0 dneh slavnosti. Ob istem času, ko smo imeli v Mariboru veliko žalost, mil. kaezoškofa aa mrtvaškem odra, vraila se je v Ljubljaai velika slavaoat — odkritje spomeaika, ki ga je alov. Ijudstvo priskrbelo svojemn prvemu pevcu, dubovaiku Valeatiau Vodaiku ia to sredi mesta, pred c. kr. veliko gima?zijo. Bili smo o aaraeau te alavaosti govorili v eaem aašili prejšajib. liatov ia ne bilo bi lepo, ko bi ae povedali aedaj aašim bralcem, kako ae je ta slavaoat izvršila. Ali kako aaj atorimo to, ko nismo bili v pričo? Nara pač ae bode aibče vzel za zlo, da niaaio biteli v Ljubljaao v 6a3a, ko smo doma žalwali, ali pričakovali smo, da aam bode kdo poročal kaj iz Ljubljaae. To pa ae ai izgodilo ia torej povemo mi to o oaih slavaostih, kar se bere v dragib alov. časaikih ia samo tpliko, da izvedo naši bralci vsaj aekaj o ajih. '; ,,So6i", ki izbaja v Gorici, piae aeizLjubIjaae blizo to le: Miaoli so slavaostai daevi, kakoršajih razen ajih, ki so bili o aavzočaoati presv. vladarja, ai še videla bela Ljubljaaa. Odkritje apomeaika aašemu aeumrljivemu Vodaiku je bila prava vsesloveaaka avečaaost, ki je združila vae brate od bistre So5e, deroče Drave, od Sotle ia Kolpe z brati aa zeleaem Poaavji v Ljubljaai. Kar jib pa z doma ai moglo, ti so bili v duha z aarai, kakor pričajo aebrojae, aeštevilae brzojavke. Ti daevi so zaameaje, da je Ljubljaaa ne samo po legi, ampak tudi v reaaici središce, srce cele Sloveaije. Pri tej slavaosti so odlikovali aajbolj Koroace, bilo jih je nad 100 zavedaib mož vseh staaov; ti pa tudi rea zaslužijo vse aaše so6utje, občudovaaje ia spodbado, da ae oaemo rejo proti mogočaemu sovražaiku aa severaej meji v svetera boji za avoj obstaaek ia lastaiao Sloveaije. Goreajci 80 kar tekraovali med seboj, aa katerej postaji da bi jih bolj počastili. Na kolodvoru Ljubljaaskem jih je pozdravil med aebrojljivo aiaožico aačelaik alavaost- aega odbora, g. dr. Vošajak; od todi pa sojih odvedle^asobae kočije v čitalaico, ki je že bila vse tri '«^ft xbirališ6e Vodaikovih častilcev. Ze ^S.jVaija zvečer ao bili polai vsi ajeai proetori^^ppiraim vrtom vred, tujih ia doraačih gfet^r/ Ta večer, kakor tudi 29. ia 30. junija prisjfejniketu, je svirala tu izvrstaa godba iz BlejsJ&ega zdravišča, večiaoma slovaaskeskladbe. Dae 29. ob sedmib zjatraj je slažil g. prof. T. Zapaa sv. meao aa Rožaiku; potemje bilo ogledovaaje deželaega muzeja, mesta ia okolice, pokladaaje veacev aa Vodaikovem grobu, zvečer pa predstava v 6italai6aeai glediš6i operete ,,Mesečaicau ia prav za ta slučaj spisaae Vošajakove veseloigre ,,Svoji k svojim" z Vodaikovim povišaajem. Po gledišči jebilavspodajih proatorih zabava: petje društva ,,Slavec", godba ia aavdušeai govori. Drugi daa ao se zbrali tuji ia domači slavitelji v čitalaici, od koder so odriaili z 21 zastavami v slikovito lepem sprevodu v mestao župao cerkev sv. Jakoba, kjer je služil Vodaik dve leti kot kaplaa; tu je služil alavaoatao sv. raeao atolai prošt, preč. g. dr. Klofutar. Od tod je bil sprevod v istem redu aa bogato okrašeai slavaostai trg Valvazorjev, kjer stoji spomeaik; aaprej Sokoli, draštva čitalaiška ia druga, deputacije od blizu ia daleo, skapiae, zasobai častilci ia požarae brambe. Pevoev je bilo aad 300 ia ljadstva okoli 15.000. Vse ulice ao bile bogato z zaatavami olepšaae. Slavaostai govor je imel gimaazijski ravaatelj g. Wieatbaler ia je bil dokaj lep. Potem je gosp. dr. Vošajak izro6il spomeaik mestu v varstvo ia last. Po odgovoru župaaovem je zaoril cesarju gromovit živio po Valvazorjevem trgu in sosedajih ulicah, aa Grada pa je naznaailo 20 strelov iz topov odkritje tega prvega javaega aarodaega spomeaika. Ob dveh je bil baaket v čitalnici, pri katerem se je aapivalo cesarju, domovini, vstvaritelju sporaeaika, domačiau Gaaglu z Duaaja, ia drugim aavzočim odličajakom. Slavaost pa je završila ljudaka^ veselica na Vodaikovem rojstnem domu, pri Žibertu aa Gorenjej Šiški. Ta je segla pozao v noč. Ti daevi bodo gotovo ostali vsem vdeležencem v aajprijetnejšem spomiau; ni bilo najmaajae aavskrižaoati, aajmaajšega aporeka, če tudi vladajo ravao sedaj ae mala aaaprotatva med raznimi atanovi ia poaamaiki zavoljo volitev v deželai zbor. Vse se je vršilo veledo stojao, mirao ia v najvecjem redu, v eplosajo zadovoljaoat vdeležeacev ia radovedaih gledalcev. Samo vojaki v Št. Peterakej vojašaici aiao mogli biti veseli. Nje so držali aa aogab. zavoljo domišljevanih aeredov, kakor da bi bila aavada Slovencev z izgredi č-aatiti svojega obožavaaega Ijubljeaca Vodaika! J_eaimo, da merodajai krogi vendar ae sodijo ia ae poznajo tako slabo ljudatva, med katerim živijo, ia ajegovih voditeljev, ki so to slavaost osaovali!