Armenijo. Sedaj je neki njihov časopis objavil, da so jih jzajeli ižive. Trupla njihovih šestih tovarišev so Sovjeti Vrnili 10 dni po dogodku.
MOSKVA, ZSSR. — Časopis Ogenyok, ki ga tiskajo v isti tiskarni kot glasilo komunistične partije Pravdo, je v svoji zadnji izdaji prinesel poročilo o zajetju 11 ameriških letalcev z leta'a C-130, ki so ga sovjetski lovci sestrelili septembra 1958 nad Armenijo nedaleč od turške meje. Sovjeti so tedaj vrnili trupla 6 ubitih ameriških letalcev, o ostalih 11 članih posadke letala pa niso hoteli nič vedeti. Ameriške oblasti so ponovno zahtevale o njih pojasnila, t'oda Sovjeti so vsako vednost o njih zanikali.
ST. PETERSBURG, El. — Tu je umrl 11. januarja rojak Frank Godich, 131 - 31st Ave. North, v starosti 75 let. V Floridi je bival deset let. Tu zapušča soprogo Emo, roj. Tofant, ter nečakinjo Rose Godich, v Clevelandu pa več nečakov, nečakinj in mnogo drugih sorodnikov tukaj, kot tudi v stari domovini. Doma je bil iz vasi Zgonce, fara Rob pri Velikih Laščah.
------o------
Stara navada železna srajca v prestoiniškem političnem življenji
WASHINGTON, D.C. — Tudi novi predsednik Kennedy se mora ukloniti marsikateri stari politični navadi, naj jo ima rad ali ne. Tako je takoj prvi teden nadaljeval s konferenco, ki jo ima tedensko vsak predsednik s pristaši svoje stranke. Eisenhower je zbral republikanske kongresne vodnike vsak torek dopoldne na zajtrk, da jim pove zadnje politične novice in se posvetuje o delu v Kqngresu. Kennedy bo delal isto,' vsak teden bodo vodilni derhokratje pri njem na obisku, najbrže tudi v torek. Na včerajšnjem posvetovanju z njimi je Kennedy obravnaval vsebino svoje prve poslanice na Kongres, ki jo misli sporočiti Kongresu v bližnji bodočnosti.
Danes popoldne ob šestih bo Kennedy imel prvo tiskovno konferenco. Ko so časnikarji nekaj godrnjali, da jim je to prepozno, so dobili odgovor, da je sedaj toliko dela za vse, da ni mogoče izbirati časa. Dober pouk! Tiskovna konferenca bo na televiziji.
Predsednik je imel včeraj izredno mnogo posla. Posvetoval se je o narodni obrambi, študiral poročila o zunanji politiki, posebno o Laosu, nastavljal nove uradnike, imel sestanke s člani kabineta. Med tem pa je njegova žena študirala, kako naj opremi svoje stanovanje. V federalnem proračunu je v ta namen dodeljenih $25,000. Mrs. Kennedy se že posvetuje z u-metniki in sličnimi strokovnjaki za opremo stanovanj.
To bo seveda lepa kost za u-metnike in — modne časopise. --------------o------
Peiping napada preds. Kennedya
WASHINGTON, D. C. — Do-čim je Moskva objavila Kenne-dyev imavguracijski govor zaenkrat brez komentarjev, dokler se ne vidi, kaj bo Kennedy odgovoril na lep obraz tovariša Hruščeva, so v Peipingu- takoj zašli streljati z velikimi topovi v novi Kennedyev režim.
Peipinsiko časopisje trdi, da je Kennedy samo naslednik Eisen-howerjevega režima in Eisenhower j eve miselnosti in sin tistega ameriškega posl an Lica v Londonu, ki je svoje dni ploskal Hitlerjevi politiki. Kennedy-evi “reakcijonarni” pogledi so bi. li zmeraj visoko cenjeni v očeh ameriških monopolistov, Kennedy sam je bil pa kot senator zmeraj v prvih vrstah, kadar je bilo treba polbijati delavske interese.
Nič boljše se ne odreže v kitajskih očeh tudi podpredsednik Johnson. Za tovariše v Peipingu je podipredsednik samo “političen agent južnih naftnih magnatov in veleposestnikov.”
Sovjetski časopis je sedaj podrobno opisal, da je 11 letalcev odskočilo iz po sovjetskih lovcih zadetega letala C-130 in se spustilo na zemljo v bližini mesta Erivan v Armeniji, kjer so jih Sovjeti prijeli. Kje so sedaj ti ameriški letalci in kaj počno, iz poročila v Ogenyofcu ni razvidno. Letalo naj bi bilo po sovjetskem poročilu na izvidni-škem poletu nad Sovjetsko zve-zbo. Razgovor med sovjetskimi letalci tekem napada se je posrečilo Amerikancem prestreči in so ga kasneje navajali kot dokaz zlobnega sovjetskega napada na letalo.
Poročilo, ki navaja tudi druge polete ameriških letal nad Sovjetsko zvezo, med njimi znanega letala U-2, je prevedeno iz “Neue-Berlin Illustrierter,” ko. munističnega časopisa, ki ižhaja v Vzhod. Berlinu. Nobenega dvema ni, da jč dobilo sovjetsko uradno potrdilo, ko je bilo tiskano v tiskarni, ki je pod strogim partijskim nadzorstvom.
Upajmo, da se bodo sedaj v Wash ing tonu za te letalce dovolj odločno zavzeli.
Laški vladi grozi zopet kriza
RIM. It. — Sedanji ministrski predsednik Fanfani je vdarjen bolj na levo, saj vodi levičarsko krilo krščanske demokracije. Zato se ne upira sodelovanju njegove stranke z Nennijevimi socijalisti, kadar ne gre drugače. To se je zgodilo sedaj v Milanu.
Pri zadnjih občinskih volitvah ni nobena stranka dobila večine, zato je bilo treba napraviti kom. promis med krščanskimi demokrati in Nennijevimi socijalisti, da je občinski odbor sploh mogel začeti poslovati. Fanfani je s tem zadovoljen, ne pa laška liberalna stranlka, ki ga podpira v parlamentu. Zagrozila mu je, da mu bo odtegnila svojo podporo. Upajo, da bo ostalo samo pri liberalni grožnji, kajti tudi iz nove krize se ne bi mogla roditi zaenkrat nobena nova vladna koalicija.
Alomska križarka bo oborožena s Polaris!
WASHINGTON, D. C. — Po odredbi Eisenhowerjevega o-bramnega tajnika Thomasa S. Gates bo prva površinska atomska ladja ameriške vojne mornarice križarka “Long Beach” oborožena z raketami Polaris.
S temi raketami so doslej oborožene samo atomske podmorni. ce. Atomska križarka bo nemara dobila nove vrste rakete Polaris, katerih domet je okoli 1500 milj.
------o-------
— Tekom dveh in pol minut gre vsa kri človeškega telesa skozi srce.
Lakota v Tibeiu
Rdeči Kitajci so izpraznili zaloge živeža, sedaj pa domačini umirajo od lakote.
NEW DELHI, Ind. — V prete. klem mesecu so začeli iz Tibeta v Indijo prihajati begunci zopet v večjem številu. Glavni vzrok bega tokrat je — lakota. Te Tibet ni poznal tisočletja. Tibetanci so imeli vedno velike zaloge raznih živil za dolgo, hudo zimo.
Ko so rdeči Kitajci zasedli Tibet so se polastili vseh zalog živeža in dajali domačinom iz njih le strogo določene količine. Kitajcem naklonjeni Tibetanci so dobivali po 25 funtov žita na meneč, ostali pa le po 17, dostikrat take vrste, ki bi bila kvečjemu za krmo živine.
Odkar se je zaradi slabe letne pojavilo pomanjkanje žveža na Kitajskem, so začeli kitajski o-blastniki v Tibetu klati živino za meso, domačinom pa to, strogo prepovedali. Količino živeža domačinom so znižali na 16 funtov na mesec in v deželi se je pojavila huda lakota. Doslej je baje zaradi gladu umrlo že oko-
5,000 Tibetancev.
----—O---------
Pomoč ZDA tujini naj bo omejena na manj držav
WAHINGTON, D. C. — V krogih sodelavcev prednednika Kennedya prevladuje prepričanje. da mora biti ameriška pomoč tujini omejena na manjše število držav in na manjše število načrtov, če naj bo uspešna in učinkovita.
Napovedujejo, da pojde v glavnem v Indijo, Brazilijo in Nige. rijo, v tri vodilne države, vsako na svojem kontinentu.
------o------
Anglikanska cerkev je dobila novega poglavarja
LONDON, Ang. — Dosedanji j duhovni poglavar anglikanske cerkve, znani nadškof dr. Fisher je napovedal, da gre s koncem maja v pokoj radi starosti. Mnogi so mislili, da je pravi vzrok v tem, da se je preveč zavzemal za zedinjenje krščanskih cerkva.
To najbrže ne bo popolnoma res, kajti tudi njegov naslednik, yorški nadškof Ramsey je vnet zagovornik k r š č anskega edin-stva. Novi cerkveni poglavar anglikanske cerkve bo prevzel službo koncem maja.
Kaj prav za prav misli, se bo pa videlo šele v jeseni. Takrat bo namreč zboroval v New Delhi v Indiji Svetovni svet cerkva, kjer bo nadškof Ramsey igral vodilno vlogo.
Iz Clevelanda in okolice
Dopolnilo—
Naknadno smo bili obveščeni, da je bila pok. Frances Cimperman tudi članica Društva sv. Cecilija št. 37 SDZ.
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment.
Tajnica Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ bo pobirala asesment nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida.
Tajnica Podr. št. 25 SZZ bo pobirala asesment nocoj od pete dalje v šoli sv. Vida.
Vaja za igro—
Nocoj ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za igro “Namišljeni bolnik”, ki jo bo Slovenski oder podal 5. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Iz bolnišnice—
Marian Jerse, 6819 Bavliss Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Rokoborba—
Ta četrtek v Areni ne bo tekmovanja v rokoborbi, zato pa bo zanimivejši spored prihodnji četrtek 2. februarja. Tedaj bosta Bearcat Wright in Bobo Brazil nastopila proti bratoma Royu in Rayu Shires.
Zudušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Dolence qb L obletnici smrti.
V Barberton—
Ker je število prijavljencev za zabavni večer v Barbertonu tako naraslo, so najeli še dva bu-sa, tako da so skupaj trije. Sedaj je še nekaj mest na razpokalo in se naj oni, ki bi še želeli Iti v Barberton v soboto, 28. januarja, zvečer ob 5:30 (izpred SDD na Recher Ave.) takoj javijo osebno pri Franku Rupertu ali pa naj kličejo KE 1-0512.
------o-------
— Srebro je najboljši prevodnik elektrike, za njim pride baker.
-----o------
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Včeraj ob pol ene popoldne je bil pretrgan glavni plinski vod v Parma Heights. Ker je bila nevarnost, da pride do eksplozije, so izpraznili okoli 50 hiš v bližini. Ko je bil čez nekaj ur vod zaprt in popravljen, so se prebivalci vrnili v svoje domove.
WASHINGTON, D.C. — Nocoj bo ii/iel predsednik Kennedy svojo prvo tiskovno konferenco, ki jo bodo televizijske mreže prenašale neposredno. V ponedeljek bo osebno podal na skupni seji Senata in Predstavniškega doma svoje poročilo o stanju Unije. COLUMBUS, O. — Včeraj so sc predstavniki Trgovinske zbornice in Zveze industrialcev odločno izjavili proti vsakemu podaljšanju brezposelne podpore v državi Ohio.
D E T R O IT, Mic.h. — Chrysler Motor Corp. bo v naslednjih dneh tod odpustila 4,000 u-službencev.
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Konga Kasavubu se je pri ZN pritožil zaradi vmešavanja Združene arabske republike v notranje zadeve Konga. Ta, Maroko in Indonezija so izjavile, da bodo prihodnji mesec umaknile svoje čete izpod poveljstva ZN v Kongu.
Ameriška Domovi ima
Kž tt I (-/M' 1%)— IIO ,'V'l 17
mttZBESlm
6117 SL GUir A ve, — HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohie
National and International Circulation
PublisbMi dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PiAUaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dabovac NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav;
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«^^,83	No. 17	Wed., Jan. 25, 1961
Novi režim in televizija
Vrednost televizije v kulturnem oziru je precej sporna za vzgojo otrok pa kar naravnost povedano dvomljive vrednosti. Tako misli veliko strokovnjakov na teh poljih. Pač pa se obnese televizija v propagandi. To smo videli tekom volivne kampanje, pa tudi takrat ni manjkalo kritičnih glasov, čeprav jih ni bilo veliko.
Zato so mnogi sprejeli z začudenjem izjavo iz okolice novega predsednika Kennedya, da bo njegove tiskovne konference prenašala televizija. Pa ne samo to: ceo tiskovne konference članov njegovega kabineta bomo menda lahko gledali na televiziji. Kdor je zaverovan v televizijo, bo torej imel dosti prilik, da neposredno opazuje razvoj naše politike.
Ali jo bo pa res lahko opazoval? To je prvo vprašanje, ki ga stavijo tisti, ki jim ta novotarija ne gre v glavo. Vse je odvisno od načina, kako se odvijajo tiskovne konference. Ako se tam obravnavajo vprašanja, ki so že naprej dogovorjena, potem je lahko sestaviti za vsako konferenco tak program vprašanj, da odgovori dajo zaključeno sliko o pogledih administracije na posamezne probleme, ki so trenutno politično važni. Ako pa na tiskovnih konferencah udeleženci lahko stavijo poljubna vprašanja, potem so take konference pravo sračje gnezdo. Udeleženci načno na desetine vprašanj, tisti, ki nanje odgovarja, daje navadno zelo splošne odgovore, saj na vprašanja ni bil pripravljen.
Ako bo Kennedyev režim hotel ostati v zvezi z javnostjo preko tiskovnih konferenc na televiziji, potem bo morala biti vsebina konferenc naprej dogovorjena, drugače gledalci ne bodo imeli od njih dosti koristi. To se je lepo pokazalo tekom volivne kampanje. Tudi takrat smo lahko občudovali ali pa se jezili nad govorniki na televiziji, praktično pa konference niso razjasnile prav nobenega predmeta, ki so ga obravnavale. Vsak časnikar je največ stavil svoja vprašanja, ne z namenom, da ga podrobno obravnava, ampak zato, da javnost zve za njegovo ime.
Drugi pomislek je pa ta-le: Federalna administracija je zato tu, da dela in vrši naloge, ki jih od nje zahtevata čas in narod, le v ta namen je bila izvoljena. Niso ji dali volivci naloge, da kot kura vsak dan oznani svetu, kaj je delala. Svet jo bo končno sodil po njenih delih, ne pa po njenih izjavah na televiziji. Televizijske tiskovne konference bodo postale počasi vsakdanja stvar, ki se bo zanjo zanimala samo politična javnost, ostala Amerika pa ne. Čemu torej stroški za televizijske nastope, ki so izredno dragi tudi za bogate ljudi, za navadne pa nedostopni, čemu potrata sil, kajti vsak nastop na televiziji je naporen za vse, od predsednika navzdol? Kar bi politična javnost1 zvedela na televiziji, bo tako ali tako preje ali pozneje brala v časopisju, saj je to njena naloga. Televizijske oddaje tiskovnih konferenc so torej predraga in prenaporna zadeva.
Obstoja pa še drug zelo tehten pomislek. Tiskovne konference škodujejo preveč tisti stranki, ki je v opoziciji. Ta nima ne denarja za stalne tedenske televizijske nastope, pa tudi ne predmetov, ki naj jih tam obravnava. Morala bi na tiskovnih konferencah samo kritizirati delo federalne administracije brez vsakega posebnega in velikega upanja, da bi njena kritika kaj vplivala na administracijo in kaj zalegla pri volivcih. Tako bi bila opozicija potisnjena v senco, na televizijskem solncu bi se pa kazala samo predsednikova stranka. In tako stanje bi trajalo celo leta. Razumljiveje, da bi postala opozicija radi tega nestrpna, zajedljiva, brezobzirna v svoji kritiki in to bi ameriški svobodni demokraciji škodovalo.
Zato mislimo, da bi bi’o dobro, da nova administracija opusti televizijske oddaje tiskovnih konferenc, kakor hitro bi se pokazalo, da ne koristijo narodu. Strankarski interesi bi morali v tem slučaju stopiti na drugo mesto.
Številke govore
Ob začetku letošnjega leta je imela Jugoslavija po uradnih podatkih 18,756,CC0 prebivalcev. Letni prirastek v preteklem letu je znašal 247,000, nekaj manj kot v letu 1050. Na splošno se opaža, da število rojstev v Jugoslaviji kot v celoti v zadnjih letih stalno pada. Tako je bilo leta 1952 v vsej državi 499,000 živih novorojencev, lani pa le še 430,000, čeprav je v tem času število prebivalstva poraslo za blizu dva milijona.
Če primerjamo številke prirastka v Jugoslaviji s številkami v Združenih državah, ugotovimo; da je prirastek v odstotkih v Združenih državah za spoznanje večji.
Znano dejstvo je, da število prebivalstva v deželah z \išjo civilizacijo, s pretežno mestnim prebivalstvom počasnejše narašča, kot prebivalstvo v deželah z izrazitim poljedelstvom in živinorejo kot osnovnima gospodarskima vejama. S tega vidika bi moral biti prirastek v Jugoslaviji torej dosti višji od našega v Ameriki.
K%l »RAVITON6 S HRIBA
Da temu ni tako, je brez dvoma vzrok v komunistični miselnosti in morali, ki išče v prvi vrsti užitek, za dolžnosti do naroda ji pa ni nič mar. Splavi so v Jugoslaviji uradno dovoljeni in po priznanjih zdravnikov zelo številni. Nekateri trdijo, da so v Sloveniji dosegli že skoraj število rojenih otrok. Ni torej nobeno čudo, če so začeli slovenski rodoljubi doma v Sloveniji resno razmišljati o ohranitvi slovenskega rodu.
BESEDA IZ NARODA
v toplomerih doli do 6 stopinj nad ničlo, kar je že precej ostro. V Chicagi pa je bilo tisto noč le 14 stopinj nad ničlo. Tudi vročina se z nami tako igra poleti, da nas za nekaj stopinj bolj pari in kuha, kak'or pa v Chicagi. Le kaj smo se “inženirju,” ki ‘Tihta” vreme za naš svet, tako zamerili, da si nas bolj privošči, kakor pa druge kraje.
*	AUTOMOBILSKE NEZGODE so tekom lanskega leta zahtevale blizu 1,700 smrtnih slučajev v naši državi Illinois. Število za eno samo državo je vsekakor veliko. To je sfcoro dva regimenta vojakov v vojnem času. Vzrokov in raizlogov za nezgode je seveda veliko. Ampak kaj bi se sklicaval’i na iste potem, ko se nezgode dogode? Preje naj bi z vso pozornostjo pazili, da bi takih vzrokov in razlogov ne bilo, pa bi ne bilo nezgod.
*	SAJ JE ČUDNO, DA JIH TOLIKO ZRASTE! Svet je res velik, po dolgem in počez, kakor že kdo hoče, ali pa na okrog. Tudi naše Združene države so velike, saj merijo nekaj nad 3,000 milj od morja do morja in ne dosti manj od severa do juga. Letos smo Amerikanci pokupili in okrasili nekako okrog 40 milijonov božičnih drevesc, to je smerekovih drevesc, za ta zadnji božič. Veliko se jih tudi pokvari in izpridi, ter tudi ostane na roki neprodanih. Vsako leto se lahko računa, da se poseka do 50 milijonov božičnih drevesc. Le kje zrastejo? Le kje zrastejo? Za 50 milijonov dre vese je treba že nekaj prostora. To kaže, da vplik je naš svet, da velika je naša Amerika!
*	S POTOV ŽIVLJENJA IN SLUČAJEV. — V zadnji svetovni vojni je bil slučaj, da sta se dva fanta vojaka borila drug proti drugemu na fronti v severni Franciji blizu kraja Bulge. Eden izmed teh je bil ameriški vojak pešec, Leo A. Dečman, ki se je boril z amerišlko armado proti Nemcem. Na drugi strani, na nemški strani pa se je boril proti ameriškim borcem nemški vojak, pešec Rudolf Kranewit-ter. Poznejši zapiski povedo, da ta nemški vojak Rudolf Kra-newitter je bil pozneje zajet po Amerilkancih s celim bataljonom vred. Ko je vojna končala, sta oba odšla v civilno življenje. Leo Dečman se je vrnil domov v Joliet. On je ameriški Slovenec rojen v Jolietu, sin slovenske družine pokojnih Mr. in
Joliet, IH. — Zadnjih deset let je naše mesto anektiralo (priključilo ali Vključilo) v svoje mestne meje ali področja več predmestnih delov okrog našega mesta. Vsaka priključitev se izvrši potom volitev, to je da prebivalstvo samo takega okrožja glasuje za ali proti. Če tak predlog za priključitev nekega okrožja v mestne meje dobi pri razpisanih volitvah potrebno večino, se taka priključitev izvrši.
Mesto sprejme tako okrožje v svoje meje, mu začne nuditi vse vrste razno postrežbo, kot sna-ženje ulic, napeljavo vodnih cevi in na gotovih krajih inštalacijo vodnih hidrantov, kjer je moč spojiti ognjegašlke cevi v slučaju potrebe z vodnim tokom, potem pobiranje odpadkov (garbages), tlakovati ulice, nuditi policijsko patrolno čuvanje in še druge take reči, ki spadajo v teko postrežbo, ki jo mesto nudi svojim prebivalcem. Mesto seveda vse to stane denar. Za mesto nihče ne dela zastonj. Saj ne more. Da se to krije, kajpada take nova okrožja, ki jih mesto mora plačati za vse take postrežbe. Tisti, ki take probleme razumejo> tudi odgovornost za iste sprejmejo in se ravnajo po dogovoru. Je pa vedno tudi nekaj takih, ki temeljito takih zadev ne zapopadejo, tisti se pa jezijo, kakor bi jih kdo na meh drl, ko se jim razpiše za take namene davke. Pa smo menda ljudje že taki, da smo na davke vedno hudi in na tiste, ki jih ko-lektajo.
Zadnje leto še so bile volitve za priključitev k mestu okrožje južno od Theodore ceste, ki se zdaj imenuje uradno “25-block addition” (dodatek) k mestu. O priključitvi s0 bili prebivalci obveščeni, tako tudi vsi podjetniki in trgovci in vsi, ki morajo imeti v mestnih mejah posebne mestne licence za svoj obrat ali trgovino. Odlok jim je bil dan do 20. dec. 1. 1. da so si morali nabaviti poslovne licence. Au-tcmobilisti so si morali do 1. jan.
t. 1. nalbaviti mestne “auto-sti- -n,, n/r	„
kerje." M. V ,mvem okrožji Mrs- Marta Doomsn Osnovno
živi kakih 2.500 prebivalcev. ^ ^ ie “Mal v farm soh sv Jo.
so vda, noska 1 i dol naš™	2efae Potom 1°	v J°1«t
Catholic High School in v Joliet Township High School. Pri vojakih je nato služil tri leta in
šla na to, da sta nekako pred 16 leti stala drug proti drugemu na isti fronti, oba kot infante-rista pri Bulge v severni Franciji. Kak slučaj! Drug drugemu sta se čudila, kako jih je naklučje vodilo do se da j skozi življenje pred šestnajstimi leti na fronti v Evropi na bojišču v severni Franciji, zdaj pa sta skupna Kristusova borca, kjer se borita kot misijonarja za pridobitev in rešitev človeških duš v Koreji.
Pač zanimiv slučaj in zanimivo naključje. Obema vso srečo in božji blagoslov v njunem novem življenju in če tudi malo pozno srečno zdravo novo leto!
Naj za to pot zadostuje, pa še prihodnjič kaj. Do tedaj pa vsi, ki se mučite z mojimi dopisi lepo pozdravljeni in ne zamerite mojim nadležnoBtim!
Tone s hriba.
VEST

Še en lep uspeh scenskega rojaka
so zdaj postali del našega mesta.
Dne 11. februarja t. 1. bodo pa volili prebivalci za priključitev h mestu v okrožju Patterson Road. To je na zapadni strani Chicago ceste, južno vse tja do Clookson Chemical Co„ vključevsi tudi P(reston Heights na zapadni strani Chicago ceste. V tem okrožju prebiva okrog 2,000 ljudi, izmed katerih je nekako 300 volilcev, pravijo.
Tako gre vidite. Joliet raste. Več in več je nas, pa ga razri-vamo na vse strani, ki se da.
:: ZIMA NAS LJUBI. — Središče našega mesta se nahaja eclj v nižavi ob illinoiškem kanalu. Na vsako stran to je na vzhodni in zahodni se pa začne svet malo dvigati. Zato mi, ki živimo na zapadni strani kanala pravimo, da smo na hribu. Morda je to vzrok, ki smo malce bolj v nižavi, da nas zima malo ostreje poljubava v gotovih slučajih, kakor pa Chicago in drugod. V noči med 12. in 13. decembrom i. je zima potisnila živo srebro.
pol, 19 mesecev tega časa na fronti v Evropi. Ko se je vrnil cd vojakov se je vpisal na University' of Illinois, kjer je naredil izpit v znanosti. Potem je dobil .službo nekaj časa pri Caterpillar Tractor Co. in tudi pri P. F. Voilland Company. Nato pa je začutil poklic za duhovski stan in vstopil je v Maryknoll red leta 1951. Ko je dosegel vse bogoslovne Studie in drugo, je bil v juniju leta 1959 posvečen v duhovnika v Maryknoll semenišču v Maryknoll, N. Y. V septembru 1959 je odšel v misijone v Korejo v Azijo. Rev. Luo A. Dečman ima v Jolietu pet bratov in dve sestri.
Rev. Rudolf Kranewitter, nemškega rodu, pa je na drugi strani tudi vstopil v isti red in tudi dosegel duhovski stan m je tudi odšel v Korejo v misijone. Zdaj nedolgo pred božičem sta
,S. Bend, Ind. — Mladi slovenski rojak John M. Jeglič je končal svoje nauke na znani univerzi Notre Dame, Indiana, in leta 1957 prejel B. S. degre v gradbenem inžinirstvu, nato je dobil službo pri Convair Corp. v Fort Worth, Texas. Njegov cilj je bil: diploma v inžinirstvu. Zato se je v službi pridno pripravljal in nadeljeval študije. Ko so drugi, mirno počivali ponoči, ali se / hladili ob večernih urah po končanem delu, je pri mlademu inžinirju še vedno mrgolela luč, znamenje, da je John še vedno pokonci in pri delu.
Te dni smo zvedeli, da je John prejel Master’s degree iz gradbene tehnike na univerzi v Dallas, Texas. Mlademu inženirju iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha in blagoslova božjega v njegovem življenju.
Pred tremi leti se je John poročil v LaPorte, Indiana, a lansko leto 23. avgusta se mu je rodila hčerka Nancy.
Enako veljajo naše častitke tudi njegovim staršem, Cirili in Milku Jegliču, profesorju na Notre Dame, Indiana.
Prijatelj.
------o------
Predpsina zabava ZSPE
se sešila in v pogovorih sta pri- lepa vsem!
Cleveland, O. — Zveza Slovenskih protikomunističnih borcev prireja svoj predpustni družabni večer v soboto, 28. januarja, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kot vedno, bo tudi to pot čisti dobiček namenjen protikomunističnim invalidom. Za ples in dobro voljo bo igral orkester Marjana Tonklija, za prigrizek pa bodo to pot skrbeli fantje in bodo servirali kranjske klobase in pečenice. Začetek družabnega večerao b0 ob osmih zvečer.
S tem bi lahko zaključili to kratko obvestilo, toda obenem z vabilom na našo prireditev, bi se želeli zahvaliti vsem tistim, ki so pripomogli, da so naše prireditve v preteklosti žele tako lepe uspehe. Lepo se zahvaljujemo vsem gospem in gospodičnam, ki so v preteklosti prevzele delo v kuhinji in pri postrežbi, kakor tudi onim, ki so pekle potice in pecivo. Zahvaljujemo se pa tudi vsem, ki so obiskali naše prireditve in s svojim obiskom pomagali lajšati trpljenje naših invalidov. Mnogi pa, ki se naših prireditev niso udeležili, so pa prispevali gotovino. Hvala
Za vso Ljubljano le 20 taksijev?
Ljubljana se je razvila za evropske razmere v mesto srednje velikosti, saj ima nad 150,000 prebivalcev. Da za tako obsežno mesto 20 avto-taksijev (cabov) ni ravno veliko, do tega spoznanja so prišli končno tudi merodajne ljudje v slovenski prestolnici. Začeli so razpravljati o tem, kako naj to število povečajo in pri tem poskrbe tudi za to, da bodo stari izrabljeni avtomobili takisi-službe izginili z ljubljanskih cest.
V primeri z Ljubljano ima Beograd, ki je po številu prebivalstva nekako trikrat večji, kar 20-krat več avtotaksijev in to kar dosti modemih. In vendar trdijo, da je Slovenija najnaprednejša in gospodarsko najbolj razvita država v FLR J ugasla vi ji.
Izgradnja Koprskega pristanišča ne poteka brez ovir
Koper je edini izhod Slovenije na morje, odkar je Trst vrnjen pod italijansko upravo. Pristanišče počasi grade in urejajo. Talko je doseglo lansko leto že okoli 140,000 ton prometa. Za leto 1961 predvidevajo, da se bo obseg prometa skoro podvojil na četrt milijona ton. Potrebna je povečava obale, za kar pa ni na razpolago dovolj sredstev. Do konca letošnjega marca bodo zgradili 270 metrov operativne obale, potrebovali pa bi jo menda še pred koncem letošnjega leta, če hočejo sprejeti ves predviden promet, 400 metrov.
Za promet preko Kopra se zanimajo poleg domačih podjetij tufdi podjetja iz Češkoslovaške, Avstrije in dela Madžarske. To bi bilo mogoče le, če bi dobil Ko. per železniško zvezo in bil dele. žen znižanih voznin na železnici za tovor, kot ga uživa Reka. Vodstvo jugoislovanskh državnih železnic Kopru znižanih voznin na železnici ne mara dovoliti češ, da je to prihranjeno le za Reko in Bakar.
Tisoč ležišč na Veliki planini
Na Veliki planini nad Kamnikom so že lani začeli graditi počitniške hišice. V celoti jih mislijo zgraditi toliko, da bo v njih in v že obstoječih pastirskih kočah skupno tisoč ležišč. Veliko planino so razdelili v del za turisti in počitničkarje in v planšarski del, kjer ne bo dovoljeno postavljati počitniških hišic. Zgradili bodo tudi veliko restavracijo.
Vsi ti načrti so v zvezi z gradnjo žične železnice, ki bo vodila iz Bistriške doline pri Konjski v dveh etapah na sam vrh Velike planine. Prvi del bodo zgradili letos, drugega pa prihodnje leto. Restavracija bo pa menda gotova že za prihodnjo zimo.
Jakob se je razjezil . . .
Ljubljansko “Delo” je objavi, lo pred časom zgodbo Jakoba Cestnika, uslužbenca v nekem ljubljanskem podjetju z ženo in dvema otrokoma. živel je skromno in mirno, dokler se ni nčkldo spomnil v podjetju in začel zbirko za neko kolegico, ki je debila sina. Te zbirke so se naglo tako pomnožile, da Jakobu ni ostalo nič od zaslužka, ki ga je preje pridržal za cigarete, kavo in druga “majhne potrebe.” Prišlo je tako daleč, da so zbirali celo za psička nekega direktorjevega ljubljenca, ki je hodil v podjetje samo po dve uri na dan “na uro gledat” ... To je Jako-ba tako razjezilo, da je svoj pri-
Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze. Po svoji moči pomagaj našim slovenskim protikomunističnim invalidom, ki so izgubili svoje zdravje in sposobnost za lastno preživljanje v borbi za boljšo bodočnost slovenskega naroda in slovenske domovine.
Clevelandski odbor Z3PB.
spevek odklonil, pa četudi ga vržejo iz službe. Tovarišica, ki je nabirala, je namreč vedno trdila, da “direktor imena darovalcev vedno natančno prebere.” Ko se je Jakob razjezil, ga je tovarišica mirila, da “ne bo slišal direktor, ki o vsem nič ne ve!”
Za socialistično deželo, kjer “delavci upravljajo podjetja,” je tale zgodba vsekakor zanimiva!
Servisna služba na avtocestah
Avto-moto zveza je uvedla že prejšnjo zimo posebno servisno službo po avtomobilskih cestah Slovenije, ki se je dosti dobro obnesla, čeprav je opremljena precej skromno. Razpolagala je s šest motocikli s prikolicami in enim avtomobilom. Sedaj preudarjajo, kako bi motocikle nadomestili z avtomobili, ker motocikli v zimski dobi za tak poisel niso uporabni.
Člani servisne službe se izmenjavajo tako, da je vedno kdo pri roki, če se poj e vi potreba. Samo v maju, juniju, juliju in avgustu lani so nudili pomoč tisoč avtomobilistom in prevozili skupno 50,000 km, trdi poročilo ljubljanskega lista.
Dom grade devet let
V Koroški Beli so na konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za Javornik in Koroško Belo razpravljali tudi o gradnji komunalnega doma, ki ga grade že devet let. To je vsekakor polževa br-zina, ne pa “stoletni skok naprej,” kot trdi neki dopisnik Prosvete iz Clevelanda.
Sposoben poročevalec
Z Raikeka je nekdo poročal v “Delu” o konferenci vaškega aktiva Ljudske mladine. Piše, da je bilo iz razprave razvidno, da si “mladina želi političnih in ostalih predavanj.” Kaj je v tej smeri ukrenila, poročevalec ne pove, poročilo zaključuje s stavkom: Ustanoviti namerava-jo folklorno plesno Skupino in tečaj za plesne vaje. — Dejanja govore, kaj si mladina želi in koliko ji je do “političnih in drugih predavanj!”
čevljarji «e pritožujejo
Komunistični gospodarski red ima svoje navade. Čeprav stalno poudarja, da se zavzema za sočialno pravičnost in hoče pomagati stiskanim, te najbolj zanemarja. Oblastniki se brigajo za svojo koriot, za svoje ugodje, kako se godi proletariatu, jih ne briga dosti. V ljubljanskem “Delu” se je nekdo nedavno pri. tožil, da na primer male čevljar, ske delavnice ne morejo dobiti usnja po cenah, kot ga kupujejo tovarne čevljev, ampak po precej višjih. Ker te delavnice pretežno popravljajo čevlje, so na ta način prizadeti najbolj oni, ki ne zmorejo vedno kupovati novih čevljev, ampak morajo dati popravljati stare, dokler le gre.
Čevljarji in vodniki čevljarskih delavnic tožijo, da usnjarne ne marajo prodajati njim usnja po enakih cenah delno tudi zaradi tega, da bi se jih znebile, ker je za nje prodajanje “na drobno” prezamudno. Čevljarskih delavnic in popravljalni c je zato vedno manj, zaradi česar seveda tnpi zopet mali človek, ki mora iskati čevljarja za popravilo svojih raztrganih čevljev.
Tudi zdravstvena služba ni brez napak
Ker je zdravniška služba neodvisna in svobodna, se mora vsak zdravnik potruditi, da se ne bo po nepotrebnem zameril b cinikom. V komunistični Jugoslaviji so privatno zdravniško prakso odpravili, zdravniki so postali državni uradniki. Posledice tega so vidne v njihovem postopku z bolniki. Neka Ančka Kenda je v ljubljanskem "Delu” opisala obisk pri zobozdravniku v Ljubljani takole:
17. novembra sva peljala z (Dalje na 3. strani)

SMERISKS DOMOVINA,
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
• • . jaz nisem žena, ampak dekle. Torej mi ne recite gospa.”
“Vi ste dekle?” sem vprašal ravnodušno.
šele tedaj sem ji pogledal v °či. Bila je mlada in zelo lepa. Pričel sem slutiti, kakšno de-kle naj bi to bilo.
‘Da, res, vidite, dekle sem,” ie nadaljevala. “Morala bi že žena, toda moj ljubi me je varal, zapustil. Zdaj si lah-i<0 na željo izbiram ljubčke.
si jih tudi izbiram. To je les> da nisem tako srečna, kot sem bila takrat, ko sem ljubila le enega. Toda človek se tolaži. kakor se more. Zdaj Iju-lrn samo, da pozabim svoje korje. Toda večkrat me pre-jeaga bolečina, tedaj jočem.
° smrti bi se bila zadovolje-vala s prvim ljubčkom, nikoli 1 ne bila mislila na koga dru-^e^a, n ker je bil lopov ... o, ^e zasluži, da ga toliko objokujem! Moj Bog, če bi nalete-a na pravega človeka, bi morda znova tako ljubila. Vi mor-a niti ne poslušate mojega kevorenja? Sicer pa mi je vse eno. Saj nisem pripovedovala ^adi tega, da bi me poslušali.
lce si olajšam, če lahko go-v°iim o ljubezni. Ob pogledu na ta prstan so mi prišle take jnrsli. Priznajte, da ste ga do-
111 °d kakega dekleta ... ne res?»
Da, od nekega dekleta,” Sent odgovoril, “če že hočete
vedeti.”
“Torej imate ljubico?”
Jaz? Ljubico? Tak človek pa ljubico!”
Zakaj pa ne? Morda zato, i er ubogi? Ali prava Iju-Juzen gleda na to? No, priz-laJte mi, da imate ljubico . .” ‘Ne.”
“Torej ste jo imeli?”
Da.”
sta?
Morda
vam je bila nezve-
“Ne.>
“Jr-
'e li umrla?	i
“Da.”
vil.,lJb0gi’ mladi človek! sta-
čn'1 Tf’ s^e ^ako nesre' j_ n ^adi svoje bolečine se ta-
ta°kZtnemarjate- Zaka‘i oni ni
tak’ u m sgeaa Jlzai luJb kr- -lahk 1 S€rn. ga jaz 'iubila? O, lini S' mDlim, kako zelo ste
ioščinr1'6/6"'6’ Če V SV°ji
Prsi. niste zastavili tega f-liliHna' Ze večkrat ste pomi-Vem "a njegovo vrednost, to M u lte> to je lepo od vas.” _ e tem, ko je moja šose-
, ^ blag spomin
Na-SETe OBLETNICE smrti S-k NEPOZABNE boproge ■ JN DOBRE MATERE
, [ary Kurent
D 1 'ie umr-a 25. januarja 1951
matf jif.u ,V hladnem grobu, na VaJ„ ?na ze Počivate, v srn iv, ®rob sladko solnce sije, živi pa blag spomin.
ZaluioOi ostali;
Louis, soprog Albert, sin
VmtStTINE koren, hčere VNUKI IN VNUKINJE
6Veland. Ohio, 25. jan. 1961.
da tako govorila, smo dospeli v mesto, iz katerega sem bil zjutraj odromal. V mestu sta bili dve gostilni. Zapeljati je dala v boljšo.
Zlezel sem z voza, se ji zahvalil za dobroto in hotel oditi.
“Kam pa se vam mudi?” me je vprašala.
“Bom že kam zlezel za čez noč,” sem odigovoril.
“Stojte, počakajte malo. se ne boste kar tako otresli.”
“Kaj bi radi?”
“Da bi se nekoliko ogreli v moji sobi, zakaj vaša obleka ni tako topla, da bi ne bili vso pot zmrzovali. Toda ne bodite užaljeni.”
Najela je sobo, jo ukazala zakuriti in me peljala v njo. Govorila je o mnogočem, a jaz sem molčal in se grel. Že dolgo nisem bil v kaki topli sobi. Pripovedovala je, da je njen oče krojač, da tudi njena mati še živi, toda ne vesta, kje je ona. Da je njeno pravo ime Judita, a da si je, ko je spremenila življenje, nadela drugo ime — Izabela. In tako dalje.
“Nočem iše nadalje izkoriščati vaše dobrote,” sem rekel slednjič. “Bog vas blagoslovi!”
“Če že nočete delj ostati, tedaj pojdite v božjem imenu. Mogoče nimate denarja, da bi si kupili večerjo, ne res? In če ga imate, bo dobrodošel za zajutrek . . . vzemite to malenkost . . .”
Ponujala mi je dva zlatnika.
' Nisem ju hotel vzeti.
“Vzemite vendar, storite to malenkost meni na ljubo. Vzemite, če vas smem prositi, vzemite ta dva zlatnika. Meni bo dal Bog že še nekaterega drugega. Vidite, saj sem že drugim revežem pomogla, kolikor je bilo v moji moči. Poleg tega to zaslužite, ker ste tako zvest ljubimec.”
Dobro dekle mi je stisnilo zlatnika v roko, a iz njenih o-či se je utrnila solza in ji kanila na lepo lice ... S pogledom sem se zahvalil za dar in odšel.
13.
Poslavljalo se je leto za letom, le moja beda se ni poslovila. V začetku romanja sem se večkrat bal, da umrem za lakoto . . . umrem nemašče-van. Le zato sem se bal smrti, a ne radi njenih muk. Nazadnje sem izprevidel, da človek ne umre za lakoto in to mi je bilo v pomirjenje sredi gorja. Da, bolj ko sem gazil v blatu stiske, bolj sem bil zadovoljen, zakaj tem žive je mi je rasla želja po maščevanju. In upa-^ nje. Večkrat sem mislil na si-jf na ... Ta misel me je nekoliko dvigala iz večne ravnodušnosti.
“Moj ubogi otrok,” sem vzdihal. “Vsota, ki sem ti jo bil zapustil, je morala že dav-naj usahniti, zdaj stradaš s svojo babico kot tvoj oče. In če je tvoja babica že umrla? Naj je postalo s teboj? Morda si srečen, ker si že dotrpel.”
Na sina sem se spominjal od dne do dne pogosteje. To me je vznemirjalo čimdalje huje, da sem se hotel za vsako ceno osvoboditi teh misli. “Saj mu ne morem pomagati, čemu bi se tedaj menil zanj?” sem govoril pri sebi. Vdal sem se pijači. če sem dobil kak novec, sem raje stradal, da sem le mogel piti in pozabiti. Prej sem bil zelo redkobeseden in hladen, tedaj pa sem se pre-piial, se preganjal in se pretepal, kadarkoli sem bil pijan.
Vesti iz Slovenije
(Nadaljevanje z 2. strani)
možem štiriletnega sinčka na zobno polikliniko Nebotičnik, v
otroški oddelek na Titovi cesti, ^^hn^im'zborovanji Zaradi daljšega zobobola je bil otrok zatečen in seveda še bolj občutljiv kot navadno. Otroka, ki se je zobozdravnika bal, sem doma pripravila in mu dopovedala, da se mu ne bo nič hudega zgodilo, ker imajo vsi zdravniki in zdravnice otroke radi in jim pomagajo, da ozdravijo. V zobno polikliniko sva prišla z možem popoldne in kot je navada, oddala otroka. Ordiniral je dr.
Peter Zlatner.
Industrijski vohuni na novih pooteh
Ker je izmenjava informacij nil, da sodi industrijsko vohun-■ z uradnimi obvestili, trgov- stvo v preteklost. Tehnični na-skimi publikacijami, z znanstve- pred ek pa prinaša vedno nove
in z i reči, ki jih škušajo ugotoviti kon-osebnimi sliki — v ameriškem kurenčna podjetja. Brezbriž-
Razbili so mi nos, mi stolkli glavo in me vrgli iz krčme. Kjerkoli sem obležal, tam sem zaspal. Ko sem se prebudil iz-treznjen, sem čutil, da mi je obraz moker. Preklinjal sem, zakaj so me oblili, šele, ko sem si z roko obrisal lica, sem videl, da nisem bil moker od vode, ampak od krvi. šel sem k prvemu vodnjaku, da se u-mijem. Neki kočijaž me je videl in me je pretepel z bičem. Kako da sem se upal seči s krvavo roko v korito, v katerem se napajajo konji!
(Dalje prihodnjič)
poslovnem življenju tako rekoč na dnevnem redu, bi človek me-
Otrok je še kar samozavestno odšel v spremstvu instrumentar-k>e v ordinacijsko sobo kmalu pa sva zaslišala jok. Slišala sva tudi precej rezek glas zdravnika, ki je otroku zabičal, naj se ne “dere.” Seveda je otrok le še bolj jokal in me klical. Zatisnila sem ušesa, da ne bi poslušala otrokovih tožb, mož pa je v tem zaslišal močan tlesk (skozi zaprta vrata) in domneval, da je zdravnik otroka po zadnji plati. Oba sva potem zaslišala, da otrok dobesedno tuli. Kmalu za tem se je pojavila sestra z otrokom in me vprašala: “Gospa, kaj pa delate z otrokom?” To vprašanje je bilo tem bolj čudno, ker sva zagledala najinega sinka z rdečo liso, ki se je Vlekla od ušes preko lica in desinega očesa. Nisva mogla verjeti svojim očem. Zdravnik dr. Zlatner Peter je surovo udaril otroka in to štiriletnega otroka, ker je jdkal iz strahu ali pa zaradi bolečin.
uost na tem področju je torej zelo tvegana reč — sodijo ameriški poslovni ljudje — čeprav zgodbe o industrijskih vohunih niso tako napete in razburljive kot na primer kriminalke ali detektivski filmi, študentje oddelka za gospodarstvo in upravljanje pri harvardski univerzi so razpisali anketo in zbrali pri poslovnih ljudeh podatke o industrijskih vohunih.
Slušatelji visoke šole so obiskali ali poslali pisma vodilnim ljudem okoli 300 podjetij. Dve sto direktorjev je odgovorilo na vprašanje o prepovedanih metodah za pridobiva-nje podatkov o dejavnosti konkurenčnih podjetij. Seveda ni priznal nihče izmed njih, da se ukvarja tudi njegovo podjetje s takimi rečmi, petdeset pa jih je povedalo, da so njihova podjetja utrpela zaradi industrijskih vohunov v tej ali oni obliki precejšnjo škodo, kar dokazuje, da industrijsko vohunstvo še vedno obstaja, čeprav morda v spremenjeni obliki.
Med tisto, kar je še dovoljeno kleteh je zelo verjetno vrel v tem boju za poslovni uspeh, mošt, ki so ga potem spravljali sodi na primer to, da šef določe- v bazene, kjer so se usedle drc-nega podjetja naroči kakemu ži, nazadnje pa je prišlo vino v

h,
S
i
A. BROFMAN’S DEPT. STORE
Cleveland 3, Ohio
k 6806 St. Clair Avenne
svojemu nameščencu, naj občasno prešteje avtomobile, parkirane v poslovnih urah pred konkurenčnim podjetjem. Statistiki potem izračunajo, koliko ljudi je zaposlenih v podjetju, in zberejo po tem številu vsaj približne podatke o proizvodnji.
Nekateri šefi podjetij so menili, da še ni prehud zločin, če kdo skuša kaj izvedeti od nameščencev konkurenčnega podjetja. Kot nelojalno konkurenco so označevali pojav, če skuša kdo izvabiti iz konkurenčnega podjetja tega ali onega vodilnega nameščenca, da menja službo in potem konkurenci izda važne podatke. To se sicer dogaja — so ugotovili študentje1 —• vendar sorazmerno redlko, ker voditelji podjetij sodijo, da taki ljudje potem radi delajo na obe strani.
Podkupovanje je poglavje zase. Na vprašanje, čemu ne zaposli geologa, je odgovoril predsednik neke petrolejske družbe, češ kaj bi z geologom, ko pa lahko dobi za 500 dolarjev mesečno kar od petih geologov iz drugih podjetij vse podatke, ki ga trenutno zanimajo, če bi hotel imeti svoje geologe, bi dobil za ta denar samo enega, je rekel. Podatke mu je torej pošiljalo kar pet podkupljenih geologov iz konkurenčnih podjetij.
Tatvine spisov in listin sicer niso več v rabi, vsaj tako ne kot j nekoč, podjetja pa se — po po-datkih, ki so jih zbrali študentje | — bojijo predvsem vohunov, ki
•L
vrče in ti v kleti, kjer je bila stalna temperatura.
Prodaji namenjeno vino so pretakali v posebne vrče, o-premljene z imeni pridelovalcev, najbrž predvsem zato, da bi jih kupec potem vrnil, ker so bili sorazmerno dragi. Po napisih sodijo arheologi, da so pride-ovalci iz okolice Gideona pošiljali svoje vino v Perzijo in v Ugipt. Med izkopavanjem so odkrili črepinje kakih tisoč vrčev, ki pa so tako razbiti, da ni bil mogoče niti enega zlepiti v prvotno obliko.
Velika čistilna RAZPRODAJA
Vse ŽENSKE OBLEKE, KRILA BLUZE
$
I
t
•35
I
£a»
i_______________________________
p Vse ŽENSKE HALJE in HLAČE
1

20% ceneje
20% ceneje
Vse NYLON KOMBINEŽE (Znamke Movie Star)
20% ceneje
15
Damski PULOVERJI in JOPICE
k
IS
Celotna zaloga dekliških in deških ZIMSKIH PLAŠČEV
20% ceneje
Poseben naložek deških zimskih jopičev vrednih do S.98. Specialna cena
g:
$3.98 g
Otroške garniture in dekliške hlače
20% ceneje

Moške športne in bele srajce vredne do 3.98
20% ceneje
|
||
9
•55.
ps
It
NAGLAVNE RUTE
posebna cena 49c
RAZPRODAJA PRSNIKOV reg. cena do $2 sedaj
Razprodaja dekliških oblek reg. cena do 3.98 sedaj
$1.49
VSE DEKLIŠKE BOLJŠE OBLEKE
20% ceneje
Boljše moške in deške športne srajce
20% ceneje
Moški jopiči in površniki
20% ceneje
Moške flanelne srajce reg. 2.98 na tej razprodaji
2 za $5.00 i
Cela miza različnih predmetov
za več koi pol ceneje!
se predstavijo za poročevalce ali dopisnike gospodarskih revij, in _ časopisov, v resnici pa posredu-H jejo zbrane podatke konkuren-; enemu podjetju.
s| Udeleženci ankete so opisali ' več primerov, ko se konkurenca skrivaj priključi na telefonsko linijo in prestreza poslovne pogovore. V ta namen najemajo podjetja detektive, ki izbrskajo včasih presenetljive reči. Eden izmed udeležencev ankete je povedal, da je njegovo podjetje sodelovalo pri natečaju za večje delo, konkurenca, ki je prisluškovala telefonskim pogovorom in potem podkupila še enega izmed nameščencev, pa je poslala za 200,000 dolarjev cenejšo ponudbo. Zadnjo besedo je potem imelo sodišče.
Anketa je zbrala tudi podatke o skritih mikrofonih i;n o magnetofonskih trakovih, na zunaj podobnih listinicam. Tako reč | ima s seboj poslani obiskovalec, ki potem “pozabi listnico” in pride čez določen čas ponjo. Na trak je seveda posnet celo šepet v direktorjevi pisarni. Posebnost industrijskega vohunstva je drobcen oddajnik, ki ga konkurenca nastavi na okensko polico, občutljiva aparatura pa potem prestreza pogovor skozi zaprto okno in ga posreduje do štiri sto metrov daleč.	R
Tito protestira pri Castri
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanski tednik “Komunist” je ostro napadel glavno komuni ■ stično glasilo na Kubi češ, da poroča o Jugoslaviji to, kar po-zbere iz časopisja v rdeči Kitajski.
To je prvi napad Jugoslaviji' na kubansko komunistično stranko. Napad odkriva samo dve strani:	pove, kako strašno
so jugoslovanski komunisti občutljivi za vsako kritiko v tujini, občutljivost seveda povzroča vedno večja osamljenost jugoslovanskih komunistov v mednarodnem delavskem gibanju. Dalje o d pira vprašanje, kaj sploh misli kubanska komunistična partija o Titu. Dočim se Tito in Castro božata, se vidi nekam čudno, da kubanski komunisti napadajo titovce.
JI.49 I
Razprodaja se prične v četrtek, 28. januarja ob 9. uri dopoldne DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EA6LE ZNAMKE
M
n
!
£::
st
S:

OSTRIGE i— 'MožaMa sliki se ukvarjata z veliko zalogo ostrig v belgijski prestolnici Bru.vellesu. Te so v nekaterih delih zahodne Evrope, pa tudi pri nas v Ameriki priljubljene kot'posebnost.
MALI OGLASI
Sobe se odda
Štiri sobe se oddajo spodaj, furnez na plin, vroča voda in vse druge udobnosti. 1109 E. 63 St. HE 1-2242.	(17)
Hiša naprodaj
Enodružinska, polna klet, plinska gorkota, 1138 E. 77 St. Kličite EX 1-6720 po 6. uri ali cel dan v soboto in nedeljo. (19)
Sobe se odda
4 sobe, zgoraj, na E. 200 St., ena spalnica, igjaraža na razpolago. Kličite KE 1-1861.	(18)
Sobe se odda
4 velike sobe na 1105 E. 66 St., na novo dekorirane, garaža na razpolago. Kličite KE 1-1861.
(18)
Naprodaj
Trgovina s pijačami Norwood Beverage na 6104 St. Clair Ave. naprodaj. Ne zamudite lepe priložnosti. Oglasite se osebno. (20)
vee
Hiša naprodaj
Blizu Grovewood, hiša 6 so zelo čista, 1 spalnica spodaj, zgoraj, preproge, zavese in drugih reči. Zidana garaža, k vrt. Lastnik se seli in se lahl takoj vselite. Za hitro proda, je cena samo $12,800.
John Knific Sr. Rsalf
820 East 185 St. IV 1-9:
(25, 27 jat
Pohištvo naprodaj
5 stolov, omara in miza za -dilno sobo. Cena $25.00. Kliči .• KE 1-4364.	(18)
Soba se odda
Velika soba z lastnim štedilnikom in hladilnikom, se odda moškemu, v okolici sv. Vida. Kličite HE 1-6671.	(19:
Sledovi davnih kletarjev
Severno od jordanske vasi El Djib so arheologi zadnja leta izkopavali na kraju, kjer je stal v sedmem in šestem stoletju pred našim štetjem Gideon, veliko antično vinogradniško središče.
O izvozu vina s tega področja pričajo napisi na vrčih, ki so jih arheologi izkopali pred tremi ali štirimi leti. Na ročajih so o-značena tudi imena pridelovalcev vina.
Šele lani pa so naleteli na natančnejše podatke o takratnem pridelovanju vina. Našli so skalo vsekane kleti, letos julija pa so izkopali tudi ostanke steklenic in naprave za prečiščevanje vina. V celoti so odkrili
doslej 66 takih vinskih kleti, Mr G K. iz Pittsburgha, Penna., pi-pravzaprav jam, ki so skupno 'Se: Star sem, imam 82 let in se vedi
dovolj velike za približno 250,-:	P^a P°4il':
nnn 1-*	•	t t i i	, , • : Pd 1W LLVIAN LAPSULhS me je p'
UUO litrov Vina. Vhod v te kleti kar oživela, /.ato vas prosim, da i
so	zapirale	kamnite	plošče, no-	i*,'1 Pošljete še sto in moja želja je, .
.... ■	, .	,	, ,	i	bi jili	vsi starejši ljudje jemali, kaj:
tianjost je bila oblikovana kot;vsakemu bodo pomagale.
.zvon, globok nekaj metrov. Tu-:	LOMA N’ CAPSULES
di stiskalnice so bile v skalovju,1 MANDEL DRUG CO.
V dveh	drugače	oblikovanih	15702	Waterloo Kd„ Cleveland 10, O.
in	znotraj	z mavcem obloženih	25 za	8L95,0 5'o za O$3.^°100dza $6.49
Sobe se odda na E. 71
3 na novo opremljene sobe, na novo dekorirane, se oddaje po zmerni ceni. Kličite FA 1-0021.	(20,23,25 jan)
j! Višarska polena
spisal Narte Velikonja
“Oklice pisem, Blaž!’’ se se mu je nasmehnil v hipni zadregi. Videlo se mu je, da ga je to srečanje neprijetno zadelo, kakor slabo znamenje. V njegovem srcu se je zbudila plaha slutnja. “Zmerom mi je na poti!” mu je šlo skozi misli. “To ne pomeni nič dobrega.” Skušal se je narediti ravnodušnega in se je obvladal, da mu je drzno pogledal v oči “Ali ne smem pisati o-klicev?”
“Oklice? S Franco? Sin, zakaj pogubljaš mojo dušo!” se je pognal Blaž polglasno in skrivnostno.
“K sodniku stopi, k sodniku stopi, še je čas!”
Tinetu se je zamajalo pred očmi, njegov pogled je ujel ozek pramen, ki je sveti! skozi špranjo iz kuhinje.
“Tako bo enkrat nekaj šinilo na dan in bo posvetilo. In ne bom mogel utajiti. In ta človek bo sedel za menoj in mi bo pil moč!” mu je šlo skozi možgane.
“No, kaj pa je s tvojo pričo?” se je otresel, ko se je zavedel.
“Našel sem jo!” je zmagoslavno potrdil Blaž. “In zdaj grem k njej. Obrni se, zdaj ta hip je še čas, da se obrneš! Ne boš srečno umrl. Ne boš v postelji umrl.”
“Še nisem videl nebes odprtih!” se je smejal Tine. Toda njegov smeh je imel hladen zvok, kakor d/a ga zebe okoli srca.
“O, ne greši!” je kriknil Blaž ter se preplašeno ozrl.
Iz kuhinje je sijal ozek pramen v vežo.
Tine ga ni poslušal , in stopil naprej.
Blaž pa je drugi dan pod večer šel po cesti iz Mačkovcev proti Gornji Lendavi. Nad O-tovci ga je ujela tema. čudno tesno mu je bilo pri srcu med borovci ob cesti, noge so mu odpovedale, šel je iz Murske Sobote po velikem ovinku za
CHICAGO, ILL.
]
■ 5
Cankovo, da ga ne zalotijo o-rožniki. Na vrhu, kjer se mu je zasvetila luč iz vidonske državne šole med borovci, ga je obšla slabost, da je sedel.
“O križani Bog, če tu umrem!” je vzdihnil ter omahnil na brežino, in se mu je zdelo, da pada, cta pada v čudno temo.
In je stal pred sodnikom
“Nisem jaz kriv, Gospod! Jaz še nimam priče, da bi se izkazal.
In je stala ob strani ženska.
“Pisala sem mu, naj pride!” je rekla.
“Pisala mu je v mojem i-menu!” se je oglasil drugi glas, ki se mu je zdel čudno znan, kakor da ga je davno že slišal.
“Pa ni prišel!" je dejala ženska, zavita v rumeno haljo.
“Nisem prišel!” je dejal Blaž skesan in skrušen v dušo
“To je strašna priča!” je dejal Gospod.
“Obsodi me!” je padel Blaž na kolena pred silni blišč, ki je obdajal sodnika, “obsodi me, samo sina mi reši, ki sem ga še pred rojstvom, nerojenega, zapisal peklu, jaz oče nesrečni!”
In Blaž je vedel, da je pred božjim sodnikom.
Sodnik je odklonil z roko in so se s treskom zaprla nebeška vrata za njim.
Mrzel pot mu je stal na čelu, ko se je budil. Živo še se je spominjal, kako se je razklalo nebo in je sredi sija in blišča sedel sam Kristus z dvignjeno roko.
“Ne bom v postelji umrl!” se je zavedel, “videl sem nebesa odprta.”
školnik iz vidonske šole je stal ob njem ter mu svetil z lučjo v obraz. Zraven njega je stala obilna postavna ženska, podobna gostilničarkam in mesaricam.
“Kam pa mož popotni? Slabo posteljo ste si izbrali!” je rekel školnik.
“Pokoro, za pokoro!” je dahnil Blaž.
Školnik mu je segel pod pazduho, ženska je svetila in so šli nizdol.
Ko si je opomogel, je Blaž pripovedoval svojo usodo, bolj sebi kot drugim. Njegovo oko, ki je še odsevalo tajni blišč in gorelo v strašni razbolelosti, je nemirno begalo po sobi Blaž se je sključil sam vase in pripovedoval.
Svinčeno težko ozračje je bilo v Sobi. Ženska je pozorno vlekla Blaževe besede.
“Ali imatJ: tisto pismo?” je vprašala sredi molka, ki je bil nastal.
“Imam pismo!”
“Berite, gospod!” je nestrpno dal školniku.
In ko so prebrali, je dejala oprezno:
“Zdaj bi pa rad tisto knjižico, kajne?”
“Samo sina bi rad rešil pogube!” se je stresel Blaž.
“Jaz sem tista priča, Blaž! To pismo sem jaz pisala.”
“Gospa Horvat?” se je čudil školnik.
“Rojena Križnar!” je popravila ženska.
Blaž je zakrilil z rokami kakor k blagoslovu ter je padel na obraz od presilne razburjenosti, ki mu je planila v živce.
“Veronika, Veronika!”
22.
Blaž se je vrnH, obraz se mu je svetil od tihe umirjenosti, ko je stopil pri Mohorjevih čez prag. Bilo je v soboto zvečer. Na prsih je tiščal pisanje vidonskega školnika, v katerem mu ta beleži, da je gospa Margareta Horvat roj. Križnar, gostilničarka in mesarica pri Sv. Juriju, potrdila
EUROPA TRAVEL SERVICE
POTNIŠKA PISARNA
759 E. 185 Street	Cleveland 19, Ohio
Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evrope.
JEROME A. BRENTAR
Tel. št. pisarne IV 6-3774 Tel. št. doma EV 1-4985
pred njim in njegovo ženo, da je tisto ipismo ona pisala v Novem mestu in povedala, da se hranilna knjižica z zložkom 7 goldinarjev nahaja pri posojilnici v Novem mestu na ime Martina Božič. In da je pripravljena pričati pred “biro-vijo” (sodnijo), je bilo na koncu pisanja, ki ga je tiščal na srcu.
“Kje je Tine?” je vprašal Franco, preden je voščil do* ber večer.
Franca je stala pri ognjišču in kuhala večerjo.
“Nič prav ne vem,” se je o-zrla. “Mora kmalu priti. Sedi, Blaž! Kje'si spet bil?”
“Na križevem potu!” je dejal. “Hvala Bogu, da se ni končal s križanjem!”
“Kako govoriš?”
“Po resnici! Včasi so grešniki romali v Rim, jaz sem romal na sever. Prav na mejo.
Iskal sem Veroniko! In jo našel !” je radostno vzkliknil in obraz se mu je zasveti.
“Blaž ima spet prikazni? Ali sanjaš? Sem sedi, Blaž, in izpij tole mleko!” mu je pali-la. “Ali se ti spovrača bolezen?”
Vsa preplašena mu je zrla v obraz.
“O, ne; zdravje! Nič prikazni. Res je, Franca, res je. Tu imam dokaz! Tine je moj sin!” je dahnil Blaž. “O, moj Bog, zdaj sem pa povedal!” se je ustrašil.
Franci je padlo iz rok cedilo. Zastrmela je v starčev o-braz, ki ga je osvetljeval o-
genj ter se mu lovila svetloba v sivi razmršeni bradi.
“Blaž!” je nato stopila korak naprej. “Blaž! Tvoj sin! Ali je res? Za Kriščevo volje, Blaž, ali je res?”
“Res!” je dejal Blaž in roke so se mu tresle. “Res, zdaj ko sem povedal!”
“In ti to dolgo veš?” “Odkar sem prišel tu sem!' “Pa ne poveš?”
“Ni še bilo prilike, da bi bil povedal, zato da bi vedela, zakaj sem te svaril.”
“Ali Tine ve?”
“Ve. Povedal sern mu, pa ne verjame.”
(Dalje prihodnjič)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East G2 St.11002 Lakeshore Ulvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEmnore 1-G300
Moderno podjetje — Zmerne cene



rA\
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER — Cleaning store — 6246 N. Western. Excellent location, reasonable rent, established 18 yrs. Good income — Going to South America - Will sacrifice. HO 5-6900.
(17)
BY OWNER — Liquor - Package Bar Comb. - Est. 20 yrs. - S.W. Side - Excellent Location - Reasonably priced - Must sell due to illness. HU 3-3445.	(18)
BY OWNER - Modern brick building & bicycle shop business. 2 room living quarters, tile bath. Nice income. Must be seen to be appreciated. PE. 6-4395.	(17)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — Brick Bungalow -7 Ige. rooms - 2 full baths - Garage - Gas heat - Suitable for large family - Must be seen to be appreciated. $19,900. GR. 6-1016.	(18)
JVaznanilo in Za/rVala
Globoko potrla in žalostnega srca nazna njam vsem sorodnikom ter znancem in prijateljem, da je po kratki in mučni bolezni umrl na 25. decembra moj ljubljeni soprog
ŠTEFAN ZELKO
Moj dragi pokojnik je bil rojen 23. dece mbra 1898. v vasi Narin pri Št. Petru, sedaj Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1920.
Pogreb pokojnika se je vršil 28. decemb ra 1900 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida.
Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Joseph J. Ozimek.
Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljane na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k večnemu počitku.
Na tem mestu se kar najlepše zahvalim Rev. Joseph J. Ozimeku za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
BY OWNER — 3 Bdrm. Brick - 50 Foot Front - Ceramic Tiled Bath -Natl. Fireplace - Full Finished Bsmt. - Gas heat • IVt Car Garage - Alum, s, s - Full price $27,000 -RO 3-6355.	(18)
by OWNER — THINKING MAN S SPECIAL - 5 Rm. Stucco Residence - Enel. Porch - Natri. Fireplace -Death Forces Sale - 4728 N. Maplewood - Open House Sunday 1 till 4. $14,500.	(17)
Iskrena hvala vsem sorodnikom ter znancem in prijateljem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ga tako olajšali, ko je ležal na mrtvaškem odru in mu izkazali zadnjo čast.
Enako iskrena hvala vsem', ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji polti na pokopališče Kalvarija.
Zahvala društvu Cleveland 126 Slovenske narodne podporne Jednote ter predsedniku za njegov poslovilni govor.
Prav lepa hvala vsem številnim, ki so prišli pokojnega kropit, ko je počival na mrtvaškem odru, zlasti pa onim, ki so se udeležili pogreba in pa za sv. maše ter potem pokojnega spremili prav do njegovega groba.
Prav lepa hvala Teni Zakrajšek pogrebnemu zavodu za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vsestransko postrežbo izkazano ob za nas tako težki uri.
Končno hvala vsem skupaj in vsem še enkrat Bog plačaj.
Ti, dragi soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Tvoji duši pa večni mir in pokoj.
Bog daj, da se še enkrat vsi srečno snide mo onkraj groba nad zvezdami. Dotlej pa z Bogom in na svidenje.
Žalujoča soproga IVANA ZELKO sinova STEPHEN In FRANK snahe in vnuk ter brat FRANK ZELKO
Cleveland, 25. januarja 1961.


JVaznanilo in JZah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem bolehanju in trpljenju umrla nenadoma naša ljubljena soproga, mati, stara mati in prastara mati, tašča in teta,
Mary Starman
Zatisnila je svoje dob.-e oči na dan 17. decembra 1960.
Rojena je bila 22. marca 1832 v Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907.
Pogreb se je vršil 21. decembra I960 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek in po izvršenih pogrebnih obredih smo njeno truplo prepeljali na pokopališče Lake-view, kjer smo ga izročili materi zemlji k večnemu počitku.
Pokojnica je bila članica podr. št. 14 SŽZ, društva Slovenski Dom št. S SDZ, društva Napredek ABZ, krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, Kluba Ljubljana in Progr. Business Women’s Club.
Smatramo za svojo dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki so ob oder naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast, kar nam je v dnevih naše žalosti bilo v veliko tolažbo.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njene duše, kakor tudi vsem, ki so darovali za razne dobrodelne namene.
Dalje se toplo zahvalimo vsem, ki so jo prišli kropit in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, za lepo in ginljivo slovo od svoje umrle sosestre.
Hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njeno krsto.
Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče, ter tako omogočili mnogim, da so se mogli udeležiti pogreba.
Posebej se iz srca zahvalimo pevskemu društvu SLOVAN za divne in gin-Ijive žalostinke, ki jih je zapel naši dragi pokojnici v slovo.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Mary A. Svetek za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljuba žena, draga mati stara in prastara mati, tašča in teta, počivaj v miru v ameriški zemlji, ki Ti je bila Tvoja druga domovina!
Veliko si trpela v toku Tvoje dolge in mukotrpne bolezni, pa si vse prenašala tiho in vdano, misleč bolj na nas, kot na sebe, samo da ne bi tudi nam povzročala bolečin, ki si jih sama trpela! — Sedaj si odšla v večnost in trdno smo prepričani, da Te bo GOSPOD v novem življenju bogato nagradil za vso Tvojo ljubezen dc nas vseh, za vso Tvojo skrb in delo ter za vso Tvojo mirno vdanost v trpljenju in Te sprejel v društvo svojih izvoljenih! — Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te pogrešamo vsepovsod. Saj si nam bila tako dobra! Ljudje so Te spoštovali in radi imeli, kar je izpričala velika množica prijateljev in znancev, ki so se prišli poslovit od Tebe in ki so Te spremili do Tvojega večnega doma. — Počivaj v miru, ljubljena naša, spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah!
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni!
Tvoji žalujoči:
LOUIS, soprog EMMA por, KOKAL, CAROLINE, snaha CARL, WILLIAM, zeta OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 25. januarja 1961.
CHARLES SEZON, sin (Sun Valley, Calif.) JOSEPHINE por. WOOD, hčere
5 vnukov in vnukinj, 3 pravnukinje FRANK MEDIC, nečak V starem kraju zapušča sorodnike.