tfUgdo Jutajz! Nedelja 20. septembra 1936 Gustav Strniša: Harmonikar BInček »Za božjo voljo! Vso kuhinjo mi bote pomazali! Kaj vendar mislite dragi mož? Nobenega oglja nisem naročila!« »Pa ga boste vendarle vzeli, vem, da ga bostel« odvrne oglar prostodušno in se prav zvijačno smeje. »I, kako ste čudni! Kaj vendar mislite, saj ga imam še skoraj polno vrečo se jezi gospa. Oglar pa ne reče ne bev ne mev ter odveže vrečo, iz katere se prikaže smehljaje se Binčekov obraz. »Naš Binček! Naš Binček!« zavrisne gospa in hiti objemat umazanega dečka, nakar odbrzi v sobo klicat svojega moža. Tisti dan je moral oglar potem, ko je raznesel oglje, ostati čez noč kar v hiši svojih novih znancev kjer so ga pogostili, da je bil ves vesel. Ko se je zjutraj vračal v hosto, je bil zadovoljen. Žvižgal je pred se in se smehljal, iz žepa mu je pa gledal kos bele pogače. DRUGI DEL 1. Mladi harmonikarji sede na visokem odru in čakajo na tekmovanje. Veseli in zadovoljni rdečelični obrazi se prijazno smehljajo, žive oči se svetlikajo in mežikajo. Mladina se radosti, da pride do izraza, da da duška svojim silam, da pokaže svetu kaj zna, saj so otroci pač najsrečnejši v takem tekmovanju, ker še ne poznajo težkih borb, k* spremljajo umetnost, ne zavisti, ki ji kakor temna senca za vsakim umetni« kom in ga hoče zadušiti s svojo mrač« no zlobo. Med dečki so nekateri zelo gosposki, a drugi so spet preprostejši. Med njimi sedi skromen in tih tudi Binček. Drudi zro brezskrbno, a njega je strah. Ne boji se ljudi okoli sebe, ni mu ma* gledalcev, ki se radovedni zbirajo. Toda videl je vse polno inštrumentov v mestu, cul je njih glasove in se čudil,-ko jih je slišal. Ves je zlezel sam vase, ko je vse to čul in že se je videl samemu sebi majhen in neznaten, da se je skoraj razjokal. Tolažil ga je pilot gospod Milan, ki se je vedno zavzemal zanj odkar ga je vozil kot slepega potnika, mirili so ga Klinarjevi, ki so ga zelo radi imeli, a ni se dal popolnoma potolažiti. Bal se je razočaranja in sramote, čeprav je ljubil svojo harmoniko in ji zaupal. Zdaj na vidi poleg sebe različne krasne harmonike! Kako čudovita godala so to! Tudi njemu so hoteli njegovi dobrotniki kupiti nov meh, pa se je branil, kakor bi se videl izdajalca pred svojo staro spremljevalko, s katero je hotel tekmovati in zmagati! Gospod Milan ga tudi zdaj ni zapustil. Prav pod odrom si je kupil sedež in zdaj mu prigovarja: »Le pogumno, deček moj! Gospodje bodo sami videli, da je tvoja harmonika preprosta in skromna, da pa tudi iz nje znaš privabljati glasove, ki jih marsikdo ne stisne iz svojega najboljšega meha. Upoštevali bodo tudi to, kakšen inštrument ima kdo, saj na svojo preprosto harmoniko ne moreš tako igrati kot na kako moderno izpopolnjeno!« In Binček je že spet stari, pogumni deček. Zobe stisne in sklene storiti vse kar bo sploh mogel!- * Gospodje ocenjevalci prihajajo. Re-. sni so in dostojanstveni. Dva imata visoke blesteče cilindre, kakršnih deček še ni videl. Visok, prijazen, popolnoma siv gospod, gre od enega do drugega, si jih ogleduje, jim prijateljsko kima in se smehlja, a ne spregovori besede. Ko prispe do Binčka, ga bistro pogleda in trenutno obstane pred njim. Drobne sice oči so skozi naočnike zapičijo v fantiča,'da čuti, kako mu tisti živi pogled prodira v dušo. Starček mu molče pokima in že je mimo. Nekdo še enkrat prečita imena tekmecev. Drug za drugim se dečki oglaša io, nikogar ne manjka. Tekma se prične. Najprej pristopi k mizi stari sivi gospod, ki pozdravi občinstvo in harmonikarje ter pohvali mladičke, ki se hočejo poskusiti v igraniu harmonike, ki ie narodu tako priljubljena, da si brez nje ne more misliti nobene resnične zabave in tudi ne resnejših dogodkov kakor sta svatba in krst. Dečki prično. Preden je Binček na vrsti, svira nežen gosposki deček, lep in ljubek, kodrastih las in velikih črnih oči, kateremu bi Binček takoj rad pomagal če bi mu smel, saj že opazi, da se deček boji, rokice mu kar trepetajo in zelo slabo igra. Ocenjevalci so nekam nejevoljni. Največ so pričakovali od tega pobiča, ki je sin znanega glasbenika in mu je oče že otroku hotel vsiliti umetniški sloves, čeprav ni dečka glasba prav nič veselila in bi bil raje vse kaj. »No, zdaj pa ti pokaži, kaj znaš!« je nekdo zaklical Binčku. Dečkove resne oči so se ozrle. Pogled mu je splaval k gospodu Milanu in nasmehnil se je. Bilo mu je, da ni sam, da ima tam doli oporo, da ga Milan ne bo zapustil, če tudi s tabo odigra. Toda ne samo, da bi rad debro igral, temveč tudi veselje hoče napraviti svojemu prijatelju in zasvirati kakor včasih sredi zelenih dobrav ves zagledan sam vase vesel in razigran, a drugič spet bolestno truden in koprneč za domom in mrtvo materjo. Vzravna se nekoliko in že prsti vzdrhte po tipkah. Ocenjevalci spočetka niti ne pazijo nanj, vsaj tako vse kaže. Kmalu pa vsi prisluhnejo. Pesem, skromna domača pesem se trga iz mrtvega inštrumenta, se spaja s čuvstvom mladega boječega srca, hrepenečega nekam daleč k popolnosti, ki jo godec le podtalno sluti. In gospodje poslušajo. Starci, ki so v umetnosti osiveli, saj jim je umetnost življenje, zadihajo globlje, prično kimati, se nekam zamislijo, saj jim duše zastrme v zvoke preproste harmonike, ki pripoveduje o lepoti daljnih neznanih hribov, o siromašni mili bajtici sredi med njimi, o hostah in smrekah, dehtečih po zdravi smoli in svežo-sti, o poljanah in ravninah ter strmih čereh. Duše jim splavaio nekam daleč na vas, na deželo med žito in cvetje, na njive in košenice. Že zaveje okoli njih, da začujejo - žubor studenca, šum trave in šelest listja. Vmes pa doni boječa sozvočna melodija skromnega slavca in škrjanca ter se nreliva v mogočne zvoke. _ Dalje prihodnjič. Doživljaji Jima v džungli Spisal in risal Mitja Kraigher, star 11 let Spet je prišel praznik Solnca. Tedaj so prišli stražarji k Jimu v ječo in ga odvedli v svetišče. Položili so ga na žrt-venik, da ga žrtvujejo bogu Solncu v dar. 22. Sovražniki iz sosedne vasi so namreč izrabili priliko ko so bili vsi Indiici v svetišču in napadli mesto. Ko si je v zakladnici vse natančno ogledal je odhitel po drugih stopnicah navzgor. Dalje Prihodnič Medtem ko se je začel v svetišču hud boj, je Jim skočil z žrtvenika in zbežal. »mm .j Bežal je po stopnišču, ki je vodilo v" podzemlje. Zdajci je prišel do zakladni. ce. 26. k sftsto Tisti mah, ko je svečenik dvignil roko, da bi zadal Jimu z bodalom smrtni sunek je nenadoma priletela puščica in se zapičila svečeniku globoko v hrbet. .23. £ • ' B Josip Vandot: Šmarni otok Krka je vsa zaverovana v mesto, ki se dviguje nad njo na strmem hribu. Z drobnimi, zibajočimi se valčki se svetlika in pogleduje v bele hiše in tiho zelenje, ki se stiska k hišam in d.ehti v solnčnih žarkih daleč naokrog. Krka pa se ne more ločiti od mesta. Neslišno in nevidno polzi mimo njega, a ko se mora na drugi strani ločiti od njega, joče gla- samo pesmi, ki jih lahko sliši in razume vsak človek, če jih le hoče poslušati Pravijo, da je otok mrtev in da ni življenja na njem. Sicer z vrha hriba v resnici izgleda kakor velik, s sočnim zelenjem pokrit grob, kjer počiva kdo si ga vedi katera vila. ki se je ponesrečila gori ob Portovem gozdu, padla v vodo in utonila. A kdor pravi, da je otok mrtev, je slep ali pa noče nikoli nanj pogledati s pravimi očmi. Seveda, ljudi ni na otoku, ker je za lijudi pač premajhen. Tudi ptice ne gnez- MO^v - s x » V- ' ■< T" U V- l^V 'WiH|\vV \ vJ 1 11 smo ob divtjem jezu in brzi od tam naprej v široko ravnino, da bi čimprej pozabila na slovo od mesta. A še preden zapusti mesto in še preden ga prične objemati, mu ostavlja otoček, da mu je v spomin nanjo in na lepe sanje, ki jih ona sanja, ko se vije okrog njega tako lepo, da lepši ne more biti niti sen. ki je padel na zemljo naravnost s kresnega neba. Krka, viioča se okrog mesta. Solnce Krka vijoča se okrog mesta. Solnce usipllje nanj svoje najlepše žarke, gosta, čudno dišeča trava ga pokriva iin za-rastlo ga je grmovje, ki je takšno, da mu ne ve nihče imena. Sam Bog ve od kod je prinesla Krka čudovito seme in ga posejala po mehki prsti samotnega otočka. Grmičje je vzkalilo iz čudežnega semena, razprostrlo vejice, ki so pač zelene, a ne poženejo nikoli nobenega cveta, a vendar dehti vse noči s takšnim vonjem, da nobena roža daleč naokoli ne tako. Drobni valčki neprestano pljuskajo obenj, a to plinskanje so v resnici dijo na njem, le včasih se vsede tam na na krhko vejico kos, ki je priletel iz gozda, pa drobola poskočno pesem. A že se dvigne, kakor da ga je sram, da prepeva v tej sveti tišini, in odhiti daleč tia, od koder je bil priletel. če že druge dni ni življenja na otoku, ga pa je v noči pred Velikim Šmarnom vse polno, zlasti če mesec sije sem od Gorjancev nanj z vso svojo svetloba Mesto spi v pokorah sanjah, njegove strehe se svetijo srebrno, kapiteljski križ se blešči nekje visoko ob nebu, kakor da je nocoi postal najlepša zvezda. Na travnikn onkraj Krke črliikajo skriti murni svojo pesem v gluho noč. Trije ponirkj plavajo proti otoku, da jih je komaj slišati. 2e so ob obali in že se potuhnejo v črno senoo. ki jo grmovje prede po srebrni vodni gladini. A potuhnejo se samo za tri trenutke, že vzplahutajo, se poženejo kvišku in obsede na robu otoka, od koder lahko vidijo po vsej Krki. daleč gor do cigel-niškega ovinka. A ne izpregovore bese- dioe, temveč čepe tiho na otoku in glodajo nepremično po svetlikajoči se gladini, kakor da nečesa pričakujejo. Polnoč je udarila na visokem zvoniku. Tedaj pa se razburi doli pod otokom voda in se prične pršeti v tisočerih curkih. Sem od Rozinovega potoka, ki se iziliva komaj sto korakov pod otokom v Krko, prihaja povodnjak, oblečen v svetle ribje luskine,- razoglav in z raz-mršenimi lasmi in s še bolj razkosmano j>Seveda«, vzdihne na otoku stari pcr nirek. »Pred sito leti ga je pograbil nemarni volk, ko je stopil za kratek trenutek na breg, in ga požrl. Labod pa je je bil svet ki je tako lepo pripeljal vsakega utopljenca semkaj k otočku, da so ga v jutru ljudje lahko našli in ga pokopali v posvečeno zemljo. A vile ni več, laboda ni več. Za vsakega utopljenca smo mu poinirki povedali. Lepo se je labod ponoči potopil v vodo in spravni r brado. Rad hi se vsedel k ponirkom na otok, pa ne more, ker je prevelik in bi se otok pogreznil, ako bi se vsedel nanj, zato pa se rajši vsede na breg. Plavuta-ste noge potisne globoko v vodo in diha s škrgami, da ga je slišati daleč naokoli. Ko se naveliča molčanja, vpraša po-nirke: »No, kaj bo nocoij? Slišal sem vas, kako ste veslali po Krki. Mislil sem si, da me bodete potrebovali. Z,da i pa vidlim, da se samo stiskate drug k drugemu in sami ne vesie ničesar.« »Ne godrnjaj!« prosi največji pomirek. »Strašen si, povodnjak. in tvoi glas se prav nič ne prilega temu mestu, na katerem sedimo. Saj veš, tisoč let ie že. kar so semkaj pokopali vilo. katere ime so celo ljudje pozabili in ga niti mi ne vemo več in se ga ne spominiaš niti ti. ki si star gotovo že več kakor tisoč let.« *Hm. da,« zagodmia Rozinov povodnjak, vendar tako tiho. da ga ponirki ko-ma