•it M IwrkU ¿alavakaga .judatva. DtUvci m vttaal êm fui», ku Lucira jo.

Tki« papar U davotod tm tka inUraiU mi tU work-lag cl|u. War kart mam mmHÛmé »• sil wka» tkay I i praaluea. ¡s
"j ^SÖt* I
MM
EntaraS M »MMé elaii m«ltar. Dm- •. UtT. »t tka poat «ffira at Chicago. i«., und«r Um Aot •( Cow«« of March IrS. Hit.
Oftici: 4008 W. il lt., Clleif», IN. Delavci vseh dežela, združite te!"
w**\
mm itttilk* ju m »«kaj« pili v alaga aailava, prilaplja-mmgm «podaj ali mm •vilku. Ako im /S4Û1
It« vil lu ........ yWm)
t«4aj rmm • prikopa ja iu> vitko Rtk|« liata piliji aaro¿aiaa. Praaiaaa, p«.
rile i« lakaj.
STEV. (NO.) S3». SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE S. JANUARJA, (JANUARY 1.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Lloyd George in mir.
Trum traaalatioa fllad with tka poataiaatav al Cfclaavo Jan. «, lili, aa nmuirad bjr th* aet mt Oei. I. It|l.
I*red zastopniki organiziranega angleškega
delavstva je imel britanski prvi minister Lloyd (Jeorge v soboto velik govor, ki *e lahko smatra za odgovor na tipanje Nemčije o mira in za označitev zavezniških vojnih namenov. Po doilih po-.očilih je Llo.vd George dejal:
"Dottpeti smo do najbolj kritične ure v tem strašnem konfliktu, in preden stori katerakoli vlada ueodepolni sklep, pod katerimi pogoji naj konča ali nadaljuje boj, mora imeti zadoščenje, da stoji vest naroda za temi pogoji.
"Sposobni moramo biti, da izrečemo jasno in definitivno ne le načela, za katera ae bojujemo, ampak tudi njih končno, konkretno prilagoditev k vojni karti sveta."
"T$žko je govoriti o Rusiji brc* odgodi-tve sodlie. Ponosni bi bili, da bi se bojevali do konca ob strani nove ruske demokracije. Enako ponoana bi bila Amerika, Francija in Italija. Toda če ravnajo sedanji vladarji Rusije neodviano, nimamo namena, da ustavimo katastrofo. Rusijo more re&iti le njeno laatno ljudstvo. "
"Namen imamo, da vstrajacno ob strani francoske demokraeije do smrti z zahtevo Francozov, da se popravi velika krivica iz leta 1871., ko je bila Alzaeija^Lorena odtrgana od njih. Ta tur je strupil evropski mir pol stoletja, in dokler se ne ozdravi, se ne moreio ustanoviti zdrave razmere. *1
4 4 Popravek pomeni priznanje. Dokler ni mednarodna pravica prizuana a tem, da se poplača privica, ki je bila storjena s kršitvijo njenih določb, ne more postati realnost.
Za tem pride obnovitev Srbije, i'rne Gore, ter zasedenih delov Francije, Ralije in Ru-mnnije. Popoln odpoklic vseh sovražnik vojsk in
poprava krivice je temeljni pogoj trajnega
iN,
"Nihče, kdor pozna Pruaijo in njeno nastopanje napram Rusiji, ne more dvomiti o njenih končnih namenih. Kakršnihkoli fraz se poslužu-je, da bi zaslepila Rusijo, ne misli na to, da bi povrnila le eno sedaj zasedeno rusko pokrajino ali mesto. Pod enim ali drugim imenom bo za-naprej del pruskega gospodstva, vladano s pruskim mečem, ostali Rusi pa bodo zapeljani ali prisiljeni v popolno gospodarsko in naposled po-litično suženjstvo."
(Lloyd Oeorge je dejal, da se je sadnjih par dni specialno potrudil, da bi uCotovil nazore in staliiče zastopnikov v*eh stran! mišljenja v deželi.
^Ital je izjavo o delavskih vojnih namenili, je nadaljeval, in se je raagovarjil o vojnih ei ljih a prejšnjim prvim ministrom Asquithom in z viacountom Greyem.
Ako ne bi bili naeionalni voditelji na Irakern zaipooleni a kočljivim problemom irske avtonomije, bi bil srečen, da bi se bil poučil tudi o njihovih nazorih Posvetoval se je tudi z zastopniki prekomorskih velikohritanskito dežel.
Kot rezultat vseh teh pogovorov, je dejal Lloyd George, se je, dssi je vlada sama odgovorna za način izražanja, katerega s? sedaj poslužuje, dosegel naroden sporazum glede na značaj in smoter narodnih vojnih namenov in mirovnih pogojev. Zato ne izreka le .mnenja vlade, ampak mnenje naroda in države.
' Demokratična konstitucija v Nemčiji je izjavil prvi minister, bi bila najbolj prepričevalni dokaz, da je umrl duh militariatičnega gospoda* va in bi olajšala demokratično mirovno pogajanje. Toda to je vp raain je nemškega naroda.
4'Mi ne vodimo agresivnega boja zoper nem ški narod. Uničenje ali raztrganje Nemčije ali nemškega naroda ni bil in ni naš vojni eilj ml prvega dneva vojne, pa doslej. Angleški narod ni nikdar mislil na to, da se razcepijo nemška plemena ali razdene njih država. "
44 Naša želja ni, da se uniči veliki položaj Nemčije na sVetu .ampak da jo odvrnemo (»d na-, vrtov vojaškega gospodstva, da posveti svojo moč koristnim namenom."
4 4 Ne bojujemo se za uničenenje Avstro-G-grske, sli ds iztrgamo Turčiji njeno glavno mesto ali njene bogate dežele v Mali Aziji in Tra-ciji, ki »o pretežno turške."	j
"Leto dni je minilo, odkar je predsednik Wilsou vprašal bojne sile, zakaj se bojujejo. Centralne sile niso odgovor^."
Z oziram na izjevo, ki jo je grof ( ernin podal dne 25. decembra v Brest Litovsko, je ministrski predsednik dejal:
'4 Nemogoče je verjeti, da bi se mogel trajen mir ustanoviti na takih temeljih.-Mamo ustno češčenje formule brez aneksij, brez odškodnin in >imoodločevanja je brez cene.
wGrof Oernin je neodločen. Ali misli, da so Rumunija. Orna Gora in Srbija enako neodvi^. sne kakor Nemčija in druge dežele.''
Podlaga vseh teritorialnih uravnav mora biti vlada s privoljenjem vladanih, je naglašal prvi minister.
fl"Dnevi dunajske pogodbe so davno minuli", je dejal. "Nié več ne moremo prepuščati bodočnosti evropske civilizacije odločanju maloštevilnih meietarjev. ki se trudijo, da bi s šika-1 itiranjem ali pregovorom zagotovile interese te ali one dinastije, tega ali onega naroda. Zato mora biti vlada s soglasjem vladanih podlaga vsake teritorialne uravnave."
, . „,	, —-----i '.niiii........
Ministrski predsednik jc naglašal, da je bila avtonomija Belgije podvržena narodom, Turčiji pa prepuščeni., da odloči usodo Arabov, Armencev in Sirijcev, dočlm zahtevajo centralne sile. da se jim vrnejo afriške kolonije.
"Vsa načela samoodločevanja se tu raibli-nejo v zrak, 4*je izjavil a povdarkom." Zavezniki zahtevajo:
4'Popolno obnovitev Belgije in kolikor je mogoče, popravo opustošenj mest in dežele."
"Neodvisna Poljska, obsegajoča vse prietno
poljske elemente je neizogibno potrebna za stabilnost zapadne Evrope."
"Dardanele naj se nevtralizirajo in interna-
< iona)izirajo."
44Arabija, Armenija, Mezopotamija, Sirija in Palestina so opravičene do priznanja in laat-nih narodnih pogojev. Kakšno obliko mi j vsaka dobi, ni treba tukaj razpravljati."
"Glavni pogoj za Afriko je, da naj dobe val prebivalci administracijo, ki je zanje sprejemljiva, v ta namen, da jih obvaruje izkoriščanja v prid evropskim kapitalistom in evropskim vladam."
4'Dokler ne dobe avstro-ogrski narodi eno avtonomijo, po kateri tako dolgo hrepene, je nemogoče upati, da se odstranijo viroki nepoko-ja v tem delu Evrope, ki so ti vali splošen mir."	|
44 Iz enakega vzroka prhnavarne z____„__.
d ose en je m zahtevo Italijanov po zdnd&ti a ljudstvom svojega naroda Sin svojega jezika; enako tudi legitimne a spi rac i je onih, ki *o romunske krvi in jezika."
Llo.vd (Jeorge je izjavil, da se morajo pp: praviti kraji, okupirani v Franciji, Italiji. i*b». ji. Oni (Jori, Siriji in Rirmuniji.
Pomen Lloyd Georgevega govora
Lloyd~Georgra pred delavskimi zastopniki, ki ga objavljeno na drugem mestu, je v sedanjem času zelo važen in v marsikaterem oziru zanimiv. Kdor ga čita s preudarkom, pride lahko do spoznanja, da daje centralnim silam resno podlago za mirovno pogajanje, ako imajo za mir tako dobro voljo, kakor so nekateri njih vodiVni politiki večkrat na-glašall Klub temu nimamo veliko vere, da pride neposredno do sploanega mirovnega pogajanja, in sicer zato ne, ker niso bile po našem prepričanju mirovne besede iz ofieielne Nemčije še nikdar odkritosrčne, in ker tudi Avstrija, kadar govori o demokratičnih mirovnih pogojih, ne misli tega, kar pravi.
Centralne sile so že večkrat imele podobno priliko za sklepanje miru in že večkrat so optimisti peli o oljčni vejici, ki se jim jc kazala v sanjah. Mi nismo nikdar spadali med optimiste, in doslej se je še vselej pokazalo, da smo imeli prav s svojo nezaupljivostjo.
To ne pomeni, da ne želimo miru, kakor kriče «lepi uitrapacifisti Precej velik divjak bi moral biti, kdor ne bi želel miru. Toda le utopisti morejo misliti, da se z željami kaj opravi; komur ni socializem le sentimentalna fraza, pa ve, da ne odločajo v svetovni zgodovini srčni občutki in lepe deklamacije, temveč razmere in trda dejstva.
V resničnih faktih pa ne vidimo doslej ničesar, -kar bi oznanjevalo, da so centralne sile že pripravljene za posten mir. Da je breme vojne nanje hudo pritisnilo in da bi kajzer sam rad napravil konec, verjamemo. Zakaj če je v njegovi razgreti glavi ostalo še kaj trezne sodbe, mora polagoma že spoznati, da gre igra polagoma že za ki-ono in žezlo in da prihaja njegov tron tembolj v nevarnost, čim dalje se raztegne vojna. -Nemško ljudstvo morda še nima dovolj moči za revolucijo ; ali možnost insurekcije postaja tem večja, čim bolj se oddaljuje mir izpred njegovih oči.
Toda če bi "tovariš gospoda Boga" rad pogasil požar, ki ga je zanetil, tiima na eni strani dovolj moči za to, na drugi strsni pa ni vseeno, kakšen naj bi bil mir, ki zaključi svetovno klanje. In da ima Viljem o tem še vedno drugačne pojme, kakor Llovd George, je nedvomna reč.
(Kadarkoli je nemška vlada in diplomacija govorila o miru, je mislila na zmagovit mir. In v njenih besedah je bil vedno drugačen zmisel nd onega, ki ga polaga navadni jezik vanje. Kuelil-mann na primer lahko govori o mini brez aneksij ; ker pa ve, da je aneksija zelo raztegljiv pojm, mu ni težko izreči besedo, s katero misli vse kaj druzega, kakor ostali *vet. Černin lahko pri-zna pravico sam oodločevanja narodov; ali kadar se mu potipa žilica, pride na dan, da smatra Avstrijo za "narod" in njegov nazor o samoodloče vanju ni ni¿ dnwega, kakor da naj habsburška kamarila s svojimi nsrodi tudi zanaprej počne, kar sama hoče.;	h '
Vpričo takega položaja je bore malo upanja, da bodo centralne sile porabile možnost, ki jo je dal IJoyd George in iluzija je misliti, da etóji mir aa na pragu. <Kdor ne plava v oblakih, mora računati t dejstvom, da se vojna nadaljaje.
[ieškegs
■HHOTTVTVOTipfJfcdaljc
topovi.	1
V prvi vrsti je treba zaznamovati, da ni bilo Iz nst zavezniških državnikov še nikdar s toliko jas-nst zavezniških državnikov še nikdar s toliko jasnostjo povedano, kaj je smatrati za njih vojne cilje, kakor sedaj iz Lloyd Oeorgeovjh. Kar se je prej govorilo, je bilo včasi tako megleno, da je vsakdo lahko vlil drugo vsebino v besede. V tem osirn pomeni Lloyd George v govor velik napredek, hi kerr omenja ministrski predsednik, da bo Anglija vztrajala ob strani Francije in Italije, je precej verjetno, da so pogoji, ki jih je označil, več kakor pogoji Velike Britanije.
Vsakemu poznavalcu razmer je pa tudi jasno, da pomenijo od Llovd Georgea navedeni cilji nekaj novega. Četudi ni angleški premier izreeno omenil prejšnjih pogodb, med zavezniškimi vladami, iifhaja vendar iz njegovih besed, da se ne ozira več nanje. V svojem govoru je na primer dejal, da se zavezniki ne bojujejo ra to, da bi vzeli Turčiji njeno glavno mesto. Včasi se je to drugače glasilo. Nekoliko mesecev pred rusko revolucijo je Trepov v dumi razglasil, da dobi Rusija Carigrad, in njhče v Londonu ali v Pariz'ti ni de-mentiral tega. Spominjamo se tudi 11a besede, da se mora Turčija izgnati z Evrope, češ da je popolnoma nedostopna zapadni kulturi.
Novo je tudi, kar je Llo.vd George dejal o Italiji. V svojem zadnjem govoru je naglasi!, da so legitimne zahteve Italije po združitvi z ljudstvom enakega plemena in jezika. V prejšnjih pogodbah, o katerih smo večkrat pisali 10 ki so jih boljščviki pred tedni objavili, je bilo tudi to
"tirugače; tam so bilr Italiji obljubije*u
T tudi kraji, ki so odTtfčuo slovtasl
ski.
Tudi to je velik napredek, ki mora zlasti Jugoslovanom služiti v zadoščenje.
Kar se tiče jugoslovanskega vprašanja sploh, prihajajo razne točke Lloyd Georgeovega govora v poštfv. Na enem mestu pravi angleški državnik, da se zkvezniki ne bojuj«* jo za to, da razdene jo Av.-itro-Ogrsko. To bi zvenelo za nas zelo pesimistično. ako bi se nanašal na Avstrijo le ta stavek. Ako bi Avstrija ostala neizpremenjena, bi bilo zc-dinjenje Jugoslovanov prazna iluzija.
Pri tej točki se je treba spomniti na imperti-neutno gospodo v 44 Jugoslovanski kancelariji" v Wa-diingtonu in v 44Londonskem odboru." Tisoč bojev smo imeli a to neiskreno družbo, ker je vedno prevzetno trdila, da ima od zaveznikov vse garancije za Karagjorgjevičevo Jugoslavijo, Kdor se je upal le količkaj podvomiti o teh garancijah, so ga nesramni intriganti okrog "Jugoslovanskega Sveta" meni nič tebi nič razglasili za "narodnega izdajalca. Ker nismo verjeli v te 44garancije vedoči da jih ni in da so nemogoče, so nas podlo obrekovali in nobena laž jim ni hila pre-gnusna v tej kampanji. Ljudje, ki so stali še v službi Avstrije, ko smo se mi že davno bojevali zoper habsburško avtokracijo. so se drznili zahrbtno blatiti naše namene in jih infaiuno zavijati.
Zdaj je konec »njihove baharije. Lloyd George v govor kaže, da nimajo nobenih garancij in da jih nikdar niso imeli. Vselej, kadar so odprli usta, je iz njih bruhnila predrzna laž.
Sami smo neštetokrat naglašali, da jim ne
v
t iL.
jsmJ?,
•Finančni odsek v Chicagu je izvršil predlogo za leto 1918, ki je proračunjena za $3,$09,191 manj, kakor tozadevna predloga v letu 1017. Mesto mora varčevati — tako pravijo — da ne ho v prihodnjem letu bankrotiralo. Toda kako var» ČujeT Iz vseh departnientov naj se odskrve uslužbenci. .Oe bo predloga sprejeta, kakor finančni odbor zahteva, bo izgulrilo delo kakih 500 ljudi. Prizadeti bodo uslužbenci vseh vrst: pislurji, knjigovodje, stenografi in izučeni delavci različnih strok. Posebno prizadeta Im> tudi inšpekcijska služba. Pričakuje se v mestnem svetu močnega odpora proti tej predlogi. — Da sc tudi v departments požarne hrambe nekaj prihrani, je predlagal načelnik požarne hrambe O'Connor, naj dela vsak član požarne hranil* po eno nedeljo v mesecu, ne da bi bil zato 'kaj plačan. Odbor se strinja s to predlogo. — V polk'ij«»kcm departmentu naj bi se vsled iktih razlogov odpravilo 12 aH lil policijskih pontaj. 8 tem hi se prihranilo $800,000
Izkazi dohodkov osebnega davka v Zdri\Že-nih državah kažejo, da je v tej državi samo 20*i oseb, katertti dohodki znašajo čez en miljon dolarjev na leto. Deset mož je, katerih dohodki anafajo čez pet miljonov na leto, Gd kar traja vojna, se jc zmanjšalo število <>«•!,. ki plačuje^ dohodninski davek, lzračnujeno je bilo, d« Vxje plačalo to leto ,700,000 oseb ta davek, toda to

vilo je padlo na 473,036, ker se je pomnožilo premoženje veiikih miljonarjev. — Oženjenih davkoplačevalcev to leto je 356,107, neoženjenih pa samo 47.461 (kar je slabo spričevalo za sanice). r~ Oinožcnih žensk davkoplačevalk je 7,t»35, neomo* ženili pa 26,833.
Država Pennsylvanija potrebuje takoj 100,-00o delavcev. Vlada te države jv izdala oklic po vweh časopisih. Mnogo velevažnih industrij je v nevarnosti, da bodo morale prenehati z delom, ako ne dobe zadostnega števila mož. Po izjavah uradnikov v ladjedelnicah, «je potrebuje v tej industriji takoj najmanj vsaj do petdeset tisoč mož. We*tinghouse Electric Oo. je razposlala po vseh Združenih državah oglase za deset tisoč delavcev, katere potrebuje neobhodno. Na drugi strani pa se vlada trudi že sedaj, da bi zagotovila dovolj veliko število delavcev za prihodnjo spomlad In sicer za poljedelstvo.
Dr. Ilelme je izdal statistiko zdravnikov, kjer trdi, da jc na vsem svetu 228.230 zdravnikov, a v sami Evropi jih je 162.330.' Na Angleškem jih je 35.000, na Nemškem 22 500, v Rusiji 21.4*0, na Francoskem 20.350, v Italiji t8.2?>0 Med vsemi mesti-jih ima največ Brweij 241 nn 100.000 prebivalcev, a ifrlo malo jih ime Carigrad, v« na h JU.000 prebivalcev.
raji, ki zamerimo, če nimajo garaucij; zamerili amo
narod velik otrok, kateremu je lahao
ska v oči, bi bil razumel, da niso moglr
vati garancij od angleške aH katerakoli vlade. Hefa« 1 i tega je tudi Slovensko Republičansko Združenje vedno naglašalo, da se ne mere govoriti o garancijah, ampak da more organizacija lc informirati druge narode o jugoslovanskih razmerah iu aspiracijah.
Toda na srečo ni jugoslovansko vpra&anje odvisno le od intrigantnih diletantov v Jugoslovan-ski kancelariji in položaj nikakor ni tako teman, kakor bi se zdelo po razvalinah njihovih 44garancij". V Lloyd George vem govoru so točke, ki tma-jo za Jugoslovane velik pomen.	* >
Zavezniki se po njegovih besedah ne bojuje-jo za to, da bi razdrli Avstrijo; ampak tndi zato se ne bojujejo, da bi bili avstrijski narodi zopftt vrženi pod habsburško des0ocijo. Angleški ministrski predsednik naglasa potrebo, da ae zajamči vsakemu narodu resnična avtonomija in eposna-va, kar smo vedno naglašali. da so nacionalni boji v Avstriji nevarni evropskemu miru. Na drugem mestu pa pravi, da se smejo vsa teritorijalna vprašanja rešiti le s soglašati jem vladanega ljudstva.
Ako se hočejo Jugoslovani teritorijalno ločiti od Avstrije in združiti z Jugoslovani izven Avstrije, dajejo navedene besede podlago za izraz te žefje. Llovd George je resnično stokrat bolj demokratičen od Grškoviča in vse koterijc okrOg njega. Ne tuje vlade, ampak ljudstvo samo je zadnja instanca. To se v jem a z ruskim geslom, o sqmoodlocevanju narodov4; to se vjema z Wllso-novo doktrino, da ne sme noben narod biti podvržen vladi, katere ne mara. To se vjema s programi socializma. To se vjema s principi in s taktiko Slovenskega Republičanskega Združenja. Le /. lažmi Jugoslovanske kancelarije se to ne vjema.
Tak je pomen Lloyd (»eorgevega govora za Jugoslovansko vprašanje. Kar ga še pojaeava, je beseda, da so časi dunajskega kongresa minili. Lloyd (»eorgejeva teorija daje upanje, da se na bo mir sklepal brez narodov, da ne bodo pogojev določali zastopniki 44veličanstev". Prav to je S. R. Z. najbolj pri srcu. Ako dobe nsrodi Avstrije priliko, da povedo svoje mišljenje in izrazijo svoje želje, bo to drugače zvenelo od Cerninovih sladkih besed.
S. R. Z. ni nikdar za'litevalo, da prinese Lloyd <Jeorge Jugoslovauom na krožniku realizacijo njih| želja. Ampak če pravi, da se ne bo smelo s njimi ravnati proti njihovi volji, je to demokratično in izpolnjuje prav tisti nemeu, za katerega živi in dela N. R Z. Ako dobi narod priliko, da si izbere usodo, pa se sam odloči za slabo, jc tudi sam odgovoren za hatine, ki mu bodo padale po plečih. Poštena organizacija naroda nima torij obetati, česar ni in varati ljudstvo z lalmi, temveč vzgajati narod, da ho sani dovolj sposoben, kadar doM pravico svobodne besede o svoji usodi.
Jugoslovanski probjem je le eden izmed mnogih, ki vznemirjajo sodobno zgodovino in govor angleškega ministra ni mo^el hiti posvečen .«p^ cialno temu vprašanju. Njegov pomen je m ne
sphišnejši in prihodnjič se vrnemo nanj.
• >.
Slovensko repuhHčansko združenje.
SEDEŽ V OHIOAQI, ILL IZVRÄEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. Konda, Kl bin Kristan, Frank Kerze, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Pet rov ich, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. _
John Eraienc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mote, Frank Mravlja, Jacob M.uha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Öava, Fr. Udovieh, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, postanejo ¿lani een-tralnega odbora, čim, ae pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.)
ORGANIZACIJAM V ZAPADNI PENNSYL VANUI!
Zanimanje za Slovensko Republikansko Združenje je med Slovenci Zapadne Pemisylva-nije močno naraslo. Da pa dosežemo resnične uspehe, nam je neizogibno potrebna boljša organizacija in zastopniki nekaterih tukajšnjih organizacij so se zaradi tega dogovorili, da povabijo vsa društva in Iflube iz okoliških naselbin na sestanek, na katerem bi se pomenili, kako bi najbolje uredili sodelovanje vseh. « Organizacijo moramo prilagoditi tukajšnjim razmeram, ki so drugačne, kakor v velikih mestih. To pa moremo le na tak način, da se med sclmj posvetujemo in pridemo složno do zaključka. V ta namen sklicujemo SESTANEK
▼ dvorano društva "Proaveta" št 184, SNPJ., v Lawrence, Pa.
na nedeljo, 27. januarja t. L, ob 2:30 popoldne.
Vsa društva in klube, ki so naklonjeni Slovenskemu Republičanskemu Združenju, vabimo, da pošljejo na ta sestanek svoje zastopnike, da skupno ukrenemo, kar bo najbolje.
Pripravljalni odbor.
Vn. IZKAZ PRISPEVKOV ZA 8LOV. REPUB. ZDRUŽENJE.
Nabiralna pola Štev. I, $2.42 in sedem stalno prlspevajoČih članov v La Salle, 111. $3.05, poslano po P. Bergerju; dr. Slov. Dom štev. 86 S. N. P. J.#
Chicago, 111. $3.50; J. Kat«, Chicago, lil. $1.00; Frank Kramar, Farrell, Pa. $100; dr. štev. 112 S. S. P. z., Nif k ha ven. Pa $250; ('has. Pogorelec, ( o «2nd, 164. Dep. Brigade, Camp Fumtoii, Kam. j
$2.00; Albin F. Meisgeier, Co K :114. Am Train, l'amp Funston, Ksns. $2.00; nabiralna pola štev. 41, $15.00, nabiral k a Mrs. Mary Udovich, Chicago; Alb. licnassi in And. Baje po $1.00 m Fr. Jo-pel in Pepa l^enassi po 50c. vsi v Meadowlauds, Pa; And. Sprogar, Lincoln, 111. $1.00; Frank Qo-tinski, Lawrence, Pa. nabral $15.00; klub štev. I, J. S. S. Chicago, lil., čiati dobiček veselice na Zahvalni dan $30.25; nabiralna pola štev. 22, po M. Rugelju, Murray, Utah. $4.25; dr. Gorenc, S. S. P. Z. Chiuago, 111. $2.00; dr. štev. 100 S, S. P. Z., Pullman, 111. $2.60; Charles Telban, Browder, Ky. nabral $20 00- dr. Postojnska Jama štev. 138 S. N. P. J., Canonsburg, Pa. $8.51; John Istenič, E. Pslestins, O. $1.00; (ta zadnje omenjena vsota je poslsns za slov. ujetnike v Italiji.)
Sknpaj nabranega letos in izkazanega v sedmih izkazih je bilo 404.77. Iz te vsote se je izplačalo dozdaj za tiskovine, znamke in nekatere druge stroške $161.44. Ostane gotovine, ki je naložena na Citizens' State banki v Chieagi, na ime S. R. Z. $243.33. — l'ovdariti je treba, da nobsden članov izvrševalnega odbora in gl. odbora sploh, ni dobil niti zahteval za svoje običajno delo nika-ke plače. Izvrševalni odbor"S. R. Z. je obdržaval v preteČenem letu devet rednih in izrednih sej.
Slov Repub. Združenju se je do sedaj pridružilo petnajst eentralizovanih slov. organizacij in samoutojnih društev, tako da smelo trdimo, da S. R. Z. reprezentira veliko večino slovenskega naroda v Ameriki. — KatanČnejše poročilo o vsem delovanju S. R. Z. bo izdal nadurni odbor po polletni reviziji, ki se bo vršila v drugi polovici me-seea januarja.
V mnogih slovenskih naselbinah Sirom Amerike so rojaki ustanovili lokalne organizacije, ki vrše delo S. R. Z. v svojih področjih. Krajevna organizacija v Clevelandu šteje 13 društev, ona v Chieagi 15 itd. Ustanovile so se nadalje krajevne organizacije v Collinwoodu, v Milwaukee, v Co-nemaughu in še na več drugih krajih. Zadnji čas se posebno Pennsylvania živahno giblje. To vse kaže, da S. R. Z. ni mrtvo, kakor bi nekateri dobri "prijatelji" želeli, ampak raste in se razvija. U-pam, da ni več daleč čas, ko se bodo v S. R. Z. združili vsi rojaki, ki v resnici dobro želijo zatiranemu in tlačenemu slovenskemu narodu. Na delo torej za S. R. Z. in ideje, ki jih organizacija zastopa! Ne odnehajmo, dokler Slovenci ne bodo sami svoji gospodarji, bodisi v federativni jugoslovanski republiki ali pa v svoji lantni!
Za Slov. Repub. Združenje:
Anton J. Terbovec, tajnik.
Mladina.
Zasledovstelj notranjega poslovanja orga nizacij opaža pogostoura, da se postavljujo na vod lina mesta v^ino starejši sodrugi; na prvi pogled se to sicer zdi naravno, ali po globokej-»em razmišljanju nam dejstvo vsiljuje neprijetno mnenje o zavednosti in zrelosti mladine. U-mesttno je, da se na odgovorna mesta postavijo starejši izkušeni sodrugi, ker odgovorno mesto zahteva mnogo dela in požrtvovanja in zahteva, da je voditelj bojne organizacije neprestano izpostavljen nevarnosti. Ali ravno zaraditega hi bilo potrebno tukaj sodelovanje mladine, ki bi se tako poučila na najpraktičnejai način izvrševati agitatorične posle in primerno presojati in prevladati nevarne momente v bojni razredni organizaciji.
Vprašanje sodelovanja mladine pri odbo-hir organizacij in v agitaciji je interesantno in neodložljivo. Dejstvo je, da nekateri mlajši člani organizacije ne delajo za stvar z vnemo in intenzivnostjo, ki bi jo bilo želeti. Mladina * vpisuje v strokovne, dobrodelne In politične organizacije, prinaša svoj gmotni prispevek instituciji, ki lina iz vo je vati članom boljše mezdne razmere; ali večjega duševnega in neposrednega sodelovanja mladine pri zgradbi organizacije v mnogih slučajih ni opaziti. Nasprotno: napram poskusom in delu starejših sobratov in so-drugov je mladina večinoma indiferentna; redko kje je najti mlado energijo udeleženo pri agitaciji in delu starejših odbornikov in voditeljev strokovne, politične ali kulturne organizacije. Mladina je tudi večinoma tuja intelektuelneinu gibanju stranke. Duševno delovanje strankinih teoretikov je večini delavske in dijaške mladine nepoznano.
Tem očitejša je duVvna in delovna razlika med starejšimi in mlajšimi sodrugi, ko vidimo, s kakšno žilavostjo in navdušenjem se bore za socialistično stvar sodrugi, ki so deset, dvajset ali trideset let izpostavljeni ljutemu in utrudljivemu strankinemu neprestanemu vsakdanjemu boju. Prestali so ti sodrugi dobo najhujše reakcije in persekneije; žrtvovali so strankinemu delu vso eksistenco, pa se niso utrudili in ¿o še vedno no prvem in glavnem mestu v delavskem giba-jun. Mladina pa, ki hi morala posnemati take zglede, živi tuja strankinim kompetieijam, apatična in indiferentna, brez duševnega stremljenja, brez zmisla in ideala.
Starejši sodrugi vedo ceniti svojo organizacijo in strankino delo, ker vedo, koliko napornega dela in truda, koliko dragocenih žrtev je stala zgradba delavskih inštitucij. Zrasli in posta-
Maksim Oorkij:
Na
"OtrocVmfcirajte drva za ogenj!" je dejal vojak in pobral na zemlji kos lesa. "Prenočiti bomo morali pač na stepi. Nabirajte vse, kar opazite".
Razšli smo se v različne smeri in nabirali gorivo. Kadarkpli smo se pripognili, da dvignemo vejico, smo čutili tudi izkušnjavo, da se vržemo na tla in žremo mastno zemljo, dokler ne ¿>maga-mo. Radi bi bili pri tem tvegali svoje življenje, če bi le bili »mogli utešiti svojo lakoto.
"Če bi vsaj koreninice našli," je vzdihoval vojak. "Saj drugače vendar rastejo užitne koreninice."
Ampak na zemlji ni bilo opaziti koreninic. Naglo se ej približala noč, na nebu so že blestele zvezde, okolo nas so se že razgrinjale globoke sence, ki so ožje in ožje omejevale obzorje.
"Otroci," je lahko dejal študent, "tam za-dej vidim ležati človeka."
"Človeka?" je dvomeče vprašal vojak. "Kaj naj počne sedaj tti na stepi človek?"
" Pojdi t je in vprašaj ga! Gotovo bo imel pri sebi kruh, če je sklenil, da prenoči na stepi", je pojasnjeval študent.
Vojak je gledal v smeri, kjer je ležal človek in rekel odločno:
"Tje pojdemo!"
Samo ostro študentovo oko je moglo opaziti v daljavi petdesetih sežnjev človeka, ki se mi je zdel kakor temen kup. Pospešili smo korak in občutili, v nadi da dobimo jesti,- še večjo lakoto.
"Morda pa to ni človek!" je opomnil vojak, dočim smo mi mislili enako.
Naši dvomi pa so se razkropili v tkstem hipu, ko smo opazili,' da se je kup zganil in se polagoma povečal. Opazili smo živega človeka, ki je klečal in molil roke proti nam.
"Ne bližaj se, drugače te ustrelim!" je nenadno vzkliknil s trepetajočim glasom.
Slišali smo, kako je nabijal pištolo in obstali smo kakor na povelje; neprijazni pozdrav nas je popolnoma presenetil.
"To je malopridnež!" je godel vojak sam s seboj.
"Da!" da je dejal študent zamišljeno; "bržčas ima kaj na vesti, če ima~k seboj pištolo."
"Ti!" mu je zaklical vojak, ko «e je bil navidezno nekaj premislil.
Nobenega odgovora.
"Ti! Nič hudega ti ne storimo; samo kruha nam daj. — Ti hudič!" t Zadnji besedi je vojak potihorea izgovoril.
Človek ni odgovoril.
"Ali ne slišiš?" je vojak jezno ponovil.
"Kruha nam daj! Ne bomo se ti približali, samo kruha nam vrzi!"
"Dobro!" je kratko dejal človek.
Noben še tako božanski nagovor nas ne bi bil mogel tako poplemeniti kakor ta kratki "do-»bro!"
"Nič se nas ne boj, ti dobri človek!" je dejal vojak smehljaje, čeprav popotnik r daljavi dvsi-setih korakov nikakor ni mogtl opaziti tsga smehljaja.
PiÉlS

"Miroljubni ljudje smo, prihajamo iz Ruba-na, inedpotoma smo zapravili svoj zadnji denar in že dva dni nismo skoro nič jedli".
Vjemi! Se en kos! eš enega ... No, in se-daj nimam nič več."
Študent je nabral vsega skupaj štiri funte suhega pšeničnega kruha. Da je bil kruh suh, nas je veselilo; zakaj suh kruh bolj nasiti.
Vojak je razdelil kruh na enake dele.
Ko sem dobil svoj del. sem počasi žvečil kruh, zadržavajoč svojo strašno lakoto. Čutil sem poseben užitek, da sem pošiljal kruh po grižljajih v želodec.
Po vsakem grižljaju se me je polašeala vedno večja blaženoHt; nahajal sem se v sladkih sanjah. Pozabil sem na dneve strašne lakote, nič več nisem videl svojih tovarišev, ker sem .se popolnoma pogreznil v užitek.
Ko pa sem pogoltnil zadnjo drobtino, sem šele prav začutil pravo lakoto.
"Potepuh mora imeti še maslo in meso", je mrmral vojak, ki jč sedel na zemlji meni nasproti in si gladil trebuh z rokami.
"Gotovo bo pri njem kaj takega, kajti kruh je dišal po mesu; ni izključeno, da ima tudi še kruh," je pripomnil študent in tiho dejal:
"Če bi le revolver ne bil ... "
"Bržčas eden kakor mi!"
"Potepuh!" je odločno dejal vojak.
Sedeli smo tesno drug ob drugem in škilili k dobrotniku. Zadnji ni dal cd sebe ne duha n'e sluha. Tupatam smo slišali melanholično žvižganje poljske podgane. Na nebu so blestele zvezde in nas je še vedno mučila lakota.
Ponosno moram opomniti, da v tem položaju nisem bil ne slabši ne boljši od svojih tovarišev. Predlagal sem, da vstanemo in se bližamo popotniku. Storili mu ne bomo nič hudega; ampak'vzeli
stepi.
4*
mu bomo vse, kar ima užitnega. Če bi na nas kdo ¡streljal, tudi prav; zadel bi k večjemu enega izmed nas; razentega bi pač težko takoj smrtno zadel.
"Storimo!" je dejal vojak in se naglo vzravnal.
Študent je kazal manj veselja za to.
Midva sva bila skoro tekla, študent pa je o-stajal za nama.
"Ti, tovariš!" mu je. vojak očitajoče zaklical.
Človek je nekaj godel proti nama, počil je strel.
"Mimo strelja!" je vojak veselo kriknil in bil v enem skoku pri človeku. — "Hudič, zdaj pa dobiš nekaj!"
študent je planil na popotnikovo prtljago, dočim se je popotnik raztegnil po zemlji in hropel.
"Hudiča, še enkrat!" je začuden vzkliknil vojak, ki ga je prakar nameraval brcniti. "Ali je noše streljal? Ti!" se je obruil do njega. "Ti! Ali si se ustrelil T"
"Otrok! Vse je tu! Meso, čebula, kruh! Dovolj za iws vse!" je študent zmagloslavno vzkliknil.
"Potem naj ga pa hudič V7,ame! Jejmo, otroci!" je dejal vojak. Vzel sem revolver iz roke človeka, ki je prenehal hropeti in je ležal, ne da bi se zganil. V revolverju je bila samo ena patrona.
Jedli smo, ne da bi izpregovorili besedico. Popotnik je tudi molčal in se ni zganil. Sicer pa se niti zmenili nismo zanj.
"Ali vam je bilo res le do jedi?" jc nenadno1) zadonel hrripav in tresoč glas.
Groza nas je stresla. Študent je planil kvišku in jc začel celo kašljati.
Vojak je začel zmerjati: "Razpoči se? pes! Kaj pa smo hoteli druzega? Ali misliš, da smo te hoteli umoriti? Čemu nam b<jdo tvoje kosti? Taka
U t r i n ki
Pred devetimi leti jc prišel v bolnišnico sv, Luke v St. Paul u, Minn., na bergljah tedaj 15 let stari Karol J. Murphy iz Marshfielda, Minn. Od tega časa leži neprestano v postelji vsled dosedaj ^e nedognanega vzroka bolezni. Njegovo telo postaja vedno bolj cdreveijclo ali trdo tako, da se bo spremenilo sčasoma v trdo koščeno maso. Zdravniki so mnenja, da bo pomilovanja vredni bolnik okamenel tekom enega leta, smrt bo nastopila tedaj, ko okanieni tudi srce. 24letni živi mrlič je že popolnoma oslepel; pripravljen je tudi vedno na smrt. Čudno pri t en» je, da leži pri svojih starših tudi njegov brat vsled slične bolezni.
Noben oče ni garancija za svoje sinove. Tisoč in tisoč dobrih očetov je imelo izpridene sinove. Tisoč in tisoč dobrih sinov je prišlo od ničvrednih očetov. Tudi dober kralj fti garancija, da bodo njegovi nasledniki kaj prida.
Urad za poljedelstvo v Washingtonu je izdal poročilo, iz katerega se razvidi, 'koliko se je pridelalo tekoče leto v Združenih državah. Po tem poročilu je bila letina najbogatejša v zgodovini Združenih drŽav. Koruze se je pridelalo 3,150,494,000 Imšel nov. To predstavlja prednost na farmah v znc«ku $4,053,672,000.
Pridelek zimske pšenice je znašal 650,828,000 hušelnov, katerih vrednost na farmah znaša vsoto $1,307,418,000.
Oves 1.527,286,000 bušelnov v vrednosti $1,$16,427.000, ječmen 208,»75,000 1». — $217,-539.000; rž 60,145,000 — $100.025,000; riž 30.278,-00 — $68,717,000; krompir 442.536,000 — #543.« 865,000; sladki krompir 87,87,141,000 — $96.121 -000; sladkorna |>e*a 6.237,000 — $45,780.000; fižol 15,701,000 — $102,426.000; čebule 13,554,000 — $22,523,000 in zelja 502,700 ton t*r »5,030,000 ton aena.
rali so se s svojo organizacijo; , organizacija, stranka jim je pogoj življenja; v njej vidijo cilj, bodočnost. Danes, kakor pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti živs v duhu ideala, ki se neprenehoma uresničuje in ki dobiva realnost v rasmini združitvi delavstva, v naraščanju in po globitvi stranke, ki je poklicana rešiti v bližji lH>docnoHti usodo človečke družbe. Prva ljuta in nevarni! doba postanka stranke živi v njih spo-minn, jih navdaj* in navdušuje. Mladini je ta prva doba neznana; o preganjanju in žrtvovanju prvih apostolov socialistične ideje sliši le spomine. ►Organizacija je za mladino nekaj pri-pravljenega, dokončanega. Pristop k organizaciji pomeni za mladino dovršitev dolžnosti; razume se samo ob sebi, da je enotnost delavstva potrebna. 1* malo število mladih sodrugov je, ki čuti mladeniško navdušenje za stvar in izraža svoje mladeniško delavnost. Večina sestavlja le število v organizaciji. Nerade volje se to kon-štatira, če tudi je v interesu organizacije in stranke to povedati. Ali to nedelavnost mladine opažamo in poudarjamo v nadi, da se bo tudi v tem oziru izpolnilo naše delo, ki zahteva od vsakega člana najpopolnejše, vsestransko prizadevanje in žrtvovanje. Mladina inora v prvi vrsti izvršiti svojo dolžnost napram organizaciji In delavstvu.
Mladina na plan! To je naš klic mladim sodni go m. Posnemajte in nadaljujte delo prvih bo-riteljav. Delajte, da bo svet osvobojajoča proletar-ska internacionala vedno močnejša in pomembnejša. Postavite se z vso osebnostjo In zmožnostjo v boj, stremite naprej, da se bo uresničil ideal mislecev in borrteljev socializma.
"Nasa generacija združuje preteklost z bodočnostjo. Mnogo žrtev je zahteval boj za emancipacijo ljudstev. Ta boj je sedaj na vrhuncu; mladeniške sile in duševnost potrebuje ta boj, da bo zmaga popolno.
Mladina na plan, s pogumom in navdušenjem, da bo pričeto delo kmalu dovršeno. Združite svoje sveže mladeniške moči, mladini je naloga izvesti boj, ki ima zdrobiti kapitalistično premoč iu osvoboditi sužnje dela. Svetla bodočnost je pred nami, ideja svobode in pravice ni več daleč"od uresničenja.*<Le moči in poguma, ftloŠne, odločne volje in mladeniškega navdušenja je treba, da bo kmahi konec izkoriščanja in zatiranja ustvarjajočega delavskega razreda.
American Brake Shoe and Foundry Co. jc naznanila, da jc imela v preteklem \etu $3,232,-242 prebitka.
t *MiH'4M\f*	*»r Si*	eflj	f<j . .'t,
nesramnost! Streljati na miroljubne ljudi! -Pess'!	4 mi
Zmerjal in jedel je obenem, vsled česar so izgubile njegove besede mnogo učinka.
"Čakaj, pes! Bomo že obračunali s tabo, kakor hitro se najemo do sitega!" je pretil študent.
Kot odgovor smo zaslišali silno ihtenje.
"Otroci, ali sem vedel, kaj nameravate? Streljal sem na vas, ker sem se bal. Iz novega Afona potujem v Smilensk... Ah, Bog, kako me muči mrzlica. Vselej po solnčnem zahodu Čutim strašne bolečine. Moja žena z obema mojima hčerama je ostala. Skoro štiri leta je nisem videl. Ah otroci! Jejte!"	#
"Mi bonjo že jedli in se ne bomo dali šele siliti", je pripomnil študent.
"Ah, Bog! Če bi bil vedel, tla ste mirni ljudje, bi seveda ne bil streljal na vas. Jaz pa sem vendar tu Čisto sflm na stepi. . . Ali mi morete zato očitati?"
Govoril je in jokal ali bolje rečeno tulil.
"Kaj pa evili?" je zaničljivo menil vojak.
"Mislim, da ima denar pri sebi", je pripomnil študent.
Vojak ga je oŠinil dd strani s pogledom in dejal smehljaje:
"Ti si prekanjen! No, zanetimo si ogenj in Jezimo k počitku!"
"In kaj se zgodi s tem?" je poizvedoval študent.
"Hudič naj ga vzame! Kaj hočemo z njim? Ali naj ga pečemo na ognju?"
"Pravzaprav je zaslužil to!" je dejal študent in pokimaval s svojo ostudno lobanjo.
Nato smo šli vsi trije nabirat drv in kmalu jc
prasketal vesel ogenj na kraju, kjer nam je bil
mizar prvič zaklical svoj poveljujoči "Stoj!"
Zdaj smo sedeli čtoto prijazno okolo ognja, bila
je mirna noč, brc* vetra; od utrujenosti so nam
oči skoro padale, čeprav nam naš želodec Se vedno
ni dnjal miru iu bi fali prav radi Še enkrat večerjali.
"Otroci!" je nenadoma vzkliknil mizar. Le-žal je tri korake od nas hi včasi se mi je zazdelo, kakor da bi nekaj šepetal,
"Kaj?" je dejal Študent,
"Ali smem blizu vašega ognja? Vse kosti me bole. Ah, Bog! Najbrže se mi ne bo posrečilo zopet videti domovino!"
"Prideš lahko sem!" je opomnil študent.
Mizar se je počasi priplazil do ognja. Bil le dolg m suh, v velikih, kalnih očeh so odsevale njegove muke. Njegov spačeni obraz z rjavoru-meno poltjo je M| strahotno suh - usmiljenja vreden pogled. Dolge, suhe prste je iztezal proti ognju in mel tresoče rke.
"Zakaj pa pottljei p^ fc „j hol||nT AH skopuh? je mrko vprašal vojak.
"Svetovali so mi, da grem peš na Krim, češ ™ bo frak	Atoril. Zdaj pa čutim, da ne
morem naprej! Tu na stepi me bržčas ulovi smrt in nihče ne zve o tem. Moja žena in moji hčeri ča-l<a.ro name - bil sem jim že pisal - dočim gloje na mojih nogah stepni dež. Ah Bog, ah Bog!"
Spartakova vstaja.
Bogata je zgodovina starega Kiiua in v miio-gili ozirih zanimiva iu poučna. Četudi je to, kar se pripoveduje o bratih Romulu in Romu iu o u-stauovitvi uieHta, le bajka, je vendar gotovo, da je bil začetek Kima zeio skromen; prav taku je pa tudi gotovo, da se je "večno mesto" povzpelo do svetovne vlade; in nič manj ni gotovo, da je ta čudovita držav* klavrno propadla, tako da ni bilo niti lepote v njenem poginu.
Razumljivo je samo po sebi, da je moralo biti v takem okvirju mnogo dogodkov, katerih važnost preživi svoj čas oua ostane zapihana za vse čase. Med take posebne dogodke spada tudi Spartakova suženjska vojna, ki je znana tudi pod imenom "vstaja borileev." Okrog leta 73 pred Kristom je izbruhnil ta punt in sedem let je trajalo, preden ga je sila rimske države premagala. Pa tudi tedaj ni zmagala strategična sposobnost rimskih vojHkovodij iu moč rimskih armad, ampak suženjsko vojsko je porazila njena lastna nesloga, njena nacionalna nasprotja.
Suženjske vstaje so bile v Rimu že prej, na primer v letih 135 do 132 pred Kristom, potem 103, in ponavljale so se v Siciliji do leta 100 pred Kristom. Toda nobena ni bila tako pomembna, kakor Spartakova, zakaj dolgo časa je ta punt spravljal celo ohutanek rimske države v nevarnost. Vsi zgodovinarji se bavijo s to vstajo, kar je najboljši dokaz, da so vsi razumeli resnost njenega značaja. To je pa tudi popolnoma razumljivo; zakaj če so bili vsi drugi suženjski p*nti omejeni na razmeroma majhne okraje, se je Spartakov razširil po vsej Italiji; če so bili vsi ostali primeroma lahko premagani, je Spartakov gonil vladarje ponosnega Rima v obup.
Začetek Spartakove vstaje je iskati v begu četice sužnjev iz gladiatorske šole Lentula Batia-ta v Copriji. Med temi gladiatorji je bil tudi Spartacus in njegova žena. Spartacus je bil doma iz Tracije* na Balkanu. Odlikovala ga je osebna hrabrost in velika telesna moč. Bil je pa tudi izobražen, kar ni bilo med sužnji tedanjega časa nič nenavadnega. Skoraj vsakdanja prikazen je bila, da je imel kakšen suženj več omike od svojega gospodarja; bili so med njimi učitelji, zdravniki, pesniki itd. Lahko je pa razumeti, da so taki izobraženi ljudje še teže prenašali sužnost od ne-omikanih, ki so bili včam popolnoma zadovoljni, da nkio imeli skrbi za hrano in druge vsakdanje potrebščine.
Spartacus ni spadal med take zadovoljneže. Bil je nekaj časa v rimski vojski, odkoder je pa dezertiral in se skril v hribe, kjer je živel od ropa. Tega ne smemo presojati po današnjih moralnih nazorih. V tktih čiiaih je bil rop na suhem in na morju zelo navadna reč. Ropali so sužnji, i oda na ukaz in za korist velikih posestnikov in upravnikov. Ni se čuditi, da je prišel marsikateremu suženju na m»el, da bi lahko opravljal ta posel na svoj račun. Ko se je rop tako razširil, da je postal splošna nadloga, je bil izdan zakon, ki je zahteval strožje nadzorovanje sužnjev. Kajpada ni mogel dosti poraagc'i; nadzorovali so gospodarji svoje sužnje itak, kolikor so mogli; marsikateri izmed njih jih je pa le zato nadzoroval, da mu je bil gotov plen, ki so ga morali sužnji naropati zanj.
Ko je prišel Spartacus med gladiatorje, ni bilo zanj nobenega dvoma, kaj ga čaka danes ali jutri v areni. Čudno ni, da mu je bil ves gladiatorski poklic do skrajnosti zoprn. Tudi če je bil sam hraber, spreten v rabi orožja in močan, je bil njegov duh preveč plemenit, da bi ga bilo veselilo masakriranje tovarišev za zabavo nizke in visoke sodrge. Vedel je pa tudi, da ga ni mazila, ki bi moglo baš njega obvarovati vsakega udarca iu sunka; ker je strastno ljubil svobodo, mu je bilo naposled tudi ijubše žrtvovati življenje zanjo, kakor za krvno pohoto razuzdanih zijal.
Spartakov načrt za beg iz giadiotorske šole se ni popolnoma posrečil. Izmed ogromnega števila sužnjev jih je moglo le -okrog sedemdeset pobegniti. To se je izvršilo v veliki naglici.. Kar so mogli na hitro doseči orožja v šoli in v mestu, so ga pobrali, pri čemer seveda niso mogli biti kdo-ve kako izbirčni. Na cesti so zasačili nekoliko vozov z gladiatorskim orožjem, ter so jih napadli in oplenili.
Za silo opremljeni so jo ubrali proti Vezuvu, da si poiščejo tam skrovišča v gorskih kotlinah. V tistih časih Vezuv še ni bruhal.
Ko so našli primemo taborišče, so si izvolili tri voditelje, med katerimi je Spartacus bil prvi. Poleg njega sta bila izvoljena Galijea Kri-xu* in Oenomaus. Vendar ni igral v vseh bojih, ki so sledili temu begu, nihče take velike Vloge, kakor Spartacus, ki je bil duša vsega gibanja. To potrjujejo vsi tedanji zgodovinarji.
Rim je izprva mislil, da ima opraviti le z novo roparsko četo. S to bi bile sčasoma lokalne
oblasti lahko opravile. Toda Spartakovo krdelo je postalo kmalu zelo uktivno. Ni se zadovoljevalo s tem, da bi ostajalo na praži in iskalo plen, ki prihaja pred nos, ampak delalo je razne izlete po deželi. Tako je bilo uioguuor da so .se mu pridruževali sužnji od vseh sfrani, in kmalu je ta kompanija postala posestnikom tako nevarna, da so prosili za pomoč iz Rima. Odtod je kmalu prikorakal pretor Clodius Pulcher na čelu vojske, ki je štela tritisoč mož.	v
Dasi je bila ta četa zelo mešana in slabo disciplinirana, je bilo njeno število vendar preveliko za sužnje, da bi se bili mogli zoperstavlja-ti na prostem polju. Ostali so torej v hribovju, kjer jih je Clcdius Pulcher obkolil. Njegov nu-meu je bil ta, da jih izstrada. Tja, kjer so imeli gladiatorji svoje taborišče, je bil le en sam ozek iu težko dostopen dohod; na vseh drugih straneh so bile pa strme, neprehodne stene. Omenjeni dohod je Clodius zasedel z namenom, da odreže sužnjem dovoz živil in jih na ta način prisili, da se vdajo brez prelivanja krvi. Svoj namen bi bil najbrže dosegel, če bi bil imel opraviti z ljudmi, ki pruegajo na mir za vsako ceno. Toda Spartacus ni bil mož te baže.
Ako se sužnji niso hoteli meni nič tebi nič vdati, jim je ostalo le dvoje možnosti na izbiro: Ali uaj poskusijo preplezati strme stene, pri čemer bi se jih bilo v najboljšem slučaju morda kakšnih par rešilo, ali pa naj z obupnim napadom skušajo prodreti rimske vrste.
Spartacus je prevdaril obe možnosti. Opisal je svojim ljudem nevarnost njihovega položaja in naglašal, da je bolje poginiti od meča, kakor od lakote. Tod^ preden so se podstopili tega obupnega koraka, so poizkusili še zvijačo. Na gornjem delu Vezuva je raslo mnogo divje trte. Najmočnejše so porezali, spletli iz njih lestve in vrvi, dovolj dolge, da so segale od vrha do vznožja strme stene, pa so se po njih spustili navzdol. Zadnji mož je ostal gori, dokler niso bili vsi v globočini, potem je spustil orožje in nekatere druge potrebne reči dol, in se naposled sam rešil.
Ko so se bili na ta način rešili iz pasti, se niso zadovoljili s tem uspehom. Pogum jim je zra-stel. Od zadej so naskočili popolnoma presenečene vojake, ki so v zmedi do dobrega izgubili glavo in se spustili čez drn in strn v beg. Gladiatorji so pa zaplenili njih tabor.
Najvajžnejše je bilo zanje, da so dobili silno zaželjeno orožje. Ta uspeh jim je dal toliko poguma, da se poslej niso več marali kakor roparji skrivati v gorah, ampak so kakor prava vojska taborili na prostem.
Glas o gladiatorskem uspehu se je hitro ras-nesel. Tudi sužnji v mnogih krajih so slišali o njem in od vseh strai^so bežali, če je le bil<r mogoče, od svojih gospodarjev, ter «o se pridruževali vstašem.
V Rimu so se nazori o suženjski vstaji izpre-menili. Dotlej so govorili o njej le z zaničevanjem in porogljivo. Sedaj so jo jemali bolj resno. Pretor Varinius Glober je bil odposlan z močnejšo vojsko, da pobije gladiatorje.
Spartacus ni čakal prekrižanih rok. S svojo armadico je križaril po deželi, po eni strani, da dobi živil — kar se lahko imenuje rekviriranje in furažiranje, ali pa rop — po drugi strani pa, da osvobodi čim več sužnjev in pomnoži svojo četo.
Varinius ni udaril takoj z vso svojo silo nanj. Storil je napako, da je podcenjeval sužnje. Poslal je proti njim dvatisoč mož, katerim je bil podpo-veljnik Furius na čelu. To se je bridko maščevalo. Spartocus ga je temeljito porazil.
Nato je bil odposlan Cassimius z drugo četo proti sužnjem. Tudi njemu se ni godilo nič bolje. Le malo je manjkalo, da ga ni Spartacus, ki je čakal na preži na njegovo armado, v Salinae He-reulanae v kopel ji vjel. Caasiniju se je sicer še posrečilo, da je rešil svojo lastno osebo; toda vsa bagaža je padla Spartaku v roke in sužnji so neprenehoma napadali njegovo umikajočo se vojsko po malem, dokler niso naposled osvojili vsega njegovega tabora, pri čemer je Cassiniua sam prišel ob življenje.
Dva podpoveljnika sta bila sedaj drug za drugim poražena in njiju čete skoraj uničene. Varinius Olaber ni imel druge izbere več, kakor da nastopi sam. Le da ni bilo to več tako lahko, kakor bi-se reklo. Njegovim vojakom niso suženjske zmage ostale tajne, in njih poguma niso povzdignile. Začeli so-se punffcti, mnogo jih je de-zertiralo in vsi klici jih niso mogli pripraviti do tega, da bi se bili vrnili. Ostali niso imeli zaupanja v uspeh; jesen je nastopila in slabo vreihe je povzročilo mnogo nadlog. Vsa disciplina jc splavala po vodi. S tako demoralizirano armado ni bilo
nič resnega podvzeti.
Variuius je poslal kvestorja v Rim ^ prošnjo za pojačaujc. To je bilo'dovoljeuo. Spartacus je prišel v težaven položaj. S svojimi ljudmi napasti pomnoženo rimsko vojsko bi bilo blazno. Živeža j? zmanjkovalo in zaradi bližine vojaštva ni bilo mogoče dobaviti novega.
Zopet je morala pomagati zvijača. Okrog svojega tabora so v enakomernih presledkih zabili kole v zemljo in privezali ob nje mrliče v popolni opremi, tako da je bilo videti, kakor da stoje navadne straže na svojih mestih. Po vsem prostoru so zažgali oguje kakor običajno v taboru. Tudi trobentača so pustili tam, da je trobil navadne signale. S tem so napravili vtisk, kakor da- je v njihovem taboru vse po starem. V resnici so pa v jesenski temni noči v največji tišini odšli.
Šele zjutraj je Varinius na svojo veliko jezo opazil, kaj se je bilo po noči zgodilo. Odposlal je četo konjenikov, da izsledi, kam so se sužnji umaknili. Sam jim je polagoma sledil.
^Spartacus se je počasi umikal proti jugu. Njegova vojska si je zopet dobavila živil in se pomnožila z ubeglimi sužnji. Varinius bil nekaj časa brez orientacije. Vedel ni, kje bi zasačil vstaše, in potem mu zopet ni bilo jasno, koliko jih je. Šele v Lukauiji se je odločil, da jih napade. Zopet ni imel sreče. Bitka se je končala z uničujočim porazom njegove vojske; sužnji so osvojili ve« njegov tabor in celo njegov konj je prišel upornikom v roke. Padel je pa v tem boju Oenomaus, eden izmed suženjskih poveljnikov.
Po tej zmagi so sužnji iz južne ItaKje t rumom a bežali od svojih gospodarjev in vstopali v Spartakovo armado, ki je kmalu narasla na 40.-000 mož. Spartacus jfi bil popolnoma sposoben za poveljništvo take, za tedanje čase ogromne vojske.
Polovica Italije je bila sedaj v oblasti upornikov. Sužnji so osvojili celo utrjena mesta. Consentía, Metapont, Nola in Nuceria so vzeli z naskokom in osvobodili vse sužnje. Ni se čuditi, da so se prvi tem kruto maftčevali nad svojim nekdanjimi gospodarji in mučitelji. Sploh pa je vladala okrutnost na obeh straneh. Lastniki sužnjev so križali vsakega upornika, ki jim je prišel v roke, sužuji so pa plačevali z enako ceno.
V	suženjskih bojih vseh časov, tudi v kmečkih puntih srednjega veka se ponavlja prikazen, da se osvečajo dotlej zatirani ljudje nad svojimi zatiralci a tistimi metodami, s katerimi so bili prej sami trpinčeni. Tlačani srednjega veka so silili svoje barone in baronice, da so vlekle plug.* Rimski sužnji so naganjali svoje bivše gospodarje na gladiatorske igre. Sedaj so bili oni občin-üU'o, v areni so pa stali, in se borili z mečem in lrizobom na življenje iu smrt. Ko je padel neki sužeujski vodja, se je moralo za proslavo njegovega pogreba tristo gospodov boriti v cirkusu, in sužnji so se pri tem obnašali enako neusmiljeno, kakor prej tisto občinstvo, za Čigar zabavo so se bili sami morali masakrirati in klati.
Zdelo se je, da je suženjska vojska nepremagljiva. Fina armada za drugo je bila odposlana zoper njo; vsaka je bila poražena. Četudi so v Rimu govorili o "roparskih bandah," so vendar dobro čutili, da imajo posla z vojsko, ki se je lahko merila z vsako drugo.
Toda česar ni opravilo rimsko orožje, česar niso dosegle rimske legije, to je izvršila nesloga med sužnji.
V	Spartakovi armadi so bile različne narodnosti. V glavnem so se pa ločili Kelti in Germani na eni, Sirijei in Grki pa na drugi strani. Med obema skupinama je vlodalo nasprotno mišljenje v raznih vprašanjih. Dokler je bila nevarnost popolnoma očitna, ni bilo nasprotij. Zavest ali slutnja, da so izgubljeni, če ne navdahnejo svoje fizične moči z največjo slogo, je preprečila vsako nasprotje. Vrsta zmag je omajala nekdanjo solidarnost.
Spartacus ni bil slep. Zmage ga niso opoji-le. Vedel je, da se je tudi zanaprej Ws slogo, mogoče ubraniti porazu; vedel jc pa tudi, da postane moč rimske države prejalislej lahko nevarna njegovi vojski. Predvsem je porabil vso svojo zgovornost, da bi vlil sužnjem treznost in pre-vdarnost. Da se mu to ni trajno posrečilo, ni bila njegova krivda.- Sužnji so bili pač sužnji. V njihovem spominu so živele vse muke, ki so jih bili nekdaj pretrpeli. Srca so jim bila polna ogorčenja in maščevanje je navdajalo njihove želje. Posledica tega so bili vsakovrstni izgredi, ki jih Spartacus že zaradi tega ni odobraval, ker jc spoznaval, da l>o s tem ogorčenost gospodarjev podkurjena in boj čimdalje težji.
Njegov načrt je bil duhovit. Odvesti je hotel svojo armado preko Alp in potem odpustiti vsak oddelek v njegovo domovino, kjer bi bil varen. Toda le Grki in Sirijei so odobravali ta namen
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica,
In Bog ga jc otolažil in bridkost je izginila in mirno je bilo njegovo srce.
Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo in škornje, Vzel je v roko greavo romarsko palico in se je napotil. Na pragu se je pokriža).
"Sreečn hodi, Jernej, če je božja volja, da nastopi» to pot; in srečen- se povrni!"
Od dsleč je ugledal Sitarja, ki je stal kraj senožeti.
"Odpusti jim!"- jc rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v slovo in pozdrav.
"Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo nego bridkost; brez sovraštva ■ pota — rttve roke mu stisni v pozdrav, za roko ga pelji v hišo, kakor sina, ki je zablodil!"
He se je ozrl na hišo, in po polju, po seno-žetih, lokah in daljnih pašnikih, in je iel v do* J -	. - - * A .
Velika iu lepa hiša jo *odnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vratami cesarskega orla.
Čudno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano vežo; strah ga jc bilo tistega kraja, • ki je bil pyln jeze in kletev, hudih in krivičnih pravd in krivih priseg.
Nasproti mu je prišel služabnik, suhljat, upognjen s^rec, ki je nesel pod pazduho vciU zveženj rumenih papirjev.
"Bog daj dober dan!" je rekel Jernej iu se je odkril.
44Kaj bi rad?" je vprašal služabnik godr-njaje in je premeril Jerneja n čemernim in neprijaznim pogledom.
"Kaj da bi rad t" se je nasmehnil Jernej in je gledal na auhljatega služabnika globoko doli, dolg do stropa, kakor je bil. "Nikogar ne mislim
spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi človek po nepotrebnem žalil človeka T Drugi naj se pravdajo, drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le poslušajo naj in naj razsodijo, brez jeze in brez zlega!"
Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti služabnik. .
"Kaj blebečeš? Koga iščeš?"
"Pravičnega sodnika!"
Služabnik se je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem na stopnice in je šel.
Culo in škornje na rami, palico v roki, je stopal Jernej počasi po temnih stopnicah. Prišel mu je nasproti majhen, koščičant kmet, ki jc mahal z obema rokama in je bil v obraz vca zarip* Ijen od jeze.
"Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!"
Jernej se je hudo začudil.
"Kdo je razbojnik!"
Koftčičasti krast je hitel mimo in ni nič od-govoril.	HL ■■ V-
"Jeznorit človek!" je pomislil Jernej in je
in stali na Spartakovi strani; Kelti in Germani, katerim je stal Krixus na čelu, so pa hoteli na vsak način ostati v deželi in se maščevati nad svojimi bivšimi gospodarji, misleči, da bodo sami kmalu vladarji Rima.
Krixus se je podal na svojo pest v bilko z Rimljani. Toda konzul Lucius Gellius, ki je oseb-no vodil rimsko armado, je strašno pobil nje-gove Germane in Kelte.
Boljšo srečo je imel Spartacus. Proti njemu je bilo odposlanih pet armad, a vsako je porazil. Njegova vojska "roparjev" je postala strah in trepet države. Iz vsake zagate je našla izhod, vsako težavo je premagala. Eno najhočljivejšib vprašanj je bilo orožje. Kar se je vplenilo od premaganih armad, ni nikakor moglo zadoščati potrebam. Sužnji so si morali sami izdelavati orožje, kakor je pač šlo. Iz šib so si pletli primitivne ščite in so jih povlačili a kožami. Kjer so dobili kaj železa, so ga porabili, da so si skovali meče in sulice. Spartacus, ki je bil naravnost ženialen vojskovodja, je razumel važnost konjenice in je res organiziral in izuril svojo kavalerijo, kar je bil v njegovem položaju pravi čudež.
Še je bil čas, da bi se sužnji rešili, če bi bili složno podprli Spartakov načrt in gledali, da pridejo iz Italije. Zdi se, da so se Germani in Kelti, kar jih ni padlo v bitki pod Krixom, zopet pridružili Spartaku. Moč njegove armade je bila čudovita. Vso situacijo jg obvladovala. Ponosni Rim, ki je osvojil dežele v Evropi, Aziji in Afriki in si podvrgel številne narode, je resnično trepetal pred sužnji, Še je njih vojska rastla. Ka-morkoli je prišla, so jo sužnji pozdravljali kot svojo odrešenico in se ji pridruževali.
V Rimu so naposled spoznali, da so ves čas podcenjevali nevarnost. Sklenili so, da nastopijo proti sužnjem z največjo močjo. Leta 71 pired Kristom sta dva konzula z veliko armado odkorakala proti Gladiatorjem. Še enkrat je znal Spartacus navdušiti sužnje in je Rimljane strahovito porazil. Toda sloga se ni trajno vrnila v njegov tabor. Nasprotje so se ponavljala in ostrila. Kelti in Germani, na čelu jim Gannicus in Costus, so zapustili suženjsko zvezo, ki je obsegala vse ostale narodnosti. In s tem so povzročili, da je gladiatorska vojna postala gladiatorska tragedija.
Združene suženjske vojske ni mogla premagati nobena rimska armada. Ločene trume brez enotnega vodstva niso bile kos zedinjeni rimski vojski.
Še so bili Spartakovi oddelki glavna moč in Marcus Crassus, ki je poveljeval rimski armadi, je vedel, da je on najvažnejši nasprotnik. Zato je gledal, da ga zaposli s svojo kavalerijo. Medtem se je pa vrgel proti Germanom in Keltom, jih obkolil, in v krvavem boju odločno premagal. Več kot dvanajst tisoč jih je obležalo na bojišču. Padli so kot junaki; vsi so imeli rane spredaj.
Spartacus je skušal s svojo truma priti v hribe. Rimsko zadnjo gardo je pobil. Njegovi sužnji, ki niso poznali položaj kakor on, so precenjevali ta uspeh. Zahtevali so cd Spartaka, naj ustavi umikanje in se še enkrat postavi zoper sovražnika. V Apuliji je vsled tega prišlo do bitke.
Temu boju se je Spartacus hotel izogniti, ker se ni vdajal nobenim iluzijam. Poslati je hote) en oddelek v Sicilijo, da bi ondotne sužnje pri pravil na upor. Tako je upal doseči, da bi morali Rimljani razdeliti svojo moč. Toda pirati, ki bi bili morali prepeljati njegovo četo v Sicilijo, so ga izdajniško pustili na cedilu. Lksptdii ¡ju ua otok je bila onemogočena. Spartacus ji- imel vso združeno rimsko vojsko pred seboj in se ni mogel izogniti bitki.
Preden se je pričel boj, je Spartacus porinil svojemu konju meč v prsi. Njegova vojska je bila oslabljena. Kelti in Germani uničeni in tako se ni mogel zanašati na zmago. Zato pa tudi ni hotel biti na boljšem od ostalih tovarišev, ni maral konja, ki bi mu bil moida lahko omogočil beg, ampak je hotel do zadnjega vztrajati s svojimi ljudmi in pasti če ne more zmagati. Bojeval se je v bitki kakor lev. Vedno je bil tam, kjer je bila nevarnost največja. Dva rimska cen-turiona (stotnika) je pobil njegov meč. Bil je ranjen; na nogah se ni več mogel držati, padel je na kolena, a še se jc' bojeval, dokler ga ni množica sovražnikov potolkla do .smrti.
S Spartakov*o smrtjo je bila odločena usoda sužnjem. Rimska armada je zmagala in zmagi je sledilo kruto maščevanje. Kdor izmed sužnjev ni padel na bojišču, je bil križan. Ob eesti med Ca-puo in Rimom je stalo 6000 k rižev in 6000 sužnjev je izdihovalo na njih. Kar ni bilo tukaj uničeno, je pobil Pompejus, ki se jc bil prav tedaj s svojo vojsko vrnil iz Galije.
zmajal z glavo. "Med pravične sodnike je šel, pa je našel razbojnike!"
Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal. In ko je stal in gledal, so se odprle duri nastežaj. Zelo dolg in zelo suh človek, črno oblečen, kozjebrad, je stopil iz izbe, šel je mimo in je pustil duri odprte.
S klobukom v roki, plah in radoveden, je gledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloženo mizo je sedel sodnik; debel, plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo jc pisal mlad pisar.
S< d ni k je vzdignil glavo in je pogledal postrani na Jerneja.
"Kaj pa je?"
Z opreznim korakom je prestopil Jernej prag.
"Pravice iščem, krivico tožim!" je rekel Jernej. "In mislim, da sem prišel na pravi kraj!"
Pisar je nekoliko okrenil glavo in se ja nasmehnil, tudi sodnik j« privtdignil obrvi.
"Lt brž povejte!"
(Dalje prihodnjič.) I
/
PROLETAREC
UST ZA INTÍMESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Nekoliko delavskega razvoja.
IZHAJA VSAKI TOREK.____
- Lastnik is UiaMUlJ: -
Jiatslavaaski delavska tiskovna dražba v CMcaga, HHiali
||%ro^nina: Z« Ameriko $2.00 za celo lato, 11.00 za pol leta. Za Evropo |>.S0 u celo lato, $1.25 sa pol leU.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi ti v silil* je poleg aovega naznaniti tudi stari naslov.
QImS« iltvtuk« «reaaUaeij« Jufo»l. — —tahaSf»« ivwi v Am «r iS i. —
Vse jpritoibe glede nerednega poiilja a j a lista in drugih nerednoati, je po
ill jati predsedniku družbe rr. UdoTich, 1844 So. Raci»« Ave., Chicago, 111.
PROLETARIAN
Oma mnd publish»* «wir Tu««day by
Soolk Slavic Workmen's Pik. Ca., _Chicaga, lllliois._
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
{aar. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year.	■'»-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC"
W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Če bi bilo po vojni nekje toliko ministrov, kolikor je z#aj kandidatov za ta mesta, bi ostalo premalo ljudi za *4 navadne državljane".
Na nekem posestvu pri Pragi se le dalj časa vrše poizkusi z električnim ošarjanjem enega dela polja. Pokazalo se je. da je dala ožarjana njiva polovico več pridelka nego sosedna neožarjana. ki je bila sicer popolnoma enako gnojena in obdelana, kakor prva. OŽarjanje se vrši s pomočjo žične mreže, skozi katero je napeljan močno napet električni tok. Mreža je napeljana več metrov visoko nad zemljo, tako da ne ovira dela. Ožarjanje se vrši le po nekaj ur na dan in samo ob hladnejšem suhem vremenu.
Mnogo ljudi umrje za drisko, ki jo imenujemo " otroška kolera". Zadnji čas se je začela ta bolezen zdraviti na zelo preprost način 8 korenjem. Zdravljenje se vrti tako: Skuha se 1 funt korenja ▼ 1 kvort juhe, v kateri se je vku-hak) 1 funt govejega mesa; soli se pridene le 1 žličko. Zmes se precedi skozi fino sito in daje dojen-cem po malem. Po enem do treh dnevih nehata bljuvanje in dri -ska, ponehava vročica in otrok dofoi zopet zdravo obličje. Pri nekaterih otrokih pa ta hrana po-vzročuje nekako napihnjenost; ako se to opazi, naj se daje te juhe manj ali pa preneha in napih-njenost bo tudi izginila. Medli otroci za to hrano zelo debeli jo. Vnetja, v ustih ponehajo in otrok odslej tudi boljše prenaša kravje mleko. Zdravnik Bcck v Franko -brodu poroča, da se na ta način izmed desetih za otroško . kolero obolelih otrok lahko ozdravi osem. Driska jemlje otrokom preveč vlage, život se mu nekako suši, s to juho se mu pa vrača moč na najbolj pripraven način.
Ljudje iz različnih krajev sveta in različnih narodnosti se pozdravljajo na vse mogoče in čudne načine. Brazilijanec n, pr, položi glavo na trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Mchikanec se najprej dotakne zemlje in po tem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja. — Indijanka odkrije pri pozdravu svoje prsi. — Oto-ean južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ga hoče pozdraviti. — Ako se srečata dva Arabca, delata, kakor »bi hotela drug drugemu roko poljubiti, česar -pa ne storita. — Prebivalci z otoka Ata-haiti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopec od pase pas 6-nemu, katerega pozdravlja, ter si ga priipašc sebi. — Grenlandčan poljubi onega, ki ga pozdravlja. Kafarec pljune v roke onemu, kogar pozdravlja. — tSiaraec sleče «voje gornje hlače ter jih omota onemu okoli telesa, katerega pozdravlja. — Kako Evropejec pozdravlja, nain je znano; sicer pa tudi on pozdravlja ne različne načine : eden se odkrije, kakor bi hotel nekaj stresti s klobuka, drugi prinese klobuk kar do drugega stegna, tretji zopet stegne roko; zopet nekateri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka, Marzikdaj «e pripe-ti, da »e Evropejci pozdravljajo tudi « palicami.
Kako je končno prišlo do sedanjega pojma "delavec" v kulturno in ekonomično razvitejših deželah t Početkom je bil naš delavec dninar; ta-korekoč berač, ki živi od dneva do dneva, od ust do ust. Obrtni delavec, čevljar, mizar itd. se je smatral kot pomočnik, "Gaol," kot nekaj boljšega nad delavcem dninarjem. Kake vzajemnosti med temi delavci seveda ni bilo, in šele, ko se je otvorila prva večja tvornica v Ljubljani, uo nastopili na Slovenskem fabrični delavci.
Ker se delavci v fabrikah združujejo v večjem številu ter imajo enak Življenski položaj, enake potrebe in cilje, se je zbudilo ined njimi čuvatvo solidarnosti. Moramo pa priznati, da se to čustvo ni pri nas samorodno vzgojilo, ampak •»so ga prinesli delavci, ki so bili po svetu, iz tujine tudi med nas; bili so to obrtni delavci: Imeli smo torej delavce. Delavstvo kot celota pa postanejo ti posamezni delavci takrat, ko se zavedajo skupnih gospodarskih, političnih in drugih interesov.
Delavca karakterizira, da opravlja ročna dela za lastni življenski obstanek, t. j. dela, da se prehrani, oblači in da ima njegova družina svoje streho, vse to v najmanjši meri, da komaj zadošča za obstanek. Delavstvu nasproti stoji kapitalizem.
Kapitalizem predstavljajo veleindustrijalci, veletrgovci in veleposestniki. Ti kapitalisti so direktni nasprotniki in izkoriščevalci delavstva. Ve-leindustrijalec izkuša s kolikor mogoče nizko mezdo prcdueirati kar največ mogoče blaga in ga oddajati po najvišji ceni. Veleindustrijalec torej stiska delavstvu zaslužek.
Drugi izkoriščevalec je veletrgovec, s tem, da izkuša prevzeti po najnižji ceni blago od fa-brike in posestnika ter prodajati blago po najvišji ceni. Veletrgovec torej viša ceno živil, oblačil in stanovanja. Veleindustrijalec pritiska torej na mezdo, da partaja nižja, veletrgovinar pa dviga ceno za življenje delavstva potrebnih stvari. Veleposestnik izkuša z najnižjo mezdo kakor fa-brikant producirati kar največ mogoče žita in živil in po najvišji ceni prodajati. Ker pa je produkcija žita odvisna od letine, kar ni edvisno od volje poljedelca in je včasi letina prebogata, tako da iz žitorodnih dežel prihaja preobilo blaga, niža medsebojna konkurenca ceno žita, tako, da veleposestnik premalo dobi. Zaradi tega izkuša jo veleposestniki ceno živil podražiti s tem, da potom parlamentov dosežejo nalaganje carine, t. j. davek na uvoz. Ako n. pr. stane kvintal omenjenega žita na debelo K 12 in se mora plačati K 8 carine, potem imajo domači veleposestniki monopol in lahko draže žito, ker inozemci ne morejo deda jati blaga v deželo zaradi carine.
Med delavstvom in kapitalizmom v tej trojni obliki lit mogoča sprana. V interesu delavstva je kolikor mogoče visoka mezda in kratek delaven dan, tako da mu ostaja čas za počitek, razvedrilo in izobrazbo, v njegovem interesu je, da živi in stanuje kolikor mogoče ceno. V interesu kapita-. lizma pa je, da je mezda nizka in cena pridelkov kolikor mogoče visoka.
Tukaj je kontrast direkten in se ne da drugače izravnati, kakor potom razrednega boja. Stremljenje delavstva je torej v prvi vrsti, da si osigura življenje. To je ustvarilo delavske strokovne organizacije in organiziranje v konsumnih društvih. Ker pa so imeli predvsem kapitalisti v rokah zastopstvo v parlamentih in parlamenti dajejo zakone in določajo carino, jc delavstvo u-videlo, da brez politične organizacije ne more uspeti. Zato je proti izkoriščanju kapitalizma po državnih zastopstvih ustvarilo tudi politične organizacije.
Delavstvo v svojem razvoju pa se ni zadovoljilo več s tem, da zahteva najnujnejše potrebe za vsakdanje življenje, ampak je prišlo do spoznanja, da ima enake pravice do ugodnega življenja kakor ostali sloji, da ima pravico do omike, do umetnosti, do udobnosti in do razvedrila, kolikor to zahtevata harmoničen razvoj človeškega telesa in človeške duše.
Po drugi strani si pa kapitalisti s kapitalom, pridobljenim vsled izkoriščanja delavstva, ne privoščijo samo vseh življenskih potreb v polni meri, izobrazbo, udobnost, zabavo in razvedrilo, ampak smatrajo kot prepotrebno zase tudi razkošje in prazno dangubo. Umetnost in pridobitve kulture obračajo vse v svojo odvisnost in jih polagajo često perverznim čustvom. Propagirajo tako nemoralnost in zapeljujejo tudi 'nižje sloje v stremljenje po dangubi in razkošnosti, ki ne pri neomikanem delavstvu ravno izraža v alkoholizmu, v kartanju in brezpotrebnem praznovanju delavnikov. Kapitalizem pa tudi direktno pospešuje delavstvu škodljive užitke in zabave ter ga1 s tem uči zapravljati težko prisluženo mezdo, ga edvaja od omike in organizacije in ga tako končno docela zasužnji.
Med delavstvom in kapitalizmom so takozva-ni srednji sloji. Ločimo jih lahko na tri dele: Kmečki posestniki, mali obrtniki in trgovci in in-teligenti, to so učitelji, duhovniki, zdravniki, ' uradniki, advokati in inženirji.
Mali obrtnik in trgovec in mali posestnik spadajo po svojem ekonomičnem interesu pravzaprav v politično organizacijo delavcev. Tudi ti
stanovi imajo dohodke, ki le malo kdaj presegajo mezdo delavca. Razlika med mezdo delavstva in pridobit kom teh stanov je v tem, da dobiva delavec mezdo od dneva do dneva, od tedna do tedna, od meseca do meseca, dočim pa dobi posestnik in obrtnik plačilo, kadar preda blago. Odvisen je prvi še od suše in moče, zaradi tega čuti nad setioj neko višjo, neznano oblast. Mali obrtnik in trgovec pa je odvisen in špekulira s kapricami inteligentov, kapitalista in delavstva. V drobnem delovanju in prodajanju izftuša ravno tako višati ceno pridelkov in izdelkov.
Mali obrtnik in trgovec in mali posestnik pa vkljub temu stremljenju ne more Vzdržavati konkurence veleprodukcije, veletrgovine in valepo-sestva; tako da je končno vezan, ako hoče višati cene, večinoma le na izkoriščanje slabih instinktov delavstva in na kaprice inteligentov. Po pošteni poti pa si ne more izboljšati svojega živi jen-skega položaja in morajo biti ti stanovi zadovoljni, da pridejo do hrane, obleke in stanovanja; u-dobnosti razvedrila si pa tudi ti stanovi ne morejo privoščiti in v stremljenju za zboljšanjem svojega življenskega položaja imajo edinega zaveznika v delavstvu. Zato bi se morali tudi politično organizirati poleg delavstva.
Inteligenti so danes kreature kapitalizma. Svoboda je le navidezna, umetnost in veda morata služiti ciljem kapitalizma. Kapitalizem inteligente razmerno dobro plača kot svoje sluge in jim odpira prosto konkurenco med seboj, v. službi kapitalizma. Po drugi strani vplivata veda in u-metnost na inteligente, da potoni spoznavanja uvidijo prave potrebe človeške družbe in prave človečke interese ter streme po resnični svobodi, paradi tega lahko inteligente ločimo v dva sloja; oni, ki so sužnji kapitalizma in njega oredje, ki so takorekoč izvrševalci zlorabe zakonov meščanskih parlamentov in so v plačilo deležni vsega razkošja in perverznosti kapitalistov samih; drugi pa sloj inteligentov, ki je potom -¿poznavanja uvidel krivičnost sestave današnje družbe in pravičnost razrednega boja delavstva, obenem pa tudi, da spremeni le razredni boj človeško družbo in da je le po zdravem egoizmu delavstva mogoče zlomiti perverzni egoizem kapitalizma.
Oni del inteligence, katerega bi imenoval e-goistična inteligenca, odvrača delavstvo, obrtnika, trgovca in kmetovalca cd razrednega boja in ga pod pretvezo vere in narodnosti podlaga sebi in kapitalizmu. Tako ima klerikalizem pod vodstvom duhovnistva namen, kmečko ljudstvo držati v lastnih od delavstva ločenih organizacijah, in tako drži tudi posvetna inteligenca delavca, obrtnika in trgovca v posebnih organizacijah. Ker so vse te organizacije v službi kapitalizma, izkoriščevalcev in sovražnikov delavstva, sme socialistično organizirano delavstvo smatrati vse neso-cialistične delavske in krŠoansko-socialne ter podobne organizacije za izdajalske, ker edino omo-gočujejo, da se kapitalizem drži še v tej obliki, kakor ga imamo pred seboj.
Cilji delavstva pa niso odpravljanje kapitala in boj proti industriji, marveč delavstvo priznava, da je le potom velike obrti mogoče producirati blaga v zadostni meri in po najnižji ceni. Delavstvu gre torej le za regulacijo dela in konsu-ma. Ako hoče to storiti, mora delavstvo postati lastnik proizvajalnih sredstev ter izločiti kolikor mogoče trgovino, da pride industrija in poljedelstvo v direktno dotiko s konsumentom. Pri izboljšanju produkcije in pri upravi pa mora delavstvo tako rabiti inteligenco, kakor jc sedaj potrebna za kapitalizem, le da zahteva delavstvo, da se in-teligent zaveda, da je sam delavec in organ delavstva, ne pa, kakor sedaj glavni pomočnik izkoriščanja potom kapitalizma. To zahtevo delavstva imenujemo kolektivizem, t. j. da ima skupnost postati lastnica vaega orodja in izdelanega blaga in da skupnost regulira tudi konsum, ki se mora zopet obračati po življenskih potrebah človeških, t. j. mora dajati in ohraniti človeku zdravo telo in pa zdravo, čilo dušo.
Končno se mora delavstvo vprašati, jc li to mogoče doseči, ali ni vse to le utopija? Odgovor [dobi v zgodovini. Delavstvo je pričelo boj takrat, ko je bila vsaka organizacija hudodelstvo, ko se je organizirano delavstvo preganjalo po ječah in ¡vislicah. Vkljub vsem naporom državnih oblasti jin vkljub vsej zvezi in pomoči kapitalizma pa so si delavci v vseh kulturnih državah izvojevali prostost organizacij in dejansko dosegli vsaj najpotrebnejše izboljške življenskega stanja, n. pr. bolniške blagajne, zavarovanje proti nezgodam in za varovanje za starost.
Izvojevali pa so si tudi splošno volilno pravico, in s tem je delavstvo danes v vseh kulturnih drža val) postalo cd ločujoči faktor. Sedaj je pístalo za delavstvo glavno vprašanje in pa glavna potreba izobrazba, ker bo delavstvo svoje politične moči znalo izkoristiti le, če bo politično, socialno in ekonomično dovolj zrelo, da bo znalo urediti potom svojih parlamentov produkcijo in konsum in da bo zase iskalo to, kar človeka vzgaja in dviga, Zato je delavstvu danes poleg ekonomičnih in političnih organizacij potrebna tudi izobraževalna organizacija, ker le izobražen delavec bo vedel, kaj mu je treba, da si ohrani zdravo dušo z zdravim telesom.
Razvoj in žena.
Kadarkoli se je zgodilo v zgo- Uvoboda, tedaj so iz uma, tedaj dovini človeštva kaj velikega, | si predstavljajo razmere, v ica-
Iz Washingtona poročajo: Z ozirom na to, da primanjkuje premoga za privatno uporabo, jc naznanil Oarfield, administrator za kurivo, da bo od sedaj naprej dobilo ljudstvo prvo premog, potem Se le vlada in ne obratno.
Z Uarfieldom se jc posvetoval senator Ke-nyon, ki je zahteval, da bi se dovolilo premogovnim baronom več dobička, češ da se bodo potem bolj potrudili, da več premoga producirajo.
Nam se pa zdi, da imajo premogovni baroni 2e itak preveč dobička, ker je znano, da laatniki premogovih rovov ne spravljajo sami premoga
izpod zemlje na površje, ampak "da so to rudarji, ki opravljajo to delo, in sklepamo iz tega, da jc treba dati rudarjem boljše plače, ako želimo, da se bo pridelalo več premoga, lastnikom pa je treba nekaj dobička prikrajšati in sicer ni ta način, da se premogokopi podržavijo; potem bomo imeli kmalu vsega dovolj.
Preraeunilo se je sedaj tudi, da se je vsled stavke izgubilo pol miljona delavnih dni pri graditvi vladnih ladij, to je toliko, kot 20 tisoč delavcev en mesec, kar so zakrivili kapitalisti, ki so hoteli napraviti prevelik dobiček.
preobrat, čigar posledice m» za vse čase neizbrisne, ker je imel v sebi kal neomejenega razvoja, je illo treba, da je nova misel, ki e povzročila preobrat, prežela oba spola, preden se je dvignila in uveljavila, preden se je preobrazila v živo življenje. V antiki in krščanstvu, reformaciji in renesansi, v francoski revoluciji, povsod je stala poleg moža tudi ;fcena, da je ružila in gradila. Ali čudno! Žena je stala le toliko oasa v novem boju, dokler je žarko plamtel, dokler je še vse vrelo in kipelo. Kadar pa se je pričel za burnimi časi proces iz-čiščevanja, kadan »e je ohlajal vroči boj in je bilo trebo urediti vse razmere na podlagi novih vidikov, se je žena neopažena, trho vrnila med štiri stene. Živo vrvenje jo je odbijalo; za svoje szodelovanje ni zalhtevala plačila, brez deleža je odhajala v svoj tesni delokrog. Vso dolgo dobo do francoske revolucije je bilo v časih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgodovinski preobnat je stopila brez prave notranje zveze, njenega bistva ni preustrojila evolucija, zato je bil njen nastop le udarec v vodo. ¡Šele v dobi francoske revolucije jc polagoma v njej zorelo spoznanje, da ni samo spolno bitje, ampak da je organizem človeške druži)«. Nastop francoskih žen v onih burnih časih je pospešil notranji razvoj ženstva. tudi izven francoskih mej. Takrat prvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo, in Olimpija de Gouges je zaklicala tedaj v imenu svojih sester: "1'e ima žena pravico, da gre na morišče, mora imeti pravico, da stopi na tribuno." Kolikor ni dozorelo »poznanje v tej dobi, je dozorelo, ko je zavladal -kapitalizem, ki je ženo zasužnjil in osvobodil. Ni je le priklenil s težkimi verigami k stroju, odprl ji je dušo socializem, in jo tako osvobodil.
Žena se je začela motati iz o-•nega omrežja, v katerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna je postala z življenjem, ki je bilo pravzaprav le odsev življenja. Preden je mogla stopiti v življenski boj, je morala podreti kitajski zid predsodkov, ki so vladali v družbi o njeni nalogi, o njenem življcn-ske m namenu. 'N i hotela biti samo roditteljica, hotela je* da pri-pozna družba vpliv njenega mišljenja in delovanja na razvoj človeštva. Vsaka žena, ki jc i-mo roditeljica ,hotela jc, da pri-preustroju družbe, je spoznala, da so ji pri njenem delovanju največja ovira oni nauki, ki jih je tako dolgo narekoval 'Rim vsemu svetu in katerim se jc velika množica brez premisleka, sugestivno pokorila. .'Pokvarjena vera. ki ni dopuščala nobene svobode, ki se jc krepko upirala .modernim nazorom, ker so ti o-\grožali njeno nadvlado, je bila največja .zapreka njenemu nastopu. In ko je spoznala, kje tiči pravi vzrok njene zaostalosti, je z nervozno naglico hitela, da se otrese jarma, v katerega jo je oklepal Rim in njegova črna armada, ki je skovala iz vere in politike klerikalizem.
Klerikalizem ne priklepa žen-i»tva nase s tem, da bi mu podajal neskaljeno resnico, temveč « tem, da kliče ženstvu z bobneči-mi frazami, da je on edini zaščitnik družinskega življenja, v katerem more žena živeti življenje brez neposrednega trrlentf boja za obstanek. . . l*rikriva ženi neoporečno resnico, da gre smer današnjega življenskega razvoja za tem, da mora žena stopati v vrsto pridobivajočih. Če ji pa da •kakšne koncesije v javnem življenju, tedaj jih ji ne da iz nesebičnih namenov, ne zato, da bi priznal njeno vrednost, temveč za -to, ker vidi, kako se pripravlja njegov pogin, da se bliža konec njegove nadvlade. 8 hinavskim,, podlim zavijanjem remice skuša prepričati ženstvo, da «hočejo socialisti namesto zakona svobodno ljubezen.
Ali kadar izrekajo • kleri -kalci ti dve besedi, ji izgovarjajo z naglasom, da čuti vsakdo, da »e skriva v teh besedah ne-.kaj gnusnega, nekaj, kar ponižuje ženo brezmejno. Zakaj, Če slišijo nekateri ljudje besedo
terih bo delal vsak to, kar koristi njemu, brez ozira na prid ce-lokupnosti. e« pa slišijo to besedo v zvezi z besedo ljubezen, tedaj mislijo na divje orgije, na pohotnost in razuzdanc/.t. Socializem se misli -rušiti zakona, hoče ga pa dvigniti z onega kužnega ozračja, iz nezdravih razmer, ki ubijajo osebnost, hoče vzgojiti moža in ženo tako, da jima bo zakon idealna zveza, ne trgovska pogodba. Za tak zakon je res treba predvsem svobode, da ne visi žena na možu, ali mož na žeT ni kakor jeklena spona, da se ne more razvijati neomejeno osebnost ne enega, ne druzega. Zato zahteva, da bodi žena ekonomično neodvisna od moža, da ne postane ženi zakon le mirno, neplodno zavetje, ampak vir novega, obsežnejšega dela.. In tiste svobodne ljubezni, kalior jo razume klerikalizem, je največ v onih visokih krogih, ki so njegovi najzvestejši zavezniki, ne pa \ delavskih slojih.
Žena. pridobljena socializmu, pomenja za razvoj človeštva neizmerno veliko. vSocializem ji odpira oči, da vidi; življenje takšno, kakršno je, ne pa takšno, kakršno ji kaže hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Socialistične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker so nastopile pot iz teme okamnelih dogem, ter stopajo ponosno, samozavestno v svetlcfoo spoznanja in resnice. Kakor se ne da tista ^vi*i plaz z gore, ki v svojem teku podre vse, kar se mu zoper-stavlja, tako »e ne da ustaviti razvoj, ki ga je započel socializem. Delavstvu in ženi gre bodočnost !
¿Vedno večjo nervoznost našega capa vpo&teva budilka, ki bije najprej 20 minut rahlo po majhnem zvončku, da se človek ne prestraši, ko se zbudi. Počasi pa naraste zvone nje tako, da te zbudi tudi iz najglobljega spanja. Zvonec se da seveda ustaviti; ako na-vijoi budilko iznova, prične zopet z rahlim zvonenjem, ne glede na to, ali je prej dotekla ali ne.
O navadnem pargamentnem papirju vemo, ^a je nepremočljiv. Njegova roževi podobna masa ne dovoljuje vrinjenja prahu ali bakterij. To lastnost uporabljajo gospodinje, kadar konservirajo sadje in druge stvari. Kljub temu pa ni pergamentni papir najboljši sredstvo pri zapiranju steklenic. Posebno pri steklenicah, ki so napolnjene s tekočinami, vsebujoči-mi pline, je treba uporabljati znane zamaške iz gumija če se hoče preprečiti uhajanje plinov kot na primer ogljika pri pivu. Sedaj pa hc je prijavil patent na papir, ki je baje z marsičem sličen prega-mentu, a se v bistvenih lastnostih razlikuje od njega. Pri izdelovanju tega novega papirja, ki je nepremočljiv in ne prepušča plinov, se povleče nelimani papir skozi mrzlo žvepleno kislino, nakar se podvrže še drugim operacijam. Končni produkt je neprozoren ter se lahko uporablja sedaj gumij pri zamaških. Prednost leži v t eni, da je veliko cenejSi.
M. H. Lacy, reporter pri london skih "Daily News," je nekoč kot poročevalec prisostoval shodu ministra «ladstona. Poročilo jc bilo treba oddati, toda Lacy se nikakor ni mogel preriti iz silne gneče na prosto. Ta jc uporabil popolnoma novo sredstvo. Ko jc minister V svojem govoru za hip umolknil, zadonelo je po dvorani glasno in za niči ji vo vprašanje Lacyjevo: "In kaj je Gladstone storil leta
1866T" "Mir! Tiho; ven ž njim."
so začeli klicati besno ministrovi pristaši. Sto rok se je iztegnilo po časnikarju, v množici se je takoj naredil Spalir, po katerem je Lacy neprostovoljno frčal na zrak. "Toda povejte mi, Lacy, kaj pa je vendar storil Gladstone!" rekel mu je nekdo mimo. "Tudi jaz ne vem, če je Gladstone .sploh kaj storil 1866." je odgovoril zviti poročevalec. "Ker sam nisem mogel priti iz gneče, sem se poslali 1 te-ga sredstva, da uo me odstranili drugi in tako pomagali, da se mi je izpolnila volja kajti članek je moral na vsak način pravočasno v list.
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. J08IPU GORIČARJU. — Etbil Kristan.
KAPITALISTIČNA KONKURENCA.
Konkurenca kapitalizma na svetovnih trgih ugrožava mir in nosi v svojem krilu vojno. To je nauk socializma. Če bi bil hotel dr. Goričar opravi« svojo nalogo, bi bil moral dokazati, da to ni resnično. Ali tega ne more. To aocialistično resnico h poznavajo namreč tudi ljudje, ki jih doslej Se nihče ni prišteval socialistom.
•) Ako pravi Lloyd George, da morajo afriške kolonije dobiti administracijo, ki bo za njih prebivalstvo «prejemljiva, da jih bo varovala izkoriščanja v prid evropskim kapitalistom in evropskim vladam, tedaj te besede gotovo ne izvirajo iz puhlega sentimentalizma, ampak iz spoznanja, da je tako izkoriščanje nevarno miru, ne le miru Hotentotov in Hererov, ampak tudi miru Evrope. Samo po sebi se razume, da je izkoriščanje v prid evropskim kapitalistom profitar-sko izkoriščanje. Kjer gre za profit, se javlja konkurenca, in kjer nastopa konkurenca v tako velikem obsegu, tam je nevarnost vojne blizu.
Ako sme to povedati Lloyd George, smejo to povedati tudi socialisti.
Socializem ni nikdar dejal, da je trgovinska velekonkurenca kapitalizma apsolutno edina možnost, iz katere se more poroditi vojna. Če imamo na primer na svetu še vedno fevdalne institucije, ki so v preteklosti povzročale vojne, je popolnoma jasno, da jih lahko povzročajo tudi sedaj. Če vidimo cele narode, ki se Zavedajo svoje narodnosti, podjarmljene in se njih zatiralci boje, da bi se mogli na kakšen način otresti jarma, se tudi iz tega lahko izcimi vojna.
Socializem le pravi, da je tam, kjer vlada kapitalistična konkurenca za svetovne trge, vedno nevarnout, da pride do vojne. In med vsemi vzroki krvavih spopadov je ta največji, že zaradi tega, ker je danes večina zemeljske oble gospodarsko pod vplivom kapitalizma.
Kjerkoli izbruhne v naših časih vojna, se lahko najde kapitalistično ozadje. Tudi za sedanjo vojno velja to.
, v
„ BELGRADSKA ŽELEZNICA.
••) Dostikrat smo v 4.4Proletarcu" razlagali, da ima sedanji gigantični boj raznovrstne razloge. Med njimi je častihlepnost, strastno hrepenenje po očuvanju starih avtokratičnih oblik, strsh pred naraščajočo demokracijo, cesarska blaznost, narodna vprašanja. Ali najvažnejši izmed vseh vzrokov je kapitalističnega značaja.
V začetku vojne je bilo od nemške strani dostikrat slišati, da zahteva Nemčija 14svoj pro-gtor 114. s^m-u." Kii Jfi.te pojaeniioj Je li bila Nemčija v kakšni nevarnosti t Česa ji je manjkalo, kar more kakšna dežela po pravici pričakovati od zunanjega sveta? Njene notranje uredbe so bile — vsaj za tedaj —- njena lastna zadeva; ako je hotela imeti več demokracije, ji ni nihče branil tega; ako je hotela razširiti kulturo med mase svojega ljudstva, je sama imela sredstva za to. 44Prostora na solneu" je imela dovolj.
•> True translation filed with the poatmaster	at Chiea*o Jan. 9. 1918, aa required by the act of Oct. 8. 1917.
••) True translation filed with the postmaster	at Chicago Jan. 9. 1918. as required by the aet of Oct. 8. 1917.
Če je pa govorila, da ga nima in da si ga mora šele pridobiti, je moglo to imeti le gospodarski pomen. Njen kapitalizem, ki se je izza prusko-francoske vojne vsled petiuiljardne vojne odškodnine hi vsled zedinjenja države mogočno razvil, je zahteval več profitov, in to je moglo biti le na škodo drugih. Kujti kjer jemlje profite eden, jih ne more obenem jemati drugi.
Zgradba bagdadske železnice je eno tistih znamenj, ki pojasnjujejo nemške k a pit a listič no-gospodarske namene. Toliko ve dandanes vsak začetnik v politični ekonomiji, da se ne grade železnice, zlasti pa ne železnice v cddaljenih, tujih deželah, iz ljubezni do bližnjega, ampak iz gospodarskih ali pa strategičnih namenov. Oba namena se tudi lahko spojita; z bagdadsko železnico je biló tako.
KAPITALISTIČNI VZROK.
V prvi vrsti je bila ta proga komercialna. Odpreti je imela nemškemu kapitalizmu pot'na bližnji in daljni vzhod. Nastalo je pa vprašanje, kako priti do izhodne točke te železnice. 'Morska pot iz nemških voda do Carigrada je bila Nemčiji predolga. Iskala je pot po suhem, in predvsem krajšo pot. Ampak med Nemčijo in Carigradom ,leže dežele, v katerih ne gospoduje ne Prusija, ne njena zaveznica Avstrija. Pot do Carigrada drži preko Balkana.
Nemški velekapitalizem ni hotel biti odvisen od dobre volje malih balkanskih državic, temveč je hotel biti gospodar na svoji cesti. To se pa ni dalo doseči drugače, kakor da se šiloma preseka pot preko Balkana. Z drugimi besedami: Do cilja je mogla Nemčija priti le z vojno.
Po tem, kar smo dejali, je jasno, zakaj se je ta vojna pričela ravno na Balkanu, zakaj je Nemčija napela vse svoje moči, še bolj razdvoji Balkan in spravi Turčijo in Bolgarsko na svojo stran, zakaj je neprenehoma intrigirala na Grškem, zakaj je porabila tako moč, da »kruši Srbijo.
Gotovo prihaja na Nemškem poleg kapitalizma tudi kajzerizem v poštev. Da ima Viljem ee-zarsko manijo in da se je obnovitev 44svetega rimsk. cerastva nemške narodnosti" davno javljala v njegovih sanjah, je stara reč. Ali kajzerizem kljub svoji avtokratični oblasti ne bi bil mogel uprizoriti svetovne vojne, če bi se bili me-rodajni velekapitalisti odločno uprli njegovim namenom. Kapitalistični imperializem in kajzer-ski imperializem sta pa imela enake interese. To je cdločilo.
AVSTRIJSKA ODGOVORNOST.
Avstrija ni šla v to vojno le kot "lojalna zaveznica Nemčije." Z mnogih strani ho skušali na ta način zmanjšati greh habsburškega tolo-vajstva. Ali ta trud je niče ven.
Res je, da je bila Avstrija tekom vojne popolnoma degradirana na ponižno deklo Nemčije; ali to je ne more oprostiti njene lastne odgovornosti. /
Avstrija je spravila vso Evropo v nevarnost, ko je anektirala Bosno in Hercegovino. Storila je to cinično, brez obzira na posledice. Drugi so morali gasiti požar, ki ga je ona zanetila.
Avstrija je tekom balkanske vojn*» neprene-
homa iskala povod za oboroženo "intervencijo." Menda še ni pozabljeno, koliko truda je imela londonsku konferenca, da je takrat, posebno vpričo skadrake afere, preprečila korak, ki bi bil Že tedaj neizogibno provocira! splošno, evropsko vojno. Menda je še v spominu, da je Giolitti v italijanski zbornici javno razodel, da je hotela Avstrija napasti Srbijo, pa označiti to za "defen-zivno vojno," da bi bila na ta način dosegla podporo svoje tedanje zaveznice Italije.
Avstrija je po končani prvi balkanski vojni storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se razbije balkanska zveza in se balkanske države krvavo spopadejo. V svojih računih se je sicer zmotila, ker ni bila premagana Srbija, kakor je pričakovala dunajska kamarila. Toda neuspeh te umazane diplomacije ni odveza od njenega greha.
Avstrija je gospodarsko šikanirala Srbijo na najpodlejsi način. Po aneksiji Bosne in llercegi-vitie ji je obljubilu ekonomične ugodnosti, potem je pa izsilila trgovinsko pogodbo, ki je bila za Srbijo še slabša od prejšnje.
Neštetokrat sino vse to omenili; pred vojno smo kritizirali avstrijske infamije; takoj ob začetku vojne smo obširno razložili avstrijsko odgovornost za svetovno katastrofo; naš list je bil f>rvi, ki je tedaj podal jasen pregled habsburških in trabantovskih grehov. Niti en trenotek nismo bili v zmoti o teh faktih,
RAZLOGI GREHA.
Ali vprašanje je, zakaj je Avstrija tako postopala!'Zakaj je poslala Srbiji ultimat um, o katerem je moral tudi duševno revni grof Berchtold vedeti, da neizogibno provocira vojno? Zakaj je s tisočerimi infamnimi grehi obremenjena dunajska diplomacija odklonila srbski predlog, da naj se sporne točke predlože razsodišču v Haagu, kar je bil edini izhod, ki bi bil mogel še preprečiti vojno?
Nedvomno je Dunaj ravnal sporazumno z Berlinom. Danes vemo precej zanesljivo, da je bila vojna na skupnem avKtrijsko-nemškcm sestanku dogovorjena cele tedne, preden je bil Berchtoldov ultimat um odposlan v Belgrad. Vemo tudi, da je bil ultimat um namenoma in po skupnem dogovoru tako formuliran, da je bil Srbiji onemogočen njega sprejem. Razkrili so to zaroto baš nemški socialisti, tisti, ki so v parla-m en tu v manjšini, ali kakor se zdi, med ljudstvom v večini.
Če bi bila Avstrija imela pošteno voljo, se takrat ne bi bila morala brezpogojno vdinjati Nemčiji. Sedaj jo imajo Hohenzollerni popolnoma v svojih krempljih; teda to je povzročil šele raavoj vojne. Do tega ne bi bilo priilo, če se ne bi biT^Avstrija namenoma vrgla v vojno.
Ali kakor Nemčija, je tudi Avstrija imela svoj imperializem. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila imperialističen korak. Krčeviti napori, da se Srbiji prepreči izlnnl do morja, so imeli imperialističen značaj. Njena politika v Albaniji, ki hi bila nič druzega, kakor zakrinkana provinca Avstrije, je bila imperialistična.
STARE AMBICIJE.
Pot do Soluna je bil star predmet avstrijskih imperialističnih sanj. Habsburžani so ga gojili še
v predmarčni dobi. Intrigirali so s tem namenom, ko je bila še Turčija vladajoča sila na Balkanu. Proti poizkusom balkanskih narodov, da se rešijo turške hegemonije, se je Avstrija vedla sovražno, ker se je bala, da bi njih osvoboditev o-virala njene balkanske načrte.
Ko je dobila od berlinskega kongresa mandat, da okupira in "paeifieira" Bosno in Hercegovino, se je zopet dvignilo njeno upanje. Niti trenotek ni mislila na to, da bi Se kdaj dala te dežele iz svojih rok.
Poleg tega je pa intrigirala po ostalih balkanskih deželah. Dosegla je, da je bil za bolgar-skega kneza nastavljen najprej Avstrijanec Bat-tenberg in po njegovem izgonu Koburžan, veleposestnik na Ogrskem. Milana je podkupila in napravila iz njega svojo igračo. Črnogorskega Ni-kito je subvencionirala in inu pomagala v zločinskih intrigah proti črnogorskim svobodnjakom.
Vse pogosteje se je Avstrija jela označevati za 44balkansko silo," s čimer je skušala legitimirati svoje krivične balkanske aspiracije. Ako bi bila mogla priti do Egejskega morja s samimi zvijačami, z "veleizdajniškimi" proceai na temelju falsificiranih dokumentov, s podkupovanjem in intrigami, bi se bila zadovoljila s temi sredstvi. Ko je postalo jasno, da ne pojde brez vojne, se je začela pripravljati za vojno.
NEPOSREDNI POVOD.
Dasi je ta vojna že davno visela v zraku, dasi smo se morali v starem kraju že pred mnogimi leti kruto boriti s habsburško vlado, da bi preprečili njeno militaristično agresivnost, vendar ne smemo pozabiti, da je vojna faktično izbruhnila leta 1914., in če jo hočemo popolnoma razumeti, moramo vzeti v poštev razmere, ki so vladale tedaj.
Ako to storimo, pa tudi tukaj lahko izsledimo gospodarsko ozadje.
Avstrija se nahaja v stadiju prehoda iz agrarne in maloobrtniške v industrijsko državo. Kapitalizem pa že prevladuje. Kajti ne le industrija, ki se je v zapadni polovici začela rapidno razvijati, ampak tudi poljedelstvo je pretežno kapitalistično. Svobodni mali kmeti štejejo malo. Na Ogrskem so ogromne latifundije v rokah ari-stokratičnih veleposestnikov in navadno poljedelsko ljudstvo je skoraj izključno delavstvo. Na Češkem in Moravskein so Schwarzenbergi, Fuer-stenbergi, Clam Martinei, nadškofi in škofi lastniki večine svets. V Galiciji so zlahčiči zemljiški gospodarji, razun tam, kjer so jih vsled njihovih dolgov obogateli židje ekspropriirali. Na Goriškem, posebno v Furlaniji, obstoji Se sistem "ko-lonov," ki je skrajno podoben tlačanstvu; kmet obdeluje polje, gospodar je pa baron, kateremu mora oddajati določeno množino pridelkov brez obzira na letino. In zelo podoben sistem je v Dalmaciji, kjer so škofije in klostri glavni posestniki. V Bosni so pa še kmetje pravi popolni tlačani.
Zcmljiško-kapitalistični in industrijsko-kapi-talistični interesi se ne vjemajo v vsem. V mnogih ozirih si nasprotujejo. Ali te diference ne pomenijo toliko kolikor dejstvo, da prevladuje kapitalizem sploh. Ta ima tudi pri izbruhu sedanje vojne svoj delež, in prihodnjič pogledamo natančneje to straifavstrijske odgovornosti.
M a m o m in osebnost.
Česar priroda ni sama dala osebi, tega ji gotovo socializem ne more vzeti. Ampak marsikaj, kar ji je kapitalistični družabni red vzel, ji socializem lahko povrne. Seveda je treba, da smo glede pomena individualizma na jasnem. One nie-galomanije 44absolutnih" individualistov, ki jih uči prezirati maso, ljudstvo, altruizem, se je vsekakor treba otresti in priznati, da je individuum bitje, ki ne pomeni ne začetka ne konca, temveč samo majhno potezo v neskončno dolgi črti; porojeno in porajajoče bitje, ki je tudi v svojem času vezano z vidnimi in nevidnimi vezmi na vse strani.
Človeška volja ni svobodna. To je danes za vse pametne ljudi neprepomo, ker je prav tako temeljito dokazano, kakor je dokazano, da so vse trditve o svobodni volji izraz tajnega hrepenenja ali pa prekanjena zofistika. Čim pa priznamo, da individualna volja ni svobodna, se zgrudi do neba segajoči steber, na katerem misli ošabna individualnost, da stoji in hipoma se zavemo, da smo atomi, ki se gibljemo po brezpogojnih zakonih, ki nas prav nič ne vprašajo, ali nam je vleč, tla smo taki in taki, da se gibljemo takointako, da mislimo tako in tako, da živimo tako in tako ter da umiramo tako in tako.
Prav za vse so enaki prirodni zakoni. Prav vsi smo priklenjeni ž njimi. Ali naj priznavamo, da je velikost, če jetnik kriči, da je cesar?
Toda degradirati ne mislim človeka in tudi rogati se mu nočem. Če je res, da je on in njegovo življenje rezultanta mnogih pogojev, je tudi resnično, da na neko množino teh pogojev lahko vpliva. To sicer ne rekonstruira njegove absolutne svobode, ki je lahko večja ali pa manjša. In na to velikost se lahke zavedno vpliva. Naše vezi postanejo lahko prožnejše, kakor so; doba in prostor našega svobodnega gibanja se lahko poveča.
Vprašanje je pa to": Ali more biti več relativne svobode v kapitalistični ali v socialistični družbi?
Govorimo povsem vulgarno, pa se ozrimo najprej po kapitalističnem svetu. Kako je tukaj, vemo precej natančno. Kdor ima glavnico, živi od obresti, to se prsvi, od denarja, ki ga dru»gi ustvsTjajo v njegovi direktni ali.pa indirektni du*bi. Navidezno je to prav velika svoboda. Denar mi daje možnost, gibati te po moji volji.
— Če mi je všeč potovanje po Orientu, se peljem v Malo Azijo, v Indijo, na Kitajsko, na Japonsko. Če ljubim gore, si lahko izberem Alpe, Šum a v o, Pireneje, Tatro. Ako mi tekne šampanjec, ga naročim in pijem. Ako mi ugajajo južna dekleta, si jih poiščeni v Italiji ali v Egiptu. Če je Nietz-sche moj ljubljenec, si kupim "Zaratuatro" in 44Porod tragedije" v zlatorezu. Čini več denarja, tehi več svobode . . .
Toda preden pogleelamo d^ugo stran te zlate medalje, se ozrimo malo tja, kjer žive tudi individualnosti in navadno od prirodc močnejše individualnosti. Moj sosed Tone je tako bitje. Umetniška natura. Velike oči ima, sanjave in bogve kaj vse vidi, česar jaz ne opazim nikdar. Deset barv razlikuje, kjer ne vidim jaz nič druzega, kakor svetlobo ali pa temo. Tone razume vsako skrivnost črte. Neznanske daljave se odpirajo njegovemu pogledu. Povedati sicer ne zna nikdar prav, kar vidi. Jezik mu je težak, beseda nerodna. Toda če ima čopič in barve, govori ž njimi tako, kakor sam Cieero ne bi mogel govoriti z besedo. Umetniška je njegova individualnost. Vsak kos platna se izpremeni pod njegovimi rokami v del čudežnega sveta, jasnega in vendar polnega bajnih skrivnosti.
To se pravi: Izpremenilo bi se platno, če bi ga imel, in če bi imel ba<rve, in če bi imel časa. Toda Tone je revež. Banalna reč. Ampak banalnost ima veliko moč. Zaničuj jo, ona se ne zmeni za to. Ona je; moje ignoriranje je ne uniči. Tone že verjame, da je tako. Seveda, nekdaj ni hotel verjeti. &e mislil ni na banalnost. Čutil je v sebi nilo genija. Gledal in pil je krasoto, kamor je prišel, in sanjal je čudovite slike, ki jih bo ustvarjal. Akte prepisuje pri advokatu, na aodnijo hodi, v trsfiki kupuje koleke za šefa in včasi vzame sveženj spisov domov, da ponoči truden še kaj zasluži. Kajti živeti se mora in življenje je drago, zaslužek pa majhen.
Ne vem, kaj pravi njegova individualnost, ampak mislim si.
Ivan je drugačen fant. He — krepka individualni*!! Stradal je tudi, kakor da bi se bil v tej stroki hotel* izvežbati za umetnika. Hudo je bilo, a ni se hotel udsti. Saj poznate te značaje morafičnih povesti? — «krstka, ni mu treba pisš riti pri advokatu. On slika res, portrete dela, pa cerkvene podobe. Kdor pri njem kaj naroči, je
zadovoljen. Zakaj vse izdela tako, kakor se je naročilo. Dobil je sčasoma sila fin duh. Kar z obraza bere ljudem, kaj bi radi. Včasi je bil drugačen. Jedel je zjutraj suh kruh, opoldne je pa vel v kavarno na 14 črno", da si je lahko kupil barv. 'Pa je slikal 44za razstave". Tako kakor je sam hotel. Kakor mu je 4'duša velevala". Pa polagoma se je prepričal, da to ni nič. Dolgo je mislil, da so njegove slike lepe; ljudje, o katerih je sodil, da kaj razumejo in da imja dober okus, so mu pritrjevali. Le oni, ki so imeli denarja, niso kupovali slik, ki so bile njemu všeč, ampak take, ki so ugajale njim. — Svojih slik ni mogel .pojesti, hišni gospodar j?h ni maral za stanarino, branjevce mu nič nI dal zanje. Polagoma se je "asimiliral" in danes — boga mi — je izvrsten psiholog. Zadnjič je naslikal petdesetletno obogatelo kramarieo tako krasno, da se sama ne bi bila spoznala. Ampak bila je srečna. In Ivan je dobil prav čeden honorar. Sedaj slika svetega Sebastjana natančno tako, kakor se je pogodil z gospodom župnikom iz Zahribja. Občina je siromašna, a za par tednov bo žc zaslužek.
O svoji Individualnosti ne govori Ivan nikdar.
Morda pojde enkrat v Pariz. Včasi še misli, da bi bilo lepo. No — morda! . , .
Seveda, bojuje se individualnost lahko tudi v kapitalistični družbi. T«> je končno tudi nekaj. Sicer bojevitost morda ni edini kriterij individualnosti. iPa je tudi z bojem semtertja čudno.
IVavijo, da žive povsod ljudje, ki so nasto-psli z lastnimi idejami Bleščale so se jim oči in topel je bil njih glas. Bili so revolucionarji in proroki — eni znanstveni, drugi umetniški, tretji politični. Pa se jim je polagoma dokazalo, da s trdo glavo ne prebije zid, za mehko se pa najde primeren prostorček. Rencgatje so? Podle duše? . . . Marsikdo izmed njih je sani tako govoril, preden je renegiral svojo individualnost in le vprege! v ta ali oni voz kapitalizma.
Lepih pravljic je pač dovolj. Saj poznamo vse tiste blesteče fraze o talentu in o njegovih nujnih zmagah. '"Vsak talent najde svojo pot" — Kajpada, neko pot že najde, le da drži največ teh cest v naši dražestni družbi navzdol, v fili-strstvo, v sinekure, v propad in v pogin. Ostudno la>žnj?va je fraza*) talentu, ki se mora uveljaviti, "če je talent", I)a, če je kupčijski talent, je že
precej verjetno. Kdor zna goljufati, ne da bi .se naravnost spri s kazenskim zakonom, je velikan. Oderuški talent je v tej družbi najplod-, nejši. Ampak so na svetu indivklualnosti. ki prav ua tem polju ne znajo konkurirati, pa so vendar individualnosti. £anje je kapitalistični svet pekel. Kdor si je izmislil hajko o svobodnem razvoju individualnosti, o njeni moči in svetosti, je moral dobiti bogato nagrado od kapitalistov, kajti za majhen denar se le ne proda duša.
'Končno pa je v tej čedni družbi še kapitali-stova svoboda zelo povezana. MiljaTdcr ima prijeten poklic, ampak tudi miljarderji so že izvedeli, da imajo špekulacije svoje muhe, katerim se pravi krize. In individualnost propadlega kapitalista je navadno zelo klaverna reč.
•Kdor hoče. laJiko analizira še dalje in dalje, po vseh slojih in poklici'li, pri vseh narodih in po vseh deželah. Če analizira objektivno, mora gotovo spoznati, da ni individualnost nikjer tako prazna pena, kakor v kapitalistični družbi. Resnična individualnost se ne more srprijazniti s svetom, ki obožuje M aniona za najvišje bitje.
»
V dokaz, v kakšni ozki zvezi je duševna te-mota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list 44Kavkaz" sledeče podatke, ki jih je nabral v tifliški in jelisavetpoljski guberniji. V tifliški gubemiji pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi; v jelisavetpoljski guberniji pride ena šola na 5703 chiš in 11 učencev na 1000 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov in zločinov med vaškimi prebivalci. Navadno se zgodi v tifliški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov.
Iz Phoenixa, Ariz., poročajo: Najvišje sodišče je potrdilo George W. Hunta za governerja te države. Prvič je bil izvoljen za governerja države leta 1911. Za časa stavke rudarjev bakrenih rudnikov je prepovedal dohod v Arizono profesionalnim stavkokazom in drugi podobni golazni. — Delavci so izvojevali zmago.
Če spozna delavec resnico, pa se vendar noče ravnati po tem spoznsnju in sili ssm v sužnost. nima pravice, da se pritožuje, kadar je kot suženj bičan.
advkrtiskmknt
SLOV, DELAVSKA

ml ittmtt
	
w	
r	1 1
L	• J
HStaMSSHi	
Sedet: COBCMHMim Pi.
OLAVXI UBADlftiČI:
PREDSEDNIK s Ivan Prostor, 101)8 Norwood Rd., Cleveland, O. PODPUKDSKDN1K: Joup IorkB. F. D. g, bo* 115 West Newton, Pa. TAJNIK t Bias Novak, au Main St., Coaemaugh, Pa.
1*üM02M TAJNIK: An J rej V id rieb, 170 Franklin IUI« St., Conemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Josip Šele, M02 8t. Clair Ava., Clevelaad, Oklo. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovi«, b. 647, Forest City, Ta.
KAJDSOUraCI:
1. aadsornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8*., Milwaukee, Wis. t. nadiornik: Nikolaj Povlo, 1 Cralb St., Numrey Hill, N. 8. Pittaburgh, Pa. S. nadzornik: Frank Kaučič. b. 73. Duulo. Pa.
pobozhxxi:
1. porotnik: Antoa Lavrii, bo* 8, Yukon, Pa.
t. porotnik: Frank Bavdek, 6309 Glasa Ava., Cleveland, Oblo.
3. porotnik: Anton Wally, boa 53, Superior, Pa. ,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
f. J. Kam, M. D., 6202 8t. Clair Ava., Clavalaad, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
MArtin Jager, Conemnugh, Pa.
Ivan Gračner, 346 Roaael Ave., Johnstown, Pa. -
Stelan Zabric. Conemnugh, Pa.
Ivan Suhadiluik, Box 253, South Fork, Pa.
Ignac Pečjak, 2S7 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Frane Priatave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v kili ftt 20 Main St., Canamangh, Pa.
Uradno GlaaUa: PROLETAREC, 4006 W. Slat St., Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poiiljati vse dopise naravnoat na glavnega tajnikn in nikogar drugega. Denar naj se pošilja edino potom Poitaih, Ezpreenih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ae
k torn privatnih Čekov. Nakaznice naj ae naslovljajo: Blas Novak, Conemaugh i posit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poiiljajo z meneč nim poročilom na nnslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnegn tajnika, da se v prihodnje popravi.
IZ
URADA DRUÄTVA "DELAVEC ÔT. 51, S. D. P. ZVEZE. ,
Cleveland. O.
iNa zadnji mesečni seji se je vršila volitev društvenega odbora za leto 1918 in na tej seji sem bil izvoljen za društvenega tajnika.
Pozivam vse Člane našega društva, da naj bolj ko mogoče prisostvujejo mesečnim sejam, ker zadnje čase se Člani kaj slabo udeležujejo sej.
Opozarjam, da ne bom od nobenega Člana iskal denarja za a-sesment privatno, ozir. da bi ga moral kolektati; kdor ne bo plačal Mo 23. v mesecu, bo brez vsake moje krivde suspendiran.
Torej a ko se pripeti kakšna
došio, da stavljaiuo jeda-n dru-gog pred strašui sud. 1 bas ja nepismen i neinteligentau sam više podigao organizacija, nego vi, moj 44pismeni" l4druže
J a sani bio u svak o doba gotov, da ostavim svoj posao i da i-detu lamo, gde su moji drugo v i smatrali, da bih bio najkorisuiji za naš pokre.t
' 1 vi ukte nikada htjeii takove drugove preporučiti, jer ste smatrali, da se je proti v njih lakše boriti, ako se za njih nežna i ako se njihov rad ne čuje. .No. i, ako sam oglasen kao nepismen i ne-iuteligentan, pozivam sve drugove i organizacije, sa k o jima sam radio, neka dokazu, da li sam ja uia gde i ma kad učinio ma št a ne-drugarokoga i nesocijalističkoga, i jesam li ikada i igde štetio našem pokretu, pa ako mi «e to dokaže, onda sebe osudjujem na progonstvo iz našeg pokreta nu večita vremena. No, ako imaju i najmanje dri^garske iskre u os t i i osjeaja, oni če izneti mnogo toga dob roga, bar za vreme moga bo-ravka inedju njima. Drugovi, ja prepuštani vama, da donesete svoj sud. Nu sada ste uzeli novu metodu; dosada ste tražili, da organizacije pozovu te grešnike na sud, koji se usude dirnuti u vašu nepogrešivost, a sada tražite, da organizacije donesu rezolucije protiv pojedinih drugova i tako organizacija broj 53 u Garv, lud.. ona ista organizacija, koja je is-poslala rezolueiju na sva udruže-
-?-—:--¡nja, koja je bila uperena protiv
krivica kakšnemu članu, naj rascepa. a promenila je svoje mi-Mam sebi pripiše v zlo: Potom se- *1 jen je, kada je Teodor Cvetkov danjega opomina ae že sani zalodržao predavanje i kada itn je
rekao) da se treba cepati, 1.» nt o udruženje na sednici, održanoj .10.
naprej opravičim, da ne bo potem kakšne nepotrebne opozicije napram meni:
dec. 1917. donosi rezolueiju pro-
Za vse podrobnosti za pristop tiv mene na temelju moga članka
novih članov v naše društvo daje natančne informacije vsak član naše organizacije; kdor hoče biti dobro In sigurno zavarovan v slučaju nesreče, naj pristopi takoj k našemu društvu. Pogoji so lahki, kot nikjer drugod, pristopnina nizka, bolniška podpora več oddelkov kakor tudi usmrtnina.
Vsaka denarna oddaja za ases-ment, ki se oddaja izven seje. naj se odda na 1098 (Norwood Rd. zraven stare slovenska šole.
S sobratskim pozravoin
John Prostor, tajnik.
DA ZNAMO, ¿TA SE RADI.
Qary, Ind.
U 54om broju 4R. S." a pod na^ slovo m "Nastavak Crnog Posla" neka odgovorna iifdividua za-premila je čitavu stranicu našega organa, da opovrgne moje navoae i optužbu protivu nedrugarskih post upa ka urednika 4 4 R. S." a objavi jenu u druga rs kom listu i sa-veznom organu "Proletarcu".
Da bi ta 44pismena" i 4<vele-ucena" "intelegentua" osoba dokazala, kako sani ja. zlobno stvo-renje, nepismen i neinteligentan, te kako sam zaljubljen u B. Savica, on nije stavio sebi u dužnost, da dokaže, kako moji navodi nisu tačni, te kako sam ja klevetnik, več mu je ispalo za rukom, da se još jednom baci svom žestinom svoje "intelegencije" (?) i 44pismenosti" (!) na druga Kristana i "Proletarca".
1 samo je to jedini razlog, koga vi imate u svojim namerama, kad ovako zapremate bezglavno prostor saveznog organa, ako se tako može reci, i da po svoin običaju prikažete ljude primerom vama svojstvenim, kako su 4<ludjaci". "rarbojnici", 44zlikovačka ban-da" i kakvih još "pismenih" i "inteligentnih" imen« u vašem pismenom i 44 visoko mudrom " i usavršenom rečniku nema. Ja sam tražio u toiue odgovoru, da nad jem, gdje ste vi opo vrgli moje navode i tvrdnje i naŠao «am, gdje ae vi vatate kao utopalac za slamku, kada mene dovodite u kontradikciju, gde ja tvrdiin. da va m je oružje bio novtnski odbor
' a u isto niste po-Atovali zaključke novinskog odbora." Jest, moje su tvrdnje tač-ne, a da ih potvrdim, evo vam primera: kada je novinski i glavni sa vezni odbor zajtdnivki donio l zakljucak, da se oštampa Saviče-va rasprava o 44Narodnoj Odbra-ni", vi «te zatezali 1 samo u kasno doba objavili uvod rasprave, te kad vas jt uovinskl odbor pono-vo upozorio, ili objavite ra<pravu
i administracija "R. 8.' vreme tvrdim, "da vi
ili povucite konsek vence, koje kao logične sleduju, onda je Teodor Cvetkov podnio ostavku na uredjivanju "R. S." a raspravu pocepao, uništio rad. umni rad jednoga čoveka, koji je oPtvoreno htfo, da iznese svoje mišljenje o ponienutoin pitanju. Teodor Cvetkov nije postupio po zaključku merodavnih odbora, več pomoču promene odbora novinakog zaveo cenzuru u savezuom organu i od toga doba se datira cenzura u 44našem" organu. Onda ste vikali protivu odbora, a kada ste dobili večin u za sebe u odboru, naravno onda je odbor za vas dobar. jer pristaje na potpis za svaku va&u mizernu i neopravdanu izja-vu.
Sada možete da sipatc svoje paklene klevete na svaKoga, ko sc sa postupcima Teodora'Cvetkova ne slaže i da ga optužujete a odbori vas pomažu, jer je v njitna večina, koja razloge ne uzima u obzir. No bilo kako mu drago, ja ostajem kod avoga sve dotle, dok mi se ne dokaže obratno. Zašto ste digli dreku na "Proletarrt"! Boli vas, zar ne. sto ljudi, koji se ne blažil savašom samovoljom, mogu u njemu, da iznesu svoje-misli o spornim pitanjima. Gordo napadate na one, koji ne priznajn vašu nepogrešivost, jer mislite, da ste yi jedini nepogrešiv i sa velikim zaslugama 4<druže".
Zar da 4nepismeni" Bogosav-Ijevich ima prava, da traži. da iznese avojf» mišljenje u odbranu »našega pokreta? Taj pokret, koga vi danas obarate. mi nopiimeni i neinteligentni smo «rt varal i i po-dizali, i inedju nama nebešr «va-dje i pogrtla, jer ne iniadjasino tako 4' veleučenjaka 1 inteligenci je" dok vi medju nas ne dodjo-ste. Mi nepismeni #sve što smo znali, to je bilo drugarstvo i ljuba v nasprama našega pokreta. Mi nepismeni nismo se osvrtali na sve žrtve, koje su doprinc*'«nc za pod i zanje na še g pokreta. več smo bez olrzira podizali organizacije i širili aocijalizam meti ju potište-
u 44Proletarcu". Ja saui zahte-vao, da se izabere porotni sud, pred kojim da donesem dokaze za moje tvrdnje. Pa, ako moji dokazi ne budu valjani i istiniti, tads nakon saslušanja mogu obja • vrti rezultat preko naše štampe. Ali ko bi na to utogao uputiti čelu hrabTiti socijalista! Oni sc po-bojaše dokaza, i uzeše, da je mnogo jeftinije, da če lakše time i bolje prikazati svoju lojalnost prema svom jedinom bogu, kako to mnogi od njih. koji glasu ju za rascep i vele, da je T. C. njihov bogi
Ja pak velim, Cvetkov je tre-bao da počeka malo sa svojom grdnjom i svojim preiirom na sprama mene, jer ja sam tek po -čeo, ono je bio samo uvod, a vi ste odma jauknuli.
» No, ja smatram, da je štetno zauzimati prostor ovoga lista za iznošenje njihovih kleveta, jer Proletarec kud i kamo ima veču misiju i dužnost od iznošeuja i u-kazivanja na vaše gadhe klevete, koje ste vi izneli protiv pojedinih drugova u našem pokretu. , iNo, da bi se udovoljilo istini. ja va« Teodore Cvetkov pozivam na raspravu pred drugovima, da dokažem sve moje tvrdnje dosad rznešene kao i mnoge druge još ne iznešene. Izaberite dan, mje -sto i orgaaixaoiju, u kojoj ti ho-oeš, da ti dokažem ili da mi dokažeš.
Jer smatram, da je ti«ko naj -lakše, i jer ne bisuio zapremali prostor naših listova, koji imaju mnogo plemen it i ju i uzvišeniju misiju nego ličnu polemiku. I tako, ako ti uspije, da dokažeš, da sam ja klevetnik, imačeš prilrku dobiti orden i zlatuu kolajnu za tvoju nepogrešivost u ratlu za rascep našega pokreta. Dakle evo vam prilike, 44druže". Ne učinis li to, smattfaču te i dalje kao ini-eijatora i glavnog krivca za razdor u našem Dokretu. A drugovi-ma u Gary. Ind., napominjem, da su trebali sačekati razultat ove rasprave, pa bi imali i oni vremena. da me omKle.
M. Bogosavljcvich, 6 W. lftth Ave., Gary, Ind.
Ohioafo, 111.
Resni časi so nastopili za slovenske sodruge širom Združe-nih^držav, kar se tiče notranjih bojev J. H. Z. Kakor sodrngi vedo, je glavni odbor J. S. Z., dal na splošno glasovanje, ali se «T. 8. Z., ki je sedaj eentraliziri-na, razdeli v avtonomne sekcije. Tega gla«mvaiija se je udeležila večina članstva J. S. Z. Le nekateri hrvaški klubi so s protestom vračali glasovnice, ter zahtevali Itonirrea. Glavni odbor se na to
nim jugoslavenskim radnicima nji oziral, či*, bodimo parlamen-Americi. 1 ni na pamet nam nije tarui; aedaj je gkMovftnja v te-
ku, in treba je, da vsakdo glasuje. Hplošuo glasovanje je izpadlo tako, da se ločimo v avtonomne sekcije. Glavni odbor je to pri-poznal iu zaključil, ker je polovica članov J. 8, Z. Slovencev, da dobe polovico skupnega denarja.
«Za hrvatske in slovenske so-druge se tla pa še'enkrat na glasovanje, da odglasujejo, kateri sckciji žele pripadati, iu se nato procentuelno razdeli druga polovica denarja. Slovenski sodru-gi v Chicagi kakor široin Združenih držav siuo bili s tem za -ključkoin zadovoljni in veseli, da se bo prenehal nepotrebni in škodljivi boj za socialistično or-igauizacijo. Zmotili smo se. Veselje je bilo prehitro! Hrvatski nodrUgi so v Glavnem odboru v večini in so zaključili drugače na zadnji izredni seji. dne 29. decembra, nakatero je bil povabljen tudi odbor Slovenske sekcije. Seveda bi bil ta odbor lahko ostal doma, ker mu hrvatski sodrugi niso pripozuali, da ima kakšne pravice. Vseeno je dobro, da siuo se te seje udeležili in se prepričali, kakšen velik prepad loči ene in druge sodru-ge glede na složno skupno delovanje za socialitttično propagando. Nekateri *»odrugi menijo, da je vzrok sedanji položaj, da je tak razkol v glavnem (odboru J. S. Z. Pa ni tako. Res je, da je sedanji položaj poostril notranji boj. Resnica je pa tudi, da je ta nepokoj v glavnem odboru J. S. Z., odkar obstoji , centralizacija Jugoslovanske <Soc. Zveze. Sam sem bil priča raznih neljubih spopadov že leta nazaj, Posameznih slučajev ne maram omenjati. Ampak fakt je ta. da so se sodrugi v Chicagi naveličali tega boja s hrvatskimi sodrugi. iNo-¡ben sodrug ne sprejme rad mandata v ta odbor, ker zahteva od njega preveliko žrtev. Težko je pri teh sodmgih ostati hladnokrven, ker zbadajo človeka na vse mogoče načine. Lepo va* prosim, sodrugi, premislite! Zadnja izredna seja je trajala od osmih zvečer do ene v jutro. In ni se zaključilo nič druzega, kakor to, da se je porušilo vse to, kar si» je prej dve *eji zaključilo in za veljavno spoznalo.
Torej sedaj, ko je že večina članstva odglasovala za avtonomne sekcije, zaključijo hrvat -ski sodrugi, da je to neveljav-J no, ker se niso ravnali po pravilih ! So, in sedaj zahtevajo izredno konvencijo. In pri vseh teh šikanah naj človek ostane hladnokrven! Da, to je težko, pa 1 je potreba. Vsega mora biti en-| krat konec, in tega tudi. Sedaj nastane vprašanje i Kaj nameravajo hrvatski sodrugi s kongresom ? Spomnite se zadnjih dveh kongresov, pa boste imeli ; ja.sno sliko. Hploh. zadnji kongres v fhicagi je bil taka mešanica. da niti zapisnika ni bilo mogoče priobčiti.
Hrvatski sodrugi računajo, da bodo na kongresu imeli večino, in nato se zanašajo. Večino hočejo imeti, da bodo s Slovenci naredili, kar se jim bo zljubilo. Ker slovenski sodrugi vemo, da kongres ne bo rešil tega spora ter ne bomo imeli nič druzega, kakor velike stroške, je treba, da z vso silo delujemo proti izrednemu kongresu. Seveda ne »smemo tako narediti kakor hrvatski sodrugi, da bi vračali glasovnice, temveč kadar pride stvar na splošno glasovanje, je .potreba, da glasujemo proti vsi do zadnjega. Slovenskim sodru-gom širom Združenih držav pa toplo priporočam, tla pazno zasledujejo vse sedanje gibanje J. S. Z. Najprvo, ko "Proletarca" dobite v roko. je vaša dolžnost, da pogledate na stran pod rubriko "Strankina poročila". Od Glavnega odbora J. 8. Z. se mora pa .zahtevati, da priobčuje bolj natančne zapiske nej, da dobi Članstvo jasno sliko o vsem delovanju Glavnega odjbora. Ho-) čem omeniti, da je bil glavni tajnik na zadnji izredni seji 'hudo kritiziran, ker je priobčil |>opoln zapisnik in zapisnikar je izjavil, da zahteva porotni odl»or proti glavnemu tajniku, češ, da je zapisnik popravil in spopolnil — kar je lrila njegova dolžnost po zaključku glavnega odbora.
Toliko sodrugom na znanje, da bodo vedeli, da Je treba biti na straži in uatančno zasledovati vse delovanje Glavnega odbora Jugoslov, «Hoc. Zveze.
Frank Podlipec.
H lil»-Lawrence, Pa. pošljite na skupno sejo dne 27.
K n ta I u v pričetku evropske januarja ob 2. popoldne v Law-vojne s« je med ameriškimi Slo- renče Pa. Na tej «kupni konic-venci ustanovila organizacija renči bomo definirali nadaljnje pod imenom "Slovenska liga." svoje delo. Imeli bomo volitve Mnogi sc si mialUi, da imajo sc-j odbora, ki bo potcui nadaljeval daj slovenski rodoljubi B priliko » podrobnim delom v smislu iz-pokazati tudi z dejanji »vojojjave 8. R. »Z. iu v ta namen pri-ljubezen za švobodo slovenskega i rejal shode, predavanja, utfta -in v splošnem jugoslovanskega I eije itd.
ljudstva. Dolgo smo čakali u« i»- -Rojaki, ako želite ,da se pri ze-javo iu namen novoustanovljene Jeni mizi ne bo zopet barantalo organizacije. Organizacijo, o ka-i za nas kakor za brezpravno živi-teri ne vemo, kaj je njen pro- no, je potrebna močna organiza-graiu in kakšnemu namenu slu - cija, ki bo imela moč povzdignili, bi bilo nespametno podpira- ti svoj glas tako močno, da se bo ti. Ameriški Hlovenci «o hoteli ( moral vpoAtevati. Zato je potreb-biti na jasnem. Vprašanja so kar no, da se nam pridružite z ak -/deževala na ustanovitelje S. L., ' tivniiu sodelovanjem. Vsi na de-naj povedo, kaj mislijo m hočejo lo za uresničenje in zeti i nje nje
s svojo organizacijo. Na v^a vprašanja se je navadno odgovarjalo, da je njh namen delovati
jugoslovanskih narodov v jugoslovanski federativni republiki! Ne v korist kronanih glav, nego
na to, da se Slovenci v Avstriji ; v korist demokraciji naj tio na osvobode izpod habsbui&ke ka-[še delo!
uiarile. O kaki državni formi in drugih važnih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslovanov, se ni pojasnilo nič. Ni čuda, če je pričel narod sumiti, da se mu nekaj skriva. Narod je le prehitro spoznal, da ga poskušajo rešiti izpod avstrijskih vislic, a pri tem ga pa silijo v drugo ječo. To skrito, nejasno delovanje je uničilo S. L., in jo položilo v grob.
Posledice zgrešene ligaške taktike so prav lahko razumljive. Ljudstvo se enostavno noče pridružiti nobeni akciji, ako ne ve. kaj se z njo namerava. Ono zahteva jasnosti. Toda akcija za o-svobojenje Slovencev kljub temu ni zaspala. Prevdarni možje' so bili vedno na delu in zasledovali so svetovni |>oložaj z ozironr na jugoslovansko vprašanje. Storilo se je. kar se je v danih razmerah dalo storiti, to je pošiljali so razne poslanice na kongres Združenih držav, v Haag na Nizozemsko in v druge pristopne kraje, kjer je bilo mogoče javnost poučevati o zahtevah Slovencev z o žirom na jugoslovanski problem. Iz tega mirnega delovanja se je polagoma razvilo Slovensko republikansko združenje. Izjavo tega združenja, ki so jo izdelali možje, Ici poznajo natančno politične razmere v Avstriji in na Balkanu, je jasna vsakemu. V nji so natančno začrtane naše zahteve. Nihče ne vprašuje: Kaj 'hoče 3. R. Z. t Tudi najhujši nasprotniki nc stavljajo tega vprašanja, ker ga ne morejo. Tu imamo izjavo! Ta pove vse.
.Na žalost moramo opažati, da se ravno iz Pennsylvanje, kjer bi moralo biti največ aktivnega delovanja za S. R. Z., do sedaj še ni odzval zadovoljiv odmev za našo propagando. V naši državi je namreč največ Slovencev in poleg tega so vposleni večinoma po premogovnikih. In preniogar-ji se smatrajo, da v izobrazbi in naprednosti nekako nadkriljuje-jo delavce v tovarniški industriji. Toda, kar smo pričakovali, se še ni zgodilo, vsaj v taki meri ne, kot bi bilo želeti, i'akali smo^da se bodo oglasili po naselbinah, kjer imajo že stara podporna in politična društva in več pojma o stvareh za napredek. Ker ni bilo odziva, vsaj v naši okolici ne, smo pričeli z deloni v naši novi slovenski naselbini v Lawrence.
Na tem našem zboru smo prišli do sledečega zaključka:
Mi, Slovenci v Lawrence, Pa., jrganizirani v S. N. P. J,, in J. S. Z., izjavljamo, da se strinjajo h čikaško izjavo v celoti. V dosego ciljev, ki jih zasleduje S. R. Z., na podlagi omenjene izjave. sc mi obvezujemo podpirati, kolikor bo v naših močeh, gmotno in dejansko delovanje S. R. Z. Nadalje izjavljamo, da bomo tej akciji naklinjenemu časopisju ostali zvesti podporniki.
Apeliramo tudi na sedanji iz-vrševalni odbor S. R. Z., da deluje po svojih najl>oljših močeh pri vladi Združenih držav, da nas tudi v nadalje kljub vojni napovedi proti Avstriji, smatra za Ameriki prijateljski narod. Kot *f> Združene države izjavile, da se bore proti nenmki in avstrijski vladni kliki in proti sa-molastnemu zatiranju malih narodov, ravno tako tudi Slovenci po svojih skromnih močeh malega naroda vrse ta boj.
Nadalje se strinjamo s poslanico predsednika Wilsons, ki jo je-izdal ob priliki vojne napove tli Avstriji.	^ .
Pozivamo vsa bližnja društva in klube, da se prično dmmiti za to velevažno akcijo. Izvolite na svojih sejah zastopnike in jih
Sklicevalni odbor za konferenco: John Trčclj, Louis G laser, Martin Cetinski in Joseph Pajek.
Staunton, Dl. '
V naši naselbini ni v splošnem posebnih izprememb, ki bi zanimale širšo javno&it. Ena je pa veiir dar, ki nas je vse prav bridko zadela. Naš klub št. 110 J. S. Z. jč namreč izgubil dobrega člana v o-sebi sodruga Franka Bruneta, ki je prišel na tragičen način ob življenje. Ko se je dne 19. decembra zvečer vračal z dela proti svojemu domu, ki je približno dve milji oddaljen od St aunt ona, ga je prijel vlak železnice Wabaah in ga ubil. Brunet je bil 45 let star in zapušča vdovo ter okrog 19 let starega sina. Vsi, ki so poznali uokojnika, so ga radi imeli in ga bodo ohranili v prijaznem spominu.	Anton Avsec.
North Chicago, 111.
Malokdaj čitam kakšno vest iz našega mesta v 44Proletareu" in če premišljam to, se mi zdi, da bo tega največ krivo dejstvo, da ima list tukaj premalo naročnikov. Večkrat sem že lišal, da živi . v North Chicago in v Waukcganu približno 3000 Slovencev, pa kolikor vem» jih je komaj *dva odstotka naročenih na list. Vzrok pač ne more biti drugi, kakor malomarnost našega ljudstva.
Kaj »o Slovenci v naši okolici in večinoma povsod po Ameriki? Delavci. Bolj delavskega lista pa gotovo ni med nami, kakor jc 44Proletarec", in če bi naše ljudstvo oči cdprlo, bi moral 1 biti 44Proletarec" naročen prav v vsaki delavski hiši.-
Rojaki! Stopimo malo bolje na noge iii agitirajmo za svoj list, ker agitiramo s tem za svojo boljšo bodočnost. Vsakega delavca žu-li čevelj v današnjih časeh. Če je tudi res, da so slovenski proletar-ei -.sedaj večinoma zaposleni, vendar ni s tem rečeno, da jim letajo pečeni golobi v usta. In ne pozabimo, da se časi izpreminjajo. I-meli smo dolge dobe bezpoaelnosti ko je bil jok in škripanje z zobmi, kakor je obljubljeno grešnikom v peklu. V takih časih smo imeli pekel že na tem svetu. Tovariši, u-li je kje zapisano, da se ne vrnejo taki časi nikdar več? Ako ostane delavstvo tako brezbrižno, kakor sc kaže v mnogih slučajih, nas lahko dolete še bridke izkušnje.
Ampak nikjer tudi ni zapisano, da ne mora tako zgoditi. Ali pa veste, cd koga je to največ odvisno? Proletarec vam poda odgovor na to vprašanje. Veliko, skoraj največ je to odvisno td vas samih. Če se vsi dobro organiziramo in gledamo, da dobimo politično moč, tedaj se razmere temeljito spremene in delavske Ude bo tedaj konec. Nihče vam ne more tega v enen» samem dopisu podrobno razložiti, ampak če bi si naročili "Proletarca" in ga pozno čitali, pa premišljali, kar citate, bi kmalu spoznali, da je to mogoče in bi tudi izvedeli, na kakšen način je to mogoče.
Marsikdo si minrt; da ao aedaj dobri časi. No, preveč jih ni treba hvaliti. Če zasluži kdo kakšen cent več, kot je bil prej vajen zaslužiti, ne sme misliti, da se vsem dobro go<K. Nft drugi strani se mi pa zdi, da sploh ni taka velikanska dobrota, da bi bilo treba vriskati zaradi nje. Par niklov se več zasluži, par dajmov se mora več potrošiti v grotieriji, pri mesarju in povsod, kamor se človek obrne.
Sploh je pa treba v dobrih časih skrbeti za slabe. Kadar so slabi že tukaj, je prepozno. Zdaj se je treba organizirati, da se pre-
pre?i povratek slabih časov. Saj! socializem, in ako bi se vsi, ki se kapitaliMi tudi organkirtjo aa pravimo, da amo zavedrd, vrgli z svoje mtereae. Ni treba misliti, da«*> ailo na delo, bi se dosegli 4e
je delavcem organizacija manj ¡večji. Ne sme nas motiti, da ne potrebna. Narobe, še bolj jim je gre vse po volji, pač pa naj iva*
potrebna.
"Proletaree" jc pa tisti liat, ki naui kaže pot v organizacijo in zato je treba, da agitiramo zanj visi, ki nam je blagostanje delavskega ljudstva pri srcu.
Kar se tiče organiaacije, ima pa vsak Slovenec v tukajšnjem kraju priliko, da Ne pridruži socialističnemu klubu št. 45. Vsako drugo in četrto nedeljo v meaecu ima klub ob 2 popoldne svojo sejo. Tam se sprejemajo tudi novi člani. V klubu ima vsak član besedo, vsak lahko sodeluje in %*oodloču-je pri vsakem vprašanju. Tam so delavci sami svoji gospodarji. Vsak Slovenec, ki je res naprednega mišljenja, bi moral priatopi-ti. Storite to, tovariši! Kadar bomo vai združeni, ne bo treba pobirati drobtin pod mizo, ampak dosegli bomo svojo pravico.
S soc. pozdravom
Frank Mivšek.
l>MMM»HMOM»»MMIMI
vodijo naai cilji, ki so tako vzvišeni, da jih nobena sila ue more zakriti; tudi naj ne pozabimo Be-belovih vrstic: začnete lahko, ali nehali ne boate!
Zato vai na prihodnjo in na v Mak o sejo, ki#se vrši vsako drago in četrto nedeljo ob 2 popoldan v klubovih prost a rili, ."»607' St. Olair ave.,
Andrej Bogataj, tajnik.
1124 K. 68. St
Chicago, 111.
Vse Člane kluba St. 1. J. S. Z. upozarjam na prihodnjo mesečno sejo, ki bo kakor po navadi tretji petek, t. j.. 18. januarja v navadnih prostorih. Omenjam, da je seja zelo važna, kar lahko spozna vsak član po naznanilu glavnega tajnika o zadnji seji glavnega od-liora J. S. Z. Komur je kaj ležeče na razmerah v naši zvezi, se bo udeležil te seje zanesljivo. Kdor ima kaj kandidatov za članstvo, naj jih pripelje s seboj. Klub potrebuje novih, zlasti mladih članov.
Filip Godina, tajnik.
1 •
NAZNANILO.
.North Chicago, 111.
Tem potom pozivam vse so-druge tukajšnjega aoc. kluba št. 45. da ae vsi zagotovo udeleže prihodnje klubove seje dne 13. jan. v prostorih L. Skoca, 12. eeata in Wad»worth ave., točno ob «1 popoldan. Na dnevnem redu bo več važnttt stvari, poleg tega tudi volitev novega odbora za leto 1918.
K. Pikelj, tajnik.
Cleveland, 0.
* Opozarjam člane slovenskega socialističnega kluba štev. 27. da naj bi se bolj redno udeleževali klubovih sej, kajti zadnje čase se opazuje preveč mlačnosti. Mlač-nost pa ni nikakršen vzor za pravega socialista, in kdor se hoče izkazati zavednega social. druga, mu je dolžnost. • da se udeležuje rednih klubovih sej, na katerih se odločuje o taktiki organizacije, in če se kdo ne strinja s taktiko. ki se vodi, je njegova lastna krivda, kajti to je dokaz, da ni svojih sil posvetil delu, o katerem je prepričan, da je pravo. A-ko se članstvo zaveda dolžnosti ter jih izvršujejo, ne morejo u-spehi izostati. Na sejah se na -pravljajo načrti za agitacijo in a-ko se obširno razpravlja o njih, je gotovo, da se dobi jasen vpogled, ter se napravi tako, da gotovo z uspehom delujejo. Dosti jih zaostajr tudi na mesečni ni in vsi «odrngi, ko prečitajo te vrstice, naj pogledajo svoje knjižice in ako je. premalo mesecev zapečatenih. je znak zaostalosti na mese^nifii. Sklep mora biti tedaj in se moro tndi uresničiti, da se zglasi član na prihodnji seji fi-nančnemn tajniku.
Sodrugi! Ravno v teh časih, ko se napravljajo pota prihodnosti, jc toliko mlačnosti v naših vrstah ; ali smemo reči, da smo zavedni? Ako gledamo po svetu in vidimo, kako orjaški vpliv ima
Chisholm, Minn.
Vae sodruge, ki «e smatrajo za socialiste in pripadajo klubu št. 22 na Chisholmu, upozarjam, du naj do 13. januarja poplačajo svoje zaostale doneske. Ne pozabite, aodrugi, da imamo sedaj vedno važne reči, ki jih je treba reAevati; sploh imajo socialisti vedno dosti dela, dokler obstoja krivica na zemlji. Sodrugi, ki ne poplačajo pravočasno svojih zaostalih prispevkov, bodo brisani, in ravno tako se* bo zgodilo tistim. ki so odšli v druge države, pa niso vzeli prestopnih listov.
Prihodnjo sejo imamo 13. januarja ob 8. zvečer pri D. Kasu-nu. Pridite vsi do zadnjega!
S soc. pozdravom
Steve Kasun, tajnik.
Klub Hendersonville, Pa. —
Vsa pisma in tiskovine za Vaš klub so prišla nazaj, ker Hendersonville ni poštna postaja. Nazna
nite nam natančen naslov.
Glavni tajnik.
éé
99
je edina slovenska revija v Ame riki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodiiteke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu po-trebue razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli ke.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, lil., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. *
Iz Anglije poročajo, da je londonski tednik 4Sun4ay PictoriaP plačal Winatonu Churchillu za štiri članke $5,000, dasi so bili članki izredno kratki, ker so obsegali komaj par odstavkov. Ti štirje članki so pripomogli, da je "Pictorial" še bolj zaslovel kot prej; v teku dveh tednov je njegova cirkulacija poskočila za 400. 000 naročnikov ter je tako postal največji tednik, kar se tiče cirkulacije. na svetu; zdaj ima 2,-500,000 naklade?
Kljub temu, da članki niso dolgi, vseeno niso posebno dragi, ako se pomisli, da jih je pisal Churchill, kajti v Ameriki se mnogim člankarjem plačuje veliko več. Bivšemu predsedniku Združenih držav Rooseveltu plačujejo nekateri magacini za njegove Članke, ki bi se lahko imenovale k ne že v-ske.
- -a
•
. Zvezni rudniški biro poroča, da je bilo v letu 1916 ubitih 2.225 rudarjev v prempgovih rovih. Število ubitih je za 45 nižje kot v prejšnjem letu in kapitalistično časopisje komentira to dejstvo, da so rudniški baroni uvedli varnostne naprave, da se je skrčilo število ponesrečenih rudarjev. To je kapitalističnaJaž! Kjerkoli so uvedli varnostne naprave, je do tega prislilila * rudniške barone rudarska organizacija. Vai varnostni zakoni so le na papirju, če rudarji niso organizirani in ne zahtevajo od podjetnikov, da uvede-
M. Babieh, Filip Godiss, Ja«. Horvat, Nlek llinirli, Hiui Ksučlch, Milan Kiria, Frank Mavrich, Frank Saus, Bla I iikick.
'Frank PStrieh, gl. Ujnik, 80S W. Madiaon Strast, 4tk Haar, Ohicage, I1L
Sejo ckaokutive ao vsake tri mmm*«? enkrat.
NADZORNIODBOB:
M. Dimich, J. Jureaicb, N. Ribarlch, Prank Zaje in M. Sekulieh.
ODBOB BA TI8KABN0
Fraak Zuje predaedaik, Alex Dubravae blagajnik, Fat. Kekotevich tajnik,
ODBOB BJtSSODMCA.
V. Ojokovieh, Joa. Krpan, Joe. Laag, J. Mokrovirh, F. H. Tauclisr. — Tnjuik tega odbora je J. Mokrovich, 1687 Ferriaville Ave., N. S. Pittaburgli, Fa.
Klubi, ki ftala govornika, naj sa obrnejo do fL Ujnika.
^mmmmmma
ARKAN8AS: —
83.	Fort Smith, Ark.—Jngoal. aoe. klub, taj. John Jovan, R. F. D. 3, Box 137, Fort Smith, Ark. Heje ae vaako tretjo uedeljo v meaecu v Jenny Und, Ark.
107. Hutiagton, Ark.—JugoaL aoe. klub, UJ. Jno. Jaraoviek, B. F. D. Bos Iff.
140. Hartford, Ark.—Jngoal. »oe. klub, tajnik John Spendal, Box 22.
COLORADO: —	. _
132. Pueblo, Colo. Jugoel. aoe. klub, tajnik Loola Koroiee, 1246 8. Santa Fe Ar,
ILLINOIS: —	_
1. Chicago, III—Jugoal. aoe. klub, tajnik Filip Oodina, 2814 So. Karlov ave. .4 La Halle, HI.—Jugoslovanski eoeialiatični klub, tajnik Yeneel Obid, 438 Berlin St.
6. Chicago, 111.—Jugoal. Soc- IMruienje, tajnik Valent. Suis, 1044 So. Racine Avaaua.
20. Chicago, III.—Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Mitar Sekulieh, 2100 Clifton
Aarnue.	,
4.1. Waukegan, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik F. Peklaj, 1718 So. Park Ave.,
North Chicago, 111. \ 10, .Virden, III. — Jugoel. aoc. kHrb, tajnik Frank Reven, box 173.
Seje ao vaako 2. nedeljo v meaecu ob 9. uri zjutraj e Minera Hall. 60. Chicago, III. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik Theo. Kolinich, 4555 Calumet Ave.
54. Livingston,,III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Krek.
67, Springfield, III—Jugoal. aoe. klub, Ujnik Frank Bezjak, 1920 So. 14. St.
84.	Witt, III. — Jugoal. soc. klub, tajnik Rok Botanik, box 13.
92. Ziegler, 111. —Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Geo. Karlovich, box 6. 110. Staunton, III.-—Jugoal. aoe. klub, tajnik Ant. Auaec, 313 Fhillip* Ht. Organisator Rar toi Jaku*. 128. Nokomis, III.—Jugoal. *>c. klub, tajnik John Kraintx, Box 242.
154.	Henner, 111.—Jugoal. aoe. udrtii., tajnik Ant. Sojat, Box 96.
155.	SUuutou, Hl. — Jugosl. hoc. udruienje, tajnik Joa. Delieh, 412 Mill St. 177. Lincoln, III. — Jugoel. soe. klub, tajni* John Zupan, 1320 Broadway St. 186. Henld, III. — Jngoal. soc. udrui.,-J. Dobriuich, b. 163.
188. W. Frankfort, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Pergar, P. O. 192. Johnaton Citv, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Slivnik, box 399.
200.	Orient, 111. -Jugosl. soc. klub, tajaik Tony Kokolj, box 27.
201.	Auburn, III. — Jugoal. soc. klub, tajnik Mart, ¿eleznikar, box 219.
INDIANA: —
4L Clinton, Ind. — Jugoal. aoc. klub, tajaik Ign. Musar, L. Box 449. 53. Gary, Ind. — Jugoal. aoc. udruienje, Ujnik John Vrane, 1995 Washington St. 165. Whiting, Ind.*—Jugoal. aoc. udrui., tajaik Frank Jaačleh, 401 121. St.
KAN8A8: —
21.	Kansas City, Kana.—Jugoal. soe. udrui., Ujnik Frank Kraaich, 720 Ferry St.
30.	Mulberry, Kana.—Jugoal. aoe. klub, Ujnik Mike Krule, B. B. 2, box 38
31.	Weat Mineral, Kana.—Jngoal. aoe. aktupina. tajnik Frank Koaich, Box 32. Saje ao vaako 2. ia 4. nedelja v meaecu ob S ari popoldne v E. Mineral, dvorani At. 6.
34. Fronteuae, Kana.—Jugoal. aoe. aknpina, tajnik John Trota r, box 96.
50.	Fraaklia, Kana. — Jugoal. o»e. klub, tajaik Lenia Karliager, B. F. 9. 4, Box 86, Girard, Kana.
51.	Skidmore, Kan«.—Jogoal. soc. klub, tajnik Talent. Wirtich, B. 3, box 261, Columhos, Kans.	, ••
91. Stone City, Kana. — Jugoal. aoe. klub, taiaik Mike Flac, box 114. 133. Dunkirk, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik John Gorlak, box 195, Badley, Kanaaa.
130. Ringo, Kans.—Jugosl. aoe. klub, Ujnik Igu. Shluge, Box 47.
137. G rosa, Kans. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank Sinerdu, Box 53.
179. Edison, Kana. — Jugoal. aoe. klub, Ujnik Bud. Kraine, B. 4, Box 23Ö,
Girard, Kana.
NEW YORK —
33. Ne York, N. Y.—Jugoal. aoc. udrui.; tajnik Joa. Perahak, 95. St. k Marx PI.
MICHIGAN: —
«L IVtroit, Mich.—Jugoal. aoc. odru!., tajnik M. Kirin, 387 Ferry ave. E. 114. Detroit, Mich.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Joe. Drobnieh, 369 Farnworth ave.
MINNESOTA:—	Ä
22.	Chiskolm, Minn. — Jugoal. aoc. udrui., t^Qc Btevo Kasun, Box 4,17.
¡sbsssssssbf Zdravila zoper kašelj.

Kadar potra^ujaU zdravilo a»f*r katal daj potrebujete dobrega. Nikoli sa na—., zmotili, ¿a zahUvaU dobro preiakuleno in
učiakovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam f or Lungs
Mr. W. KoloditaJ. Okaalat. W. Va.. nsea )• pisal: pripor»i£*ai vsake-mu, ds kupi Save-rova idravlla, ker ■o dobra, poaabao Severov BaUam ca piJuCa. Buljilh nI. MoJi otiool m> Imsll bud kaislj la po» kutiU smo rasna zdravila, toda v »a Je Hlo sastoaj. g o iao pa kupiU Severov Baliam »« pljuia |e katolj sflall po par po-pitklk."
za
nem
(Severov Balzam za pljuča). Na radiU samo: "Želim nekaj moj kalalj. Navadita aa zahUvati zdravilo po njagovam poli imenu. da aa izognaU nadomeatiUv. Zadnjih 17 lat ja Severov Balzam za pljuča uspalno zdravil kalalj in prehlade in taka bolezni, kaUrih prvi pojavi ao kalalj, kot na pr. kaielj pri influanci, vnatju sapnika, oalovakam kaliju, hnpavoati in vnetju grla. Isti ja izvraUn za odraaia in otroke.
C«na SO ia 80 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severa'a Cold and Crip TabUta
CSevarova Tablata sopar prafaUda la hripo) ao
Sevsruva druslnaka sdravila ao naprodaj v la-karnah vaapovaod. Zahtavajt« "Savaruva" puujl-hovant putaeia Imanu. Ca Jih na morata dobiti v domati Ukaral, uaroiIU jih naravno»t od
W. F. SEVERA CO., Cedir Rapide, lo vrt
irai=imr=ii=i
Na|več|a slovenska zlatarska Ir gavina
m Frank cerne
O 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižlre, prstane, brolke, zaprstnice, medaljonske, itd. Popravljamo ure po nizki cani.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plolč •lovanakib in dragih. Sa prodaja na mesečna odplačila.
ID
Pilite po cenik, kateri aa Vam poilja brespU&so. Najboljše blago.	Najniija cene
]WF=ii=ir=iwr
MISSOURI: —
14. St. Louia, Mo.—Jugoal
PAZITE IN HRANITE
Nitrodnl izrek pravi: "Pazite na val beli denar za £rne dneve." To pomen ja toliko kakor nrvo pazite in hranite dokler ste le zdravi in mladi, da boate imeh nekaj za stara in onemogla leta.
Vaak ¿lovek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vaa vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja zn katerim vaaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni isrek ki pravi: "Zrno do zrna pogaja: kamen na kaipen palača". Najtežje je početek ali bres pocVtka ni nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vai denar le danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% , obreati od njega.
Polil jamo denar v Italijo, Rusijo in Franeoako.
Ftinlajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. .
Sprejcmo upise za parobrodno potovanje y staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue I al and Ayenue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek znala nad $6,000,000.

jo varnostne naprave.
stopa s prihodnjo Številko v četrto leto svojega obstanka. Prva itevilka četrtega letnika Uide dne 15. JANUARJA 19ia
Ker je važno, da Imate v«u» Številke enega letu, f»e hočete imeti koncem leta knjigo s skoro petsto stranmi, Vas prosimo, du prijavite . svojo naročnino najkasneje do 12. JANUARJA 1918 potem prejmete v redu takoj prvo in vse naslednje številke, jc mesečna revijs. ki izhajs na štiridesetih straneh mesečno t bogato vsebino in krasnimi slikami.
' Velja sa vse leto $2.00, sa pol leta $1.00.
»	Naslovite naročnino na: ,
' ČAS 2711 S. MILLARD AVE , OHIOAOO, ILL.
. aoe. udrui., tajnik M. Vojnovick, 1205 Geyer ave.
MONTANA: —
134. Klein, Mont. — M. Meznarich, box 127. '
73. Red Lodge, Mont.—Jugosl. aoc. klub, tajnik John Sepec, box 1041. 9«. Bear Creek, Mont.—Jugnah aoc. klub, tajnik Peter Vrkljan, box 2«1. Creek, Mont.
OHO: —
2. Uleneoe, O.—Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Clieniažar, box 42.
Redne mesečne seje so vaako 3. nedeljo popol. pri sodr. N. Žlembergerju. 18. E. Vouugstotvn, O.—Jugosl. aoe. udruleuje, taj. Mart. Kovaeh, 1121 Spring dale St.
t«. Neffs. O. — Jugoal. sac. akupiaa, tajnik Kari Deraa«, be* 2«. .
27. Cleveland, O. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1124 E. 68 St. Ant. Robie, organizator. — Seje vaak 2. četrtek in četrto aoboto ob 8. nri zvečer v mesecu na 1107 E. SI. 8t.
49. Colli n wood, O.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Louia Dugar, 429 E. ISO. St., Cleveland, Ohio. r!
62. Youngstown, O.—Jugosl. aoe. klub, tajnik John Krtrin, b. 321, Struthera, O. 71. Cleveland, O. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Frank Sehneller, 6204 Ht. Cluir ave.
86. Akron, O. — Jugosl. aoc. udrui., tajnik Vinko Dragich, 496 Clover St. 89. Lorain. O.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Tliom. Filipovleh, 1627 E. 31. St. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnHc Math Tulek. L. Bo* 12. 123. Maynard, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Bregar, Bo* 647. 147. Harberton, O.—Jugoal. aoc. ndruženje, taj. Joa. Homjak, Box 384. 159. Bellaire, O.—Jugosl. aoc. udrui., tajnik Joa. Vukelich, bo* 51, Bellaire, O. 161. Yorkville, O. — Jugoal. aoe. udruienje, tainik Stoian BaguŽ, Bo* 58. 187. Wndaworth, O. — Jugosl. aoc. udrui., tajnik M. Bobalieh, Bo* 121. 189. Blaine, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Otile, Bo* 125.
PENNSYLVANIA: —
3. N. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoe. aknpina, taj. Alex Madjarlch, 003 Cheatnut St.
Conemaugh, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik Frank Podboj, Park Hill, Pn. Forest Citv, Pa. —- Jugosl. soe. skupina, tajnik John Matifič, bo* 497. E. Pittsburgh, Fa. — .Jugosl. aoc. udrui., tajnik St. Vukmirovleh, Box 266. Jaka Gračania, argaaizaUr.	N
Sygan, Ps.-^Jugosl. soc. klub, tajnik Lorenc Kaiičič, bo* 478, Morgan, Pa. Clairtoa, Pa.—Jugoal. aoc. ndr.. taj. Joha Apfeltkaler, Be* 128 Elisabeth, Pa. Farrel ,Pa.—.Tngoal. soe. udrui. Ujnik John Črnko, 1120 Greenfield. West Newton, Pa,—Jugosl. soc. skupina, tajnik Joa. Zorko R. F. D. 2, b. 113. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, Ujnik M. Ribieb, 2620 Sarah Hf.
New Brighton, Pn. — Jngoal. aoe. udr., tajnik Anton Juraaich. 722 — 4th av. Herminie, Pa.-Jugosl. loe. klub, tajnik Ant. Zornik, Bo* 2ST». Large, Pa. — Jugosl. soe. udmženje, Ujnik M. Smiljanovieh, bo* 24. MeKeea Bocka, Pa.-^Jugoal. «oe. udnižeaje, tajnik Jak. Markovick, 339 Phoeni* St.
Ambridge, Pa —Jugosl. aoc. udruienje, tajnik P. Obrarlovlch, Box 51. oaka, Pa. Seje ae vaako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne u proatorih Soc. Ed. Bureau. Organizator John Baraga.
Primroae, Pn. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Nik. Vileniee, Box 753. McKeesport. Pa—Jugoal. aoe. udruienje, taj. Antaa Teniae, 412 Archer Ave. Ellsworth, Pa, TwfSal. aoc. udruienje, tajnik Ant. JannS, box 706. Wood la n, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Joa. Skrtieh, 18 Shefield ave, < anonsburg, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik John Bobnar, box 481. Bessemer, Pa. — Jngoa. soc. udruienje, taj» Math. Benebar, bo* 165. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Bartel Fiorentini, 5172 Dresden Alley.
Fits Henry, Pa. — Jugoal. aoe. klub, Ujnik Airt. Beltieh. Beading, Pa.-Jugoel. soe. klub, tajnik Peter Koče v ar, 143 Bivar St.
South View, Pa. — Jugosl. soe. kluh, tajnik Andr. Feternel, box 55. Nukon, Pa. Jugosl. soc. klub, taj. Frank Podlogar, Box 126.
Piteo, Pa.—.Ingosl. soc. klub, taj. Frank Be*iger, R. D. 3, Box 181, W. McDonald, P®,
— Moo« Run, Pn. — Jugoal. aoc. klub, Ujnik Frank Sot, Box 46. Wick llav. ». Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Alois Kends, boz 1»t. Whitney, Ps.—Jugoal. aoe. klirti, tsjnik John Arh, box 162. Meadow Lnnils, Pn.-AJugo*l. srn klub, tajnik Frank Koren, Bo* 261. Atlaaburg, Pa. — Jugosl. aoc. kluh, tajnik Mike Klenovlek, Boa I6P. Lawreaee, Pa. ^r Jugosl. soe. klub, Ujnik Tonv Mrak. «entleevillr., pa. — Jugoal. aoc. klu£, tajnik Mike Ceboiek, Box 148, Van Voorhla, Pa.
5. 10. 12.
Í3. 16. 19, 32. 57.
59.
69.
76.
77.
78.
90.
99,
100. 104. 118.
130.
131.
144. 156.
167. 171.
174.
175.
176. 17* 182. 183. 1H4. 185.
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne
NA ZNANJE!
V smiklu zakonov države Illinois in seje direktorija dne 5. decembra 1917 ae vrši v petek dne 25. januar-ja 1918 ob 8. zvečer v prostorih upravništva ProleUrca, 4008 W. 31st St.
X. redni občni zbor delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev zbora po predsedniku;
Volitev odbora za pregledanje pooblastil; Volitev predsednika za občni zbor; Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora; Poročila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; Poročilo upravitelja in urednika; V korist družbe;	*
Urejevanje in agitacija za list; Razno;
Volitev direktorija za leto 1918. Razpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih lia zboru zastopujo. Vsaka delnica ima en glas. ,
Za Direkt. Jugosl. Del. Tisk. Družbe
F. J. Aleš, tajnik.
2.
3.
4.
5.
or
7.
8. 9.
10. U.
190.	Broughton, Pa.—Jugoal. soe. klub, tajnik Frank Dremshar, box 303.
191.	Bnrgettstown, Pn. — Jugosl. soc. udrui., Ujnik Ludvig Jerbich, Box 279.
195.	White Valley, Ta. -r- Ju goal. soc. klub, tnjuik Frank Chesnik, box 494,
Export, Pn.
196.	Rishop, Pa.—.Tngosl. aoc. udrui, tajnik John Rapich, box 52, iPteo, Pn. 198. Homer Citv, Pa. — Jugosl. so«, klub, tajnik John Milosich, box 265.
202. Henderson, Po. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Sue, box 39, Hendersonville, vis Canoiisbiirg, Pa.
WASHINGTON: —
28. Roslvn, Wash. -181. Cle Elum, Wash. 194. Seattle, Waah. -
i&i'JB
WISCONSIN: —
S, Milwaukee, Wia 11. Kenosha, Wis.-33. W. Alis, Wis. 122. Rncine, Wis. — ISO. W. AI lis, Wis.
Jugosl. soe. klub, tnjnik Frank Pajnich, Box 212. — Jugosl. soc. klub, tajnik Matt Skrlner, box 577. Jugosl. rfoc. udrui., tajnik V. Jovanovich, 919 — lat Ave.
• " J- ' * IP-'VWJ
—Jugoel. soe. udrui, tajnik Joa. tTldrian, 418 — 19. St. JugOsl. soe. iirinucnje, tnjnik Knrl Chernohorsky, box 117. Jugosl. mliiftnjnik N. Pavlovich, 461 *4. ave. Jugosl. soe. udruienje, taj. Jos. Indruh.' 1531 Oak St. - Jugosl. soc. klub, tajnik John Volinjak, 428 — 54. Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland. Wyo.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Ant. »ifrar, Bo* 64. Hm. Cambrin, Wvo. — Jngoal. soe. udmienje, tnjnik Rad. Rapleh, P. O. 136L Rock Spriuga, Wvo. — Jugi»sl. aoc. klub, taj. Frank Tauchar, 674 Abaay av. 199. Hudson, Wyft.—Jugosl. soe. klub, tajnica Katie Dolenc, Box 91.
KONFERENČNI ODBORI.
• At. 1. Zapadna Pennaylvanta. Tajnik John Stamberger, 17 Oakley Ave.,
W. View, Pa.
At. 3. Chicago. Tajnik J0«. Horvat, 1944 So. Racine Ave. At. 4. Wlaconsln. Tajnik Joa. S^pich, 021 National Ave., Milwaukee, Wia. it. 6. BanaSa. Tajnik John Gerlek, Box 195 Bndley, Kana. St. 7, Oklo. Tajnik Tony Skoda, R. 2, Bo* Ifll, Bellatre, O. Vaa pritožbe ti6o*e ae J. S. 1., j« nasloviti aa sodr. Dimicha, člana nadaomega odbora, 230S Olfbourn Avo.
s
Oblike proletarskega boja.
PKOl,BTAKBC
Proietarci se bore proti kapitalu pod trojno zastavo strokovne, politične in zadraine organizacije.
Vse troje je pa eno: socialistično delavsko gibanje. In tudi cilj vseh teh organizacij je eden iu isti: odstranitev kapitalističnega gospodarstva, uvedba socialističnega proizvajanja (produkcije) in pora)* (konsumelje).
•Strokovne organizaeije vodijo prGletarski boj na strokovnem' polju, to se pravi: delavski pripadniki raziiih strok ali stanov se med aeboj združijo v svifoo, da v okvirju današnjega gospodarskega reda izvojujejo proti kapitalistom-podjetnikom svoje «troke razna »boljšanja glede na mezdo, skrajšanje delovnega iasa, da dosežejo vpliv na obratovanje in podobno.
Politična organizacija druži delavstvo vneto strok v boju za dosego politične moči v državi. (Moderne države, moderno zakonodajatvo ovla-luje kapitalističen duh. Zakoni ae sklepajo v korist bogatim, v korist kapitalistom, a na ¿kodo nižjih slojev. Bremena in pravice so krivično razdeljene, to se pravi: Bogatim pravice, revežem bremena. Davčne postave, ki jih sklepajo nie-ščansko-kapitalističue večine po parlamentih, prizanašajo ptMedujočim razredom, a duič v obliki neznosnih indirektnih davkov na živila ne-posedujoče delavno ljudstvo. Kapitalisti se ba-liajo * svojimi direktnimi davki, a ta bahairija je polna hinavIČine; le poglejmo na enem zgledu; Avstrija je imela pred začetkom vojne 10 in tri četrt tniljard dolga (- niiljarda — tisoč miljonov). Obresti tega dolga ao veliko večje od vseh direktnih davkov, . ki jrh morajo plačati kapitalisti, in država mora te obre-
sti plačati svojim upnikom, ki pač niso proietarci, ampak — kapitalisti. In tako Me kapitalistom v obliki teh ohventi njih direktni davki povrnejo. Vkljub temu deluje država v korist kapitalistom. Pogledati je le treba državne proračupe, pa se prepričamo, da služi večina postavk kapitalističnim interesom.
Tretja oblika socialističnega delavskega boja so zadružue organizacije, (konsumne in produktivne zadruge), v katerih se tudi družijo delavci vseh strok. Tudi zadružni boj je potreben, y prvi vrsti zato, da ae delavstvo osvobodi od neproduktivnega posredovanja trgovcev. To posredovanje mora delavstvo drago plačevati. AJu> si nabavi svoje potrebščine direktno ml proizva-jatelja (produoenta) dobi gotovo ceneje in boljše blago. 0e bi poleg tega še samo to blago proizvaja (produktivna zadruga), ga dobi še pod ugodnejšimi pogoji.
Vse tri oblike delavskega boja so potrebne za osvoboditev delavstva, vse tri skupaj tvorijo šele ves delavski boj. Nobena oblika se ne sme zanemarjati; kdor to dela, škoduje razrednemu boju v celoti.
Treba je javno grajati tisti del strokvno organiziranega delavstva, ki ima le tisto borno deset ieo pred očmi, ki jo misli doseči kot pri bolj-šek svoje mezde, a stoji brezbrižno napram veličastnemu političnemu boju proletarijata, s katerim hoče ta izviti današnjim izkoriščevalcem iz rok nele one borne desetice, marveč vse ugodnosti in udobnosti moderne kulture, do katerih m delavski sovražniki prisvajajo danes izključne predpraviee.
MODERNA APNKNČNA
DUETA.
(Konec.)
Opaziti pa je še neko nadaljno stransko vplivanje zavživanja apnenca: telesna teža se izredno hitro veča.
► r To pride najbrž od tega, da so postale prebavne žleze močnejše in sposobnejše ter bolje izrabijo uvedeno hrano. (Ne se noče zvišati telesna teža, naj se ne opusti zavživanje apnenca, temveč zmanjša količina zavžite hrane. V splošnem je treba reči, da jemo veliko več, kot potrebuje telo in da poutane človek pogosteje bolan vsled preobilne hrane, kot pa vsled stradanja ali pomanjkanja.
Če torej na ta način dodajemo svoji hrani apnenec, in sicer toliko, kot ga potrebuje telo, napravimo svoje organe, predvsem ledvice in srce delazmožnejse. 5? temi tremi žlicami apnenca ter koščkom kruha se lahko zdrži ves dan brez vsake druge hrane, ne da bi se čutila kakšna utrujenost. Vsled tega se tudi ni čuditi, če preprečuje ta povečani dovoz apnenca vsakovrstne bolezni ter jih celo zdravi.
Že v pradavnih časih se je uporabljala moka iz jajčnih lupin kot domače sredstvo proti krčem v rokah pri otrocih in proti krvavitvi pluč. To je torej eno onih domačih zdravil, ki so zopet prišla k časti vsled raziskavanja moderne medicine. Pri zdravljenju plučne je-tike se namreč pokrije središče bacilov s plastjo apnenca. Različni zdravniki so poročali o slučajih, ko »o se dosegli' naravnost presenetljivi uspehi z vbrizgavanjem npuenca v kri bolnika; nadalje se je dosegel izvrsten uspeh proti protinu, legarju in drugim boleznim.
Vsled tega vidimo, da ima ne-uvaževani in zaničevani apnenec v sebi moči, o katerih se dolgo časa nikomur niti sanjalo ni. Vsled tega ga moramo v vedno večji meri uporabljati in ceniti kot to, kar je v resnici; namreč odlično živilno in zdravilno sredstvo.
II koncu je treba še razpršiti bojazen, da bi se pojavila vsled te apnenčne dijete okorenelost žil, ki je zelo nevarna bolezen, ali da bi se že obstoječa okorelnelost še povečala. To je treba z vso odločnostjo zanikati. Arterioskleroza ali okorenelost žil je bolezen, ki nastane iz trajno zvišanega pritiska krvi vsled prevelikega zavživanja alkohola, tobaka, kave, vsled nezadostnega spanja ali duševnega prenapora. Ta bolezen pa nima nikakega stikn z apnenčno dijeto, kajti bolezen predstavlja zadnji poskus narave, da napravi žile močnejše z oklepom iz apnenca. Opazilo pa se je nasprotno, da se je stanje takih bolnikov celo izboljšalo, ko so pričeli redno za-vživati apnenec.
Ogenj je divjal v trgovskem di-stfriktu v dveh blokih in je povzročil od $i,000,000 do 4,000,000 škode. Življenje je izgubilo troje oseb in nekaj jih je bilo ranjenih.
2500 mornarjev in pomorskih vojakov je pomagalo delati red domači hrambi v mestu.
V mestu Portsmouth, ki leži preko reke Elizabet h nasproti Norfolku je tudi divjal ogenj, ki je izbruhnil v torek kmalu po polnoči. Povzročil je precejšnjo škodo v rezidenčnem okraju.
Neki mož, ki je bil najbrž v Zvezi a požigom, je ubežal po bitki, ki se je vršila med njim in pomorščaki.
Bil je zaposlen na nekem angleškem parniku, kjer je izvrševal neka popravila. Na poziv mornarjev, da naj se ustavi, je odgovoril z revolvemkimi streli. Mornarji so pričeli streljati, toda osumljenec je v temi pobegnil. S svojimi streli ni nobenega zadel.
Hugo Schmidt, Nemec in eden od zaprtih osumljencev, je bil že deset dni pod nadzorstvom vladnih detektivov. Bil je vslužben pri zlatarjih D. Buehanan in sinovi, kjer je tudi izbruhnil ogenj.
Policija in pomorske oblasti so uverjene, da je bil ogenj podtaknjen po zarotnikih, katerih namera je bila uničiti mesto. Številne razstrelbe, ki so se prigodile v raznih poslopjih že potem, ko je bil ogenj pod kontrolo, svedočijo, da ao bili sovražni agentje pridno na delu.
Velika šola življenja.
•- t
Nek znani pisatelj trdi, da je ii vi jen je velika šola;' dokazi so namreč učitelji, skušnja je pa po uk. Ako morda trpite vsled želod čnih neprilik, ravnajte se po zanesljivih dokazili iu izkušnjah, vaših bivših bolnikov -p tovarišev in prijateljev. U. John Jouefik v Lehigh, Iowa nam je pisal dne 12. decembra 1917 sledeče: "Vsakdo kdor trpi vsled želodčnih bolečin, ali bolečin v trebuhu, ali kdor i-ma slab okus (tek) naj jemlje in rabi Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Jaz sem imel bolečine v želodcu vsikdar po jedi; ena sama steklenica Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina me je pa olajšala teh bolečin; jaz imam sedaj zopet izvrsten tek; sem porálnoma zdrav, da lahko delam. Vzemite si to priliko k srcu in imejte vedno doma pri hiši Trinerjeva zdravila. Cena $1.10. V lekarnah. Tri | nerjev Liniment je tudi ravno tako zanesljivo zdravilo če vati tare revmatizem, nevralgija, hrbtobol, če imate izpahke, otiske, oftkline itd. Cena 35 in 65e v lekarnah;! po pošti 45 in 75e. Jos. Triner«Co., izdelujoči kemist, 1333—134.1 So. Ashland Ave., Chicago, III.
(Adv.)
PAIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsalri slovenski družini ^ radi neprekoaljivega čina p« tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere ao nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane 1 «te kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro aredatvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko, na besedo Lozol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER Sk CO.
74-SO Washington Street, New York
CARL STROVER
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Attorney al Law*	Okusno, hitro in trpežno dela za
/.t»op« na TMb sodiščih.	privatnike in društva. Sprejemamo
Specialist za tožbe V odškodnins- n«ročila tudi izven mesta.
kih zadevah. St. sobe 1009.
133 Wi Washington Street.
CHICAGO, ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Norfolk, Va. — Oblasti v Norfolku so zaprle 12 sovražnih ino-zemcev, ki ao osumljeni,da uo podtaknili ogenj v Norfolku z namenom, da uničijo celo mesto. V sredo je v mestu še vedno gorelo, toda ogenj je bil nod kontrolo og-njegascev »n vojakov.
Ribe spadajo med živali, ki i-majo mrzlo kri. Zanimivo je, da ni pri ribah mrzlota krvi vedno ednaka, ampak se ravna po tem, v kakšni vodi in v katerem kraju žive. Zanimivo je, da lahko riba zmrzne v ledu. Potem je kot mrtva. Vsi deli odpovedo svoje delovanje. Toda življenje ostane vseeno v nji. Večina sibirskih rek zamrzne po zimi prav do dna. Zamrznejo tudi vse ribe. Ko se na pomlad otaja led, pa ribe zopet o-žive. To je dalo povod, da so začeli misliti učenjaki na to, kako bi «e dale ribe žive pošiljati in prepeljavati. Kot znano, se ribe zelo težavno prevažajo, ker se kaj rade in hitro pokvarijo. Znameniti učenjak Pictet je vzel ribe in jih dal v vodo, katero je polagoma ohlajal. Naposled je pustil, da je voda zmrznila z ribami vred popolnoma. In ko je za eden, dva meseca pustil, da se led zopet stopil, so oživele vse ribe in začele veselo plavati po vodi.
To je zelo važno. Ne bo dolgo več, ko bomo mogli dobivati žive ribe v ledu. Led se bo ovil s Čim, da se prepreči naglo tajanje. Ko se ribe prejmejo, se mora prav polagoma tajati, da vse oži-ve. A tudi če ktera ne oživi, se ohrani popolnoma dobra in sveža jed.
Pred začetkom vojne, ki jo je sultan Mohamed IV. leta 1682. vojeval s cesarjem Leopoldom I., je izdal naslednjo do današnjega dne ohranjeno vojno proklamaci-jo: Po milosti našega boga, ki vlada v nebesih, razglašamo Mi, Mola Mohamed, prešlavni in sploh
vse vladajoči eesar Babilonije in Judeje, kralj vseh kraljev v nebesih in na zemlji, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, rojeni in slavno kronani kralj jeruzalemski, vladar in gospodar gro- •r, W. C. ba križanega boga ne vernikov, Tebi, cesar rimski, in Tebi, kralj poljski, kakor tudi Vajinim pod-ložnikom, da mislimo Tvojo deželo z vojsko napasti in da pripeljemo s seboj 13 kraljev ter 1,300,000 pešcev in konjenikov in bomo s to armado, o kateri se Tebi in Tvojim podložnikom še sanja ne, raznesli Tvojo zemljo na podkvah ter jo bomo pokončali z ognjem in mečem. Predvsem ti ukazujemo, da nas v svojem glavnem mestu na Dunaju počakaš, da Ti bomo lahko vzeli glavo. Pokončali bomo Tebe, kakor tudi vse Tvoje podanike, ter spravili z zemlje vse, kar se imenuje djaur. Vse, staro in mlado, bomo najprej mučili, potem pa umorili. Tvojo deželico Ti bomo vzeli, Tvoje podložnike pa pokončali. Tebi in poljskemu kralju bomo dali toliko časa Živeti, da se boš prepričal, da smo izpolnili vse, kar smo obljubili. Toliko, da boš vedel. Napisano v 46. letu našega življenja in 26. Tako setaoin taoin taoin taoinn t letu naše vsemogočne vlade. — Tako se govori, če se vlada po milosti božji. Ampak med hesedo in dejanjem je včasi razlika. — Ta bahavost se je namreč — kakor pripoveduje zgodovina — Molu Mohamedu izplačala kaj slabo.
Ali veste za letovišče Martin Potok ar jat Sa/eda. To je "VILLAGE IN1T* s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
• Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111, Telefonska številka 224 M.
Fred. Moaebarger, louisrabsel.
LASTNIK	SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
---- IA 41« 6MNI 4IE., IIIISNA, KIS.
TaUfon 1199.
Central Hotel
Confemaugb» Pa.
ilz New Yorka poročajo: Z vezni agentje pod vodstvom William j. Fly na so odkrili v skladiščih in hladilnih shrambah ogromne množine živil, kovin in jute, ki predstavljajo vrednost $73,945,-770. Nekateri trdijo, da je odkrito blago lastnina (brezvestnih £pe-kulantov ;• drugi pravijo, da je precejšen del tega blaga • last "iNemške banke'* v Berlinu.
•Presenetljivo ipri vsej stvari, da je nemogoče v katerem drugem mestu v Združenih državah nagromaditi toliko blaga in da vlada ni vedela za to nakupice-vanje iblaga. Med nagromadenimi živili so tudi taka, ki jih nujno potrebujejo v New Yorku. Sladkor penijo, da je vreden $1,000,-000, jajca $3,000,000, moka, nad $1,500,000 vrednost konzerviranih živil pa Celijo na $10,500,000.
"Nemška 'banka" v Berlinu la-stuje jirto. Nemogoče je bilo izvedeti, če je «posodila denar i»tdi za druge potrebščine. Značilno je, da rabijo juto večinoma tpri ve-zanju anopov. Zdaj je nemogočo izreči, koliko nagromadenega živeža še najdcjo zvey.nl uradniki pri nadaljni preiskavi. Kaj se zgodi 7. lastniki skladišč, ki niso naznanili vladi zailog, je zdaj nemogoče povedati, ker je to prvi tak iprestopek, ki so ga odkrili.
Delavec, ki leze pod kapitalistični jarem, zasluži, da je tepen. Narod, ki sili pod tron, zasluži prav tako, da ima peto na tilntku.
AU rte zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla na- fftiae Masi Ave ročnina?
OhleaOrf. IL ».
Zdravnik sa notranje bolezni la ranocelnlk.
Zdravniška pretakava brezplačna — pla-êati je le zdravila. 1934 Bin« Island
Ava., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
Imamo moderna stroje. Nizke cena in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 BIuo Island Avo., (Adv.) Chicago, III. ---:-
81.0 VENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, HI.
SAimcnr člahbk o nadzorovanju banu Z V ane ' clearing house".
Kaj te pomeni sa ljudstvo, e« je banka pod aa4—taltoiu ••aearta« Houaa".
• Vsa banke, ki imajo zvezo a Chicago Cleariag House, ao podvržene strogemu aad—tovaajn od aradaikov tega aavo-da. Pregledovanje računov ia imetja S# mora vriiti najmanj enkrat na leto. lavadanei » »ataačno preiščejo stanj« vsake banke. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vat note, varščine, vknjižbe in druge vrednoetae liatina, se prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih bankah la pregledajo knjiga in račune, če najdejo izvedenci kaka alabe ali dvomljiva vrednoetae liatina, ae te ae Itejajo več kot imovina banka. Ako ae ja skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-aost v avojih knjigah. C« banka drsno ipekulira ia aa ji prida na sled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je slabo, ri-skirano, aa mora takoj odatraaiti in na-domeatiti a boljšim. Ca vaoga tega banka hitro aa popravi in atori, izgubi vae nadaljnja ugodnosti in praviee, ki jih vživajo banke, katere aO združene v Clearing House.
Naivečta «invanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna==
Blat lalasi A veno e, Chieaga, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:«
"PROLETAREC" se tiska ▼ naši tiskarni
Kadar aa odvzamejo kaki banki te ugodnoati ali še ni nprejeta v Cleraing House ima slednja aa to dober vzrok. Na drugi atrani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jaaen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt sa nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi a tem Clearing Houaom. Ako ja «lo na aH drugi banki slabo valad panike ali vojake, ao ji takoj pri akočile aa pomoč druge Clearing House banke ia »ji pomagala, dokler ae niso povrnilo zopet normalne razmere. Ta Clearing Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspelen, da so povsod, kjer koli ae nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka ja v zvezi s tem Claaring Housom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vae privilegije te banka, kateri poda vaako leto pet popolnih račanov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzoratvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinoia.
Napravita NA&O banko za VASO baako in Val denar bo varen jin ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte sa eeznam nalih First Oold hipotek. Kakor tndi aeznam $100.00 in $500.00 Blatih hipotečnih bondov.
$99$$l$$l!$$$$•$$$$$$$$$$$$•$$$$$$$$$$$$I$$$$$$99
I tfADAR potrebujeta društvene potrebščine kot zaatave, kape, rc-falije, unifbrme, pečata in vsa drugo obrnite se na svojega rojaka
f. kerže co.,
2711 South Ailllard Avenoc.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
«S*
Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARET1NČIČ 324 BROAD STREET TU. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik. AMBBIÂKB D Ki AVNE »ANKE
., vogal Loom i s in IS eaata.	,
Zaupno zdravilo dola čudeže
Bkoro ic 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo * največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izd<\lovatclja zasiuii popolno zaupanje in čislanje od strani Htevilnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naàih, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko poviAati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čaj« za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodce in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meÂa niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče redeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premčmbi žit ja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmntizaia, nevralgi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tndi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Tosebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi ae v vseh lekarnah.
Najnorajša nagrada ao dobUa Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Modal -San Francisco 1915, Orand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist 1333-1343 South Athland Ave.	Chicago, III.