Slovenska Šolska Matica. Za leto 1910 dobe člani Slovenske Šolske Matice ta-le knjižni dar: 1. Pedagoški Letopis. X. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Tominšek. 2. Poljudno-znanstvena knjiž n i c a, 2. zvezka 2. snopič. Uredil Henrik Schreiner. 3. Didaktika. Obče in posebno ukoslovje. III. del: Posebno ukoslorje računaDJa v ljudski šoli. 2. snopič. Spisal prof. Luka L a v t a r. Uredil H. Schreiner. Te tri knjige je natisnila nUčiteljska tiskarna". Priznati moramo, da je dala tiskarna tem knjigam opremo, ki odgovarja resnosti in važnosti vsebine. Preprosto-elegantna zunanjost dela tso čftst našemu zavodu. 4. K. e m i š k i poizkusi s prep r o 8 t i tn i sredstvi. Spisal prof. Alfonz V a 1 e s. TUredila H. Schreiner in dr. Franjo Ilešič. Natisnil Dragotin Hribar. Pridritujoč si pravico, da podrobneje izpregovoriaio o tem lepem daru, objavljamo za danes oceno, ki jo je prvo izmed slovenskega časopisja priobčilo „3 u t r o". Pripominjarao samo, da se knjižni dar niti po številu niti po vsebini ne ujeraa z naznanilora, ki ga objarlja odbor na zadnji strani Pedagoškega Letopisa. Kaj je temu vzrok, nam ni znano. Dolžnost odbora pa je, da to pojasni. BJutro" piše: Ali se nam ne zdi, da je vsa naša glasna gOToreča in kričeča javnost le navidezna sila, ki naj nas reprezentira pred svetom? Da so vse besede o narodu, o domovini, napredku brez pomena, ako bi ne imeli kulturnih zavodov, društev, izobraževališč, organizacije ? Ear nas drži v življenju, ni beseda, ampak čin. Toda besedo slišimo, ker je glasna, govoreča, kričeča, Čioov pa pogosto ne vidimo, gremo mimo njib. in morda niti ne pomislimo nanje. Tibo delo je kakor tiha voda, ki mostove podira. Beka teče naprej in se množi samoobsebi. Ona je sila, ki nosi na sebi brodore, goni mline in vrši svoje delo: šumeDJe valov na vrhu je le odmev nje sile. Šumenje ni nje sila, nje sila je v neprestanem toku naprej. Tako je tudi z našimi kulturnimi zavodi, z društvi, z organizacijo. Mi smo le preradi javni, glasni, kričeči, pozabimo pa na ono tiho delo, ki je naša tiha sila. Tako društvo je tudi rŠoIska Matica". Veliko premalo vemo ceniti njen pomen. Koliko jih je, ki morda^niti ne vedo, da jo imamo, da izdaja knjige, da je to važna inštitucija! Koliko jih je, ki so nje člani, ki jo podpirajo? Tudi onaje delo našegaučiteljstva, plod organizacije in discipline. Slovensko učiteljstvoje lahko ponosno na stojo Matico, pa tudi nam vsem bi moralabiti več in bi ji mora 1 i posvečati več pozornosti. Knjige desetega leta leže pred nami. Stiri so: Pedagoški letopis, Poljndno ZDanstvena knjižnica, Didaktika in Kemični poizkusi. Podamo kratek pregled: Pedagoški letopis sta uredila Henrik Schreiner in dr. Josip Tominšek. Že deseti letnik je v naših rokab in koliko gradiva leži v desetih Letopisih. Vsi naši pedagogi, profesorji io učitelji najdejo v njih poučnib člankov. Letopis prinaša letos «opet Iepe članke : Fr. Fink: Zgodovina. — Dr. Milan Ševič: Dečja književnost srpska. — Henrik Schreiner: 0 seksualni vzgoji. — H. Druzovič: 0 glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča in srednje šole. — Dr. Fr. IlešiS: Narečje in kDJiževni jezik v žoli. — Drugi del prinaša poročila: Teme in teze (sestavil Jakob Dimnik). — Poročilo o IX. občnem zboru nSlovenske Šolske Matice" (Fr. Gabršek). — Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice" (dr. Ljud. Pivko), Upravni odbor ia imenik društvenikov ,Slov. Šolske Matice", Zaznamek doidaj izdanih in založenih knjig S. Š. M. članek o zgodovini je kratek, pa zato jedernat, informativen ter dobro podaja misli o pomenu in načinu zgodonnskega pouka. Dr. Ševičev članek o srbski mladinski književnosti je priobžen v izvirniku, torej srpsko, kar je popolnoma prav, ker bo vkljub temu vsem razumljiv in ohrani bolj svoju vrednost, nego če bi bil prevod. Obsega okolo 50 strani in je naravnost vzoren. Dr. Ševič je znan pedagog srbski in je obdelal srbsko mladinsko književnost tako, da dobimo o nji jasen pojem. 0 lastni mladinski književnosti še nimamo podobnega članka. H. Schreiner razrešuje v razpmi BO 8eksualni vzgoji" času primerno važno vprašanje. Držal se je Forsterjeve knjige, ki je ena najboljših v tem oziru. Članek je za vsakega vzgojitelja poučen, ker je ravno v tem vprašaDJu težko zadeti pravo smer vzgoje. H. Druzovič: 0 glasbeni vzgoji govori obširno o glasbenem pouku in reformnih smereh naše dobe. Enako je važno rprašanje o narečju in književnem jeziku r šoli, ki ga z znano teme- ljitostjo razrešuje prof Fr. Ilešič na str. 140—158. M?d temami in tezarai vidimo pridao delo, ki ga vrše naši učitelji na svojih okrajnih in društvpnih skupščinah, in važna vprašaoja, ki jih tam razrešujejo. Iz poročil vidimo stanje in streraljpnje ,,Šolske Matice". Število članov raste L. 1907. jih je bilo 1594, 1908 leta 1561 članov, 1909 leta 1622 članov, 1910 leta 1792 člauov. Torpj za 170 vee. Naj bi se poranožili še više. Eačunski zakliučki kaž^jo prebit^k. Žel^ti pa bi bilo, da bi imela nŠolska Matica" pri svojem delu še več sredstev na razpolngo. Med drngitni knjigaini je posi-bno važua: Zgodovina Sloveucev (v Poljuduo znanstveni k(ijižuici), ki jo je spisal dr. Ljud. Pivko. 2. suopič obdeluje dobo od 1276 do 1800. Tožilo se je letos. da smo naeukrat dobili več zgodovio, da je to izguba truda. Toda to ui resnica. Zgodoviuo kakor je Pivkova vzamerao z vespljem v roke, ker je pisana priietuo in poljudno ia nudi v glavnih potpzah vse, kar pntrebuje vedeti vsak količkaj izobražen človek. Utitelj>tvu bo služila ta knjiga kot izboren pripomoček pri podajauju domače zgodovin« Dobra učua pomočka bodeta tudi Lavtarjeva rDdaktika" (111. del: Posebno ukoslovje račuuan|a v Ijudski šoli.) in Valesovi Kemični poizkusi. Kakor so Čehi lahko ponosni na svoje BDedictvi Komenskeho" kakor imajo Hrvatje v svojetn pedagoškem društvu eno Dajlppših organizacij, tako imamo Slovenci v ^Solski Matici" važno knlturno društvo, ki ima biti prava vzgojiteljica naših narodnih vzgojiteljpv in s svojim delom kaže prava pota vzgoji in vzgojitel.jem. Vzgoja pa je, ki pripravlja bodočtiost naroda. Zato zasluži nŠolska Matica" vse pozoruosti in naklonjeuosti naše javnosti, zakaj prazno je šumenje valov, ako Di globokih vodnih sil, ki jim je sraer vedno naprej. Olanarina za S. Š M znaša 4 K na leto.