o brtniške in ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. đen. » Ljubljani v sređo 10. novembra 1869. VABILO V Kšj ^ y U gospodom družbenikom c. k. kmetijske družbe zdrobila teža velikega in mokrega snega je bila tako velika, da je skorej vsakemu drevesu zlomila veče ali manjše veje, neka drevesa pa je celó razklala ali popolnoma Marsikter gospodar pregled občnemu zboru v Ljubljani svoja žlahna drevesa ktera je večkrat ponosno svojemu prijatelj z žalostním srcem sadovnjaku, kot svoje ljublj .u roko zasadil, požlahnil y 24. novembra 1869. in ki y (Zbor je v dvorani mestne liiše in se začne ob 9. uri dopoldne.) kazal; ktera je z lastno in več let že prav zvesto oskrboval, in ki so z,uaj 1 kratkih urah tako zelo poškodovana bila; marsikter go gleda žalostno ta uničen sad svoie « m * m mm kf znancu izredil zdaj v spodar y sem rekel 9 marljivosti, in ne vé, kaj bi storil Morebiti napadu, ali da sekiro in je posekal vsa poškodovana drevesa in z že tudi marsikter v prvem žalostném odpravil žalostni pogled, hitro vzel ijih nasekal drv, in pri tej priložnosti je padlo morebiti marsiktero drevesce, ki bi se še bilo celó lahko rešilo in tako kasneje svoj namen doseglo. Mislimo zato, da Program obravnav: Začctni govor predsednikov. Opravilno poročilo glavnega odbora. Predlog družbenega računa za leto 1868 inproraćima za leto 1870. Poročilo glavnega odbora o državni podpori, name- tukaj v kratkem povemo, kar imajo s tako poškodo njeni mnogovrstnim gospodarskim razdelkom. vanimi drevesi storiti. Svetujemo jim tedaj 0 tem to-le: - • .. . * -i.- 1 Na drevesih, na kterih so veče ali manjše veje se morajo rane s kakim bodemo našim gospodarjem nekoliko ustregl y če jim Poročilo in predlogi đružbinih poddružnic ali posamnih družbenikov po předpisu § 19. družb. popolnoma odtrg y pravil. Nasvet, kako povzdigniti predivstvo na Kranjskem. " sredstvill za pospéh konjereje na Kranjskem. oštrim orodjem dobro ogladit s smolo ali z dreves nim voskom tako dobro zamazati, da zrak ne more do raK>£ in potem še dobro 0vezati Take Poročilo 0 gospodarstvu z družbinim vrtom letoš- so sicer od debla odtrg veje pa 9 ktere vendar se še veliki del nje leto. vejin okrog debla y se morajo prav varčno spet Priznanje družbine svetinje zasluženim sadje- in deblu tako privezati, kakor so bile prej murvorejcem 10. Volitev predsednika 11. y mora tako obvezati, kakor pri vcepljenji y m rana se Volitev 4 udov glavnega odbora, ki vsled družb. pravil izstopijo iz odbora. 12. Volitev castnili in dopisovalnih družbenikov 22 Ona drevesa pa, na kterih je več vejic samo debla odtrganih, se poškodovanih in ne od obrezati, kakor se to večkrat zgodi drevo omladiti. ; morajo lepo kadar hočemo kako V tem zboru bodeta na ogled postavljena Ce se to prav dobro napravi, kar smo zdaj ruski in holanđski lan, kakor sta v surovém omenili, in če se ravno mnogo vejic in celó vrh od- _ — 7 _ . ____ . v _ 1 v Y i 1 ř V • W ? • a stanu in pa izđelavana po belgiški šegi v raz- „v. muu5vai«t ^ uamio^ ucuiu ličnih stopnjah noter do prediva ; videlo se bode nepoškodovano, da drevo spet lepo krono in lep vrh MM ■■pppjp reze, se vendar še mnogokrat zgodi če je namreč deblo tudi za to izdelovanje potrebno orodje Od glavnega odbora c. k. kmetijske družbe ktera Ljubljani 7. novembra 1869. > so s koreníno izdrta bila, ali celó do zemlje y dobi in kasneje gospodarju mnogo koristi. Dobro je znano, da so celó velika drevesa p r i- pognjena, prav lepo rastla in rodila, če so se spet prav varčno vzdignila in dobro uravnala; in zatoraj tudi Haj je storiti z drevesi, sneg ktera poškodoval Strašna množina snega > ktera je padla že 18. y in spet 27. in 28. oktobra t. 1. — v naših krajih zelo redka prikazen — je drevesa gozdna in sadna strašno poško-dovala, kar se je tem lože zgodilo, ker drevesa so imela skoraj še vse listje. Skorej se ne nahaja v celem kraju, kterega je ta nenavadna prikazen obiskala, nobeno drevesce, ktero ne bi bilo manj ali več poškodovano, ker priporočamo, naj naši gospodarji tudi to prej skusijo, ko bodo drevesa celó na drva posekali. Ker se vendar izkoreninjena drevesa v zmrznjeno zemljo ne morejo lahko okopati, naj se s tem delom počaka do tedaj, kedar bo zemlja spet otajana in do tistega časa naj se korenje dobro pokrije s prstjo in slamo, da ne pozebe in se ne posuši. Te skušnje priporočamo prav živo našim gospodarjem in upamo, da bodo po našem svetu ravnali. 7) Slov. Gosp. « Bolezen gobcu. * Napade naj večkrat govejo živino, prešiče in ovce, manjkrat konje; obstojí o začetka v vnetju žlemnatih kož gobca, kteremu sledijo mnogovrstni na-sledki vnetja; napade ali posamesno živino ali pa tudi veliko glav po več krajih ob enem, je večkrat kužna in nalezljiva; more živino večkrat napasti. Večkrat se z boleznijo na parkljih in na vimenu združena prikaže. Znamenja. Bolezen se začne z majhino vročnico na žlemnati koži gobca, posebno na jeziku in dlasni se prikažejo mehurčiki, kteri so z rumenkasto vodo na- bolj rdeč, gorek in boleč polnjeni. Sicer je ves gobec živina ne more jesti, ia penaste sline se jej začnejo iz gobca cediti. Mehurčiki se v enem ali dveh dneh pre- derejo ) povrhna kožica se oluši in napravijo se rdeče, boleče okrogle ali podolgaste lise, velike kakor groš, pa tudi kakor tolar. Ce je bolezen huda, molzna živina ob mleko pride, jé celó malo, in tudi zelo hujša in po velikosti bolezni se tudi sapa in srčno in žilno bitje bolj ali manj pohitri. Ker je ta bolezen zeló velikrats parkljico (boleznijo na parkljih) združena, zato se tudi znamenja parkljice prikažejo; pri goveji živini, ovcah in kozah ste večidel združeni, prešiči imajo več- krat samo parkljico, konji pa, pri kterih se ta bolezen veliko manjkrat prikaže, dobé samo bolezen v gobcu. Pri goveji živini se pridruži tudi včasih vnetje na vimenu Pretek in predpovedba bol X 1 ctviVj 161U ill uicu^vvwuua u u i v a u it vu bolezen ni huda, se vročnica in ž njo vsa druga bolestná znamenja v dveh do štirih dneh že pomanjšajo 14 dnéh se živina popoinoma ozdravi. Čeje pa in v bolezen bolj huda f trpi delj časa, živina zelo buj y molzna živina ob mleko priđe in breja živina včasih zvrže. Živina se dalj časa ne more za delo rabiti pri majh smrtjo se vendar le malokdaj in sicer živini končá. vine Vzroki. Ta bolezen večidel kakor kuga več ži- krat napade, posebno se to zgodi spo na mladi in v jeseni, včasih tudi polet More tudi ena živina od druge po gobčnem žlemu in slinah nalešti. Večkrat se prikaže bolezen v gobcu tudi posamesno pri živini po prehlajenji, na paši po pustih, trdih ali bo-dečih zeliščih; po pijaci snežnice itd Ozdravlj Će živina ni bolezni nalezla ampak jo prvotno dobila, je prvo to, da se vzrok bolezni odvrne, razun tega se gobec spira z žlemnatimi in močnatimi vodami, kterim se nekoliko kisa (jesiha) ali so in nekoliko medu pridene; na priliko lote v bokalu vode skuhanih ševih k cejeni tej vodi se pridene maslic jesiha lote ajb ali pre pa hinj s k ki se dobro stopi y med pa lotov. S tako vodo se 4krat na dan gobec spira, kar Se tetivu ti^uui, ua do URUii icocuo Aiioo a»i i\aav/iouv/gn količka mehka cunja ali goba ovije, ki se v to vodo namoči in potem prav rahlo po gobcu pomaže. Grozno grozno škodljivo je pa z ostrimi rečmi, kakor s čebulo, s česnom . poprom gobec spirati, ali ga s čisto soljo tako godi da se okoli lesene žlice ali kakoršnega jbelj se popari s kropom in četrt ure v dlasno; loncu s pokritim pokrovom stati pustí, potem se beli VM* vr w W VU U WMi V* tAVJ VI y J^/VTVV ULI UV fi (i j da odcedí in ž njo se gobec 3krat na dan spira; prav je tudi žajbelj lot pridjati ga gal vodi na pol bokala in nekoliko medů in moke Ko so se mehurčiki predrli in se je sèm ter tjè j bolje, te rdeče in boleče rane s koža olušila Je -—•—--------7 * J ^ \J w 7 sladko smetano in beljakom ali z soljenim sirovim maslom (putrom) in medom večkrat pomazati Ako so se te rane začele gnojiti, napravi mazilo iz 4 beljakov m lota sirovega galuna Pri hudobni gobčni bolezni JL.«.* UUUWWU1 gvuuui UUICŮUI J pri IVICI 1 oc t U 1110" hurčkov po gobčnih kožah in jeziku trdovratne vgnjide kteri se iz me da živino večkrat narejajo 7 se smrdlj gQ0J driska žene, zato ker i z cej in klaverno jo pozira 7 ali so se te vgnjide tudi po požiravniku, želodcu in čevih raz- V • • I sirile 7 , je pa treba moenejših gobčnih vodá, namreč pe linove vode, ali vode hrastovih ali vrbovih korenin kterim se nekoliko kafrovca pridene in medu. Globoke gnojne rane se spirajo najbolje z apneno vodo. Notranjih zdravil ni treba pri tej bolezni ako ni huda. Pri hudobni bolezni, pri kteri je celo trupL, zlasti želodec in Čeva, bolno, se rabijo žlemnata krep-čavna in diŠeča zelišča s kafro vred. enkrat ali dva- krat na dan, toda z lepo se ) težko požira moraj dajati 7 ker živina če krompir, moČnate krat na dan. Zeló dobra stelj parno strežbina zdravila; dobra klajs , pesa pijace, ne veliko naenkrat, pa več Zelo važna so pa mogoče zelena, skuhana in zmečkana repa > f J tudi t v jaslih in hlevu ne bode toplo, pa ne preso lezbi Polic i j ske vra v nave. Da se bolezen po na ne razsiri z bolno 7 ne prid Je jbolji zdravo živino varovati da v nikako dotiko ; toraj se bolna ži ne vina ne sme na občinske paše, ne po cestah goniti z zdravo skupaj napajati. Cesto zapirati bi pa težko bilo storiti in bi z občenja več škodovalo kakor koristilo. Ker se je tudi bati, da tudi člověk neko sorto spuščajev v ustih ne dobi, ako se oskruni s sli- nami 7 ki iz gobca tečejo, ali če mleko bol ži- vine vživa, zato se more varovati. Mesó take živine t ki j za hudo gobčno bolezen zaklana bila, se mora za vžitek prepovedati Narodno-gospodarske stvari » Slavia tt vzajemno zavarovalna banka radikalno sredstvo obraniti Cehom 21 milijonov goldinarjev, ki leto za letom iz dežele gredo. Po » Slovan-u". (Konec.) 77 7 7 Slavia" bode svoj cilj in konec tem prej dosegla čem preje bode narod spoznal, kako nepotrebno in škod- _ . _ _ _ _ ljivo je marsiktero koló v njegovem organizmu. Dokaz drgniti, dokler bolezen še v vnetji obstojí. Ce se tako temu'bodi to, da med vsem pri nas delalnimi asekura- z vnetim in hudo bolečim gobcem ravná, se vliva olje cijami ni ne ene národně. Vse so po tujcih osnovane razun češke asekuracije zoper škodo ognja — vse imajo v ogenj — kar povikša vnetje in bolečine ubogi živini. mrzii vodi naj si živina sama večkrat gobec spere in glavni sedež zunai meiá naših deželáT vse vlečejo do- v • , i v • • - • v • « • J I • • I !•• O J J ' . " bolečine tola eemi ! Ce nikar pa je trpinčiti s takimi hudimi \z nage dežele pa več prisad v gobcu --------__ izt uaoc vic^cio, njim je iv> plahnil, a ne za varstvo narodnih pridelovalnih in delalnih mar za lastno korist da ni več vroc, pa tudi rdeč in boleč ne, in se le žlem 7 moči. in sline iz gobca cédé brez vnetja, takrat ij boljše zdravilo ajbelj Vrh tega bolehajo zarad birokratičnega stroja, po kte- da pet okrepčá gobene kože in rem so osnovane. § V # Ker je vziasti po Štajarskem precej te bolezni, pa se tudi na Kranjskem prikazuje, smo povzeii ta poduk iz slovenske „Zivino-zdravilske knjige"! Vred. Kaj koristi to naši državi, da njen narod donaša vzdržanju asekuracijskih pisarnic in to še v mestih, ki so zunaj njenih mejá? Kaj imamo res toliko bogastva, da moremo rediti cele armade agentov različnih aseku- ra ci j , ki jib ima „ Azienda" (v Trstu) ,„Riunione" (v Trstu) } za prav v Magdeburgu) prav Leip- garia a „Asekurazione" (v Trstu), „Dunaj" (na Dunaj., , „Fonix" (na Dunaji), „ ziger" (v Lipsku), „Erste Ungarische" (v Peštu), „Hun- , „Pester" (v Peštu), „Victoria" (v Celovcu), „Haza" (v Peštu), „ „Austria" (na Dunaji), „ (v Belgiji), „Gresham" (na Angleškem)? Haza" Ako vsak teh družbenikov v prvem letu nova i / / // Prešburgu) Haza' družbenika z 100 gld. letne vloge društvu pridobi, zna šajo vloge v drugem letu že 3 milijone in 667.500 gld. in ako vsak teh dveh spet dva uda pridobi društvu y Janus" loge v Dunaji), ko bi vsak ud v letu že znesle 11 milij letu Patria" (na Dunaji), „Anker" pridobil ; bi bi ^HmHHBn enega novega družbenika in 2500 gld ) ) koncu 4. leta vloge že presegle 22 mili Ali nas ma- jonov gold., in to samo v tistem razdelku ki LiMLU ^UM» ilU^iVUUVUiy . ««» ' ^v*«* J «-v o«'«" » "»JfVUI lutiuvmu , JVl je na- gjarska ,,Haza" , oblečena v narodno opravo „Domo- menjen za to, da se otroci preskrbijo po društvu za vine", more zaslepiti tako, da ne bi mogli ceniti miline, vzajemne dedšine, brez vseh druzih asekuracijskih raz-ki nam jo rada ponudi naša domaća Milica? abuj ajm mudimo tedaj časa daj > d u h za mnogot pod vzetj y in ošilo- s i d 1 t podnožj aj bode „S y kt delkov zavarovanja na smrt, škodo ognja, toče itd Ako bi nam kdo ugovarjal, da tolik kapital se ne dá doseči pri ubozem našem narodu , temu odgovorimo to y bank za je v Prag Slavia" bode ves narod objem ai e m 21 milij milij da tak ugovor utegne y 21 milij eljati pn znesku pa ne veljá, kajt 21 z vezj jjtjiavi« I^V/V*^ T ^t» V/^JV/U-.«.^ « ' * ^ nosti, dobrodejnosti in gmotnega blagostanja; namesti vzajem- naše dežele plačuj se vsako leto zares tujim asekuracijam iz Ako to kodlj reko f po kteri se vsako leto da bi redila brezštevilno armado agentov, bode se obra- toliko denarja iz naše dežele na tuje izplača, zasukali čala do županov in jih povabila, da sprejemajo zava- nazaj y môgl bi omenjenih 21 milij obrniti za do rovance in jih naznanjajo vodstvu njenemu v Prago. morodne namene, in še drugo korist bi imeli, namreč Praga je srce domovini naši; iz tega srca se mora kri to, da bi žepe celih trum naših nasprotnikov izprazn X IClgCt J \J Ol VU UV/LUV f llil ) •»« —»- "" J ^ " » M.+ LKJAÍ.* izlivati krog in krog, da ne otrpne život. Zato pa smo in s tem zamašili studenec, iz ktereg tudi trdnega upanja, da naša kraljeva stolica bode ra- da z nami kakor s sužni ravnajo zajemajo moč y dostno sprejela „Slavio tem pa stori Prag velik Pri tistih pa ; ki nimajo srca za domači blag in korak naprej, da se izvije iz krempelj dunajskih cen- domači narod, povdarjamo njihov lastni dobiček. tralistov. In da bi si tudi nič druzega ne pridobila „Slavia" po §. 13. svojih glavnih pravil obraća svoi kakor nekoliko tisoč forintov za tisk, in nič druzega denar poleg druzega tudi na to, da kupuj m kakor varnost pred historičnimi pogreški v pravopisu šča; po takem se to in stilistiki, ki se nahajajo v dunajskih pravilih — že to bi veliko vredno bilo glasih y in Al to je najmanji dobiček. Naše občine po deželi d kucij Tuje kar gubi, saj za deželo reši asekuracij ubijeni gospodar po ekse , ker obrani tujega kup pa štejejo tisoč in tisoč gruntnih gospodarjev, izmed kterih marsikdo vsako leto tujim asekuracijam plačuje po 200 forintov in še več. Tako pa svojim lastnim zemljiščem jemljejo kapital, da ž njim gnojijo zemljišča magjarska bere b 1 i g a c i j denarjem našega naroda kupuj ej Ijubj Prij 2. „Anker-ova" pravila Kdor tega ne verjame y 14 18 naj čitatelj bode prav storil, ako si iz domo y Moj omisli pravila „Anker misel ta y da je narod naš nemška, belgiška in angleška. „Slavia" se bode tudi da bode potem lahko sam sodil kako in kaj v tem oziru skazala kot narođen zavod, ker bode kakor 'j ~~~ tako pameten y Eden hipotečna banka zavarovancem denar izposojevala po od sto. Po tej poti si obdržijo svoj denar v domači obrtnija, naša tr- L pO- ki je iz tnje asekuracij v narodno „Slavio." stopil naša deželi, in naše poljedelstvo go vina in naše sejmstvo se bode po tem denarj pešilo in povzdignilo Zato podpirajtno „Slavio", na dobro mladim in starim za vezilo ob krstu glasujmo jo, da pride Delovanje zbora kranjskega 1869 leta. y novem -v • v Z1CU služabnikom letu y o bo Pod tem naslovom bodo prinašale „Novice" odslej y pridnim šolarjem, zvestim poslom in naprej po vrsti nekoliko sestavkov o tem jlí iici/|/i vj j^v; v jl oiiv/auiiav ouota y i\u v yj t^ui j kclj iix nanu d se je dělalo in obravnavalo v letošnjem deželnem zboru 3. kranjskem. Zgodi se to po želji narodnega kluba, ki izrekel, ko je imel po nenadoma sklenj enem le- m kako > na kratko rečeno y si ves česki življenje, kapital in dohodk Zato tedaj > da „Slavia" blago to nalog UJ polnoma reši, kličemo navdušenega srca „na zdravj po Tako je govoril dr. Chleborad jn beseda nje J° je tošnjem deželnem zboru svoj zadnji shod. y »aj Vodila je njega pri tem ta misel gova j egl v srce narodu našemu. Ziva priča temu V ljudstvo, ki se živo zanima za vse dogodke javnega življenja, zvé, sta bila dva občna zbora „Slavie", ki sta bila na dan kaj in kako se je godilo v deželnem zboru, — sv. Vacslava v Pragi: v izvanrednem zboru so zboro- kaj se je storilo ali vsaj skušalo storiti deželi . da vali vsi udje, v rednem pa udje za vzajemne dedšine. državi na korist y In v polpetem mesecu se se oglasilo 2020 udov ki naj ima priložnost naj izve, pa tudi samo po delu in djanju sodi, ali so njegovi zastopniki ravnali so Maj pisali kapital od 1 milij po meseca pričelo se je delovanje „Slavie ugiaonu u \j u \j uuv v, ax uuiu iu ujauju ouui^ an ou ujc^u vi a in jtb se glasi: or čujejo imena iz i oc giaoi • u i , U T j O 1 , ui, iu ^u stoletja: cholmen, chulmen K u r k a (Krka) , K u r n u z (Krnuz), U r t e 1 (vrtel) Tur do (trdo) itd.; [ se je pogosto vokalizoval, in najdeš Tuordoguavo = Trdoglavo; vseh teh posebnosti ne pozná niti hrvatsko-srbščina niti starobolgarščina. ul to pri- 9 9 verbum, ker so vence iz sporiša nazvestniki mira (praecones) nosili na šišaku in v roki betvice v znamenje, da želijo mir skleniti. Pasji jezik. To rastlino tudi Nemec po podobi njeni s pasjim jezikom imenuje v„Hundzunge", Grrkolatin pa noglossum". Ce to travo pri sebi 79 Cy- r--------— w --------------------------o--------- u u g i u o o ti ixi • \jkd iv navu jji i ocui I10S1S j u w uvkav^ tv frizinskih spomenicih, v kterih ne smes iskati napadel noben pes, al nositi jo moraš pod nožnim pal- né bode te čistega korotanskega jezika, temoč cerkveno-slovensko, starohrvatsko in korotansko-slovensko zmes cem. Različna pa od Cynoglossum je rastlina 77 ízvirnise najdeš vato-srbščina. 7 7 organične oblike, nego jih pozná hr- Jaz samo mimogredé navedem besedo človek, iz korenike kru. klu Vse te okoliščine pričaj o, da imamo tukaj iskati çru, percipere že V prestaroslovenskega plemena, ktero se je pradobi razvilo po lastnih postavah. Božanstvo groma so imenovali Per kun kakor Litovci, a ne Perun, kakor drugi Slovani ; to pričajo imena: perku nj i vrh, per- Beseda kramola v pomenu turba, seditio se najde v listinah od leta 650. Miklošič jo je v svojem staroslov. besednjaku dal veljati za domačico, v svojem spisu: „Die Fremdworter im Sla-wischen", jo je pa postavil med tujke, ne premisleč, da bi se po bavarsko - nemškem narečji mogla glasiti : hrumel ali rumel, kakor še nemški Štirčani govoré, ne pa kramola. Pis. norrhodon" — šipek; njegov koren — tako so nekdaj gladko teče. — Kmalu bode nosil sv. Miklavž pridnim mislili ozdravi pasjo steklino. 8. Siska. okolici, v kteri jaz sedaj stanujem, se veli šolarčkom — v svesti smo si, da jim ne more kaj pri jetnejšega prinesti kakor je prirodopisje s podobami. nux } Wassernuss ka, njen sad je okovarjen aquatica z oštro ježico, zato pravijo: kdor pri sebi nosi k y ne bo mu nikakoršno spočetje spešno. Veli se tudi orešec, povodni kostanj, in ljudje radi šiške jedó. ino; zato po Belostencu capitis humani, staroslov. * Letopis Matice slovenske (slovaske) je přišel v Banski Bistrici ravookar na svetio, sestavljen po Vil. Pauliny-Toth-u, podpredsedniku. Ta zvezek obsega mnogo zanimivih spisov, med kterimi največ iz peresa slav. F. V. Sasinka („Thrakovia boli Slovania" Beseda šišk šk šk pomeni t lubanj 7 cranium 7 conus y KJ\J IJ i galea) y xcovog ) y Fichtenzapf« Kegel y Helmspitze (primeri v • S 1- Imé vesi blizo Ljubljane kah (Gallápfel) „Šiška" je toraj postalo ali po šiš ali po hrčkih purkih (Fichtenzapfen) ali po šišatém (xwnxóg) bregu, pod kterim stojí. Prvotni pomen témata VI VUW kjiw T » JL • ¥ • u £4 Li 1 Cm y Geto-Dace boli Slovania, Župa a župani itd.). Udov šteje ta Matica letos zakladateljev 536, rednih 563, let nikov 134. * Ravnokar je tudi v slovenskem (slovašk.) jeziku prišlo na svetio „Vitazstvo svatého krizal<, spisal Jan. sis i Je acutus, oster, špicast Mierskaj, knaz cirkevny arcibiskupstva ostřihomského itd. Natisnil v Skalici Jož. Skarnicel, knjigoti skar Matice slovenske. Kako izvrstna je ta knjiga, Zimska zemeljska boginja Ježi-Baba ima tudi kaže se iz obsežka njenega, ki začne s znamenjem priimek „Šiška", polet pa yy zi cl t £L -Ba ba" Po zimi (znakom) križa pri poganih, pri židih (judih) in potem je zemlja oštra, grudnata, po dolinah, ravninah in po gorah, njeno pokrivalo ni cveteče in listnato, temoč je-žičasto, šiškasto, zato jej je pristajalo po pravici imé zgodovinsko kaže viteštvo križa od do 19. stoletja godu sv. Neže, pravi y —— y J-J Siška Baba -Ježi-Baba. *) ljudstvo, se prikaže Siška-Baba ali Ježi-Bab zato otročja pesem: „Neža po bregih ježa, pleterko in naposled važnosti njega v mnogih razmerah živ ljenja. Posloveniti to knjigo bilo bi vredno delo društva sv. Mohora. : y nosi pa kruha prosi >7 izraz nerodovitnosti mlj Roj Po takem načinu naj bi se nabiralo narodno blag lbUJčtui , ZapiSU]te marljiva , aai oc jo oc uuiai ljudstvom , in pošljite gradivo Matici slovenski kar se je še obranilo med y po jjjmmmi ida jenih v tej stroki naših pisatelj ih reč razjasnuj se Bode se tako obogatil naš krasni jezik, ker slovensko ljudstvo rabi skoro v vsakem kraji za eno in isto rast-lino drugo poznamenovanje, kakor se že lahko prepri čamo iz tukaj omenjenih trav, ktere na Kranjskem Ozir po svetu. Pogled na bojišče v Dalmaciji. Se zmiraj boj v Dalmaciji zvonec nosi dandanes Na drugem mestu povemo, kaj se ondi godi. Tukaj pa posnamemo bralcem našim nekoliko črtic iz knjige, ki je ravnokar na svitlo prišla v Gradcu pod naslovom „Studíen ilber Dalmatien und Oesterreich's Politik von einem osterr. Ojfizier". Ce tudi nikakor v vsem ne pri-trdimo, kar pisatelj piše, moramo vendar reči, da imajo čisto druga imena ali ista imena rabljajo za čisto druge trave. knjižica jako zanimiva in da odkritosrčno Je a to iz dobrega namena odkriva mnogoletno krivo poli- Slovansko slovstvo. * tiko avstrijske vlade v tej deželi. Dalmacija je slovanska dežela; prihodnost njena stojí na slovanstvu; za njo stojé slovanské dežele m ------------ ----- — — - o l^j i ua o lv/ v cíli o t v u j u a u j u oiuj u oiv v auoau ug^uiu y iu Prirodopisje v podobah. Slovenskej mladini v zato je ravno Dalmacija tako važna Avstriji, ktera bi poduk in zabavo posveti! Ivan Tomšič y učitelj na bila že danes morala misliti na to, da si srca pridobi c. k. normalki v Ljubljani. V založbi in na prodaj pri slovanskih narodov, ki so zdaj pod turškim gospod Jan. Giontini-u, bukvarji. Prav dobra misel je bila to, da sta našo in Giontini dala na svitlo knjigo, ktera na kratkočasni poti podučuje v natoroznanstvu Tomšič mladino aioiauuaoui j/vn jj kj ci u. kj uij t> v uatuiuůuauoiyu, gOSp. »ItiUIlJILI SUittU J t? JS.raijeVi*i lUShl JtJZiltL iVUI» UUU1 Jt3Z II Giontini je knjigi oskrbel okoli 120 ličnih podob, razun gimnazije Senjske in realne gimnazije Kotorske stvom. Al avstrijski vladi ni bilo nikoli za to mar, podpirala je bolj italijanizem, čeravno laški jezik ni narodni jezik, ampak je ondi le kupčijski jezik. V vseh srednjih šolah je kraljeval laški jezik kot učni jezik gosp. Tomšič pa je v čednem slovenskem jeziku do- kjer je učni jezik slovanski. S takim ravnanjem si vlada dal podobám prijetno razjasnilo. Porok smo starišem, ni pridobila src slovanskega naroda. .,Kar Vi hočete, da bojo otroke svoje jako razveselili, ako jim omislijo Za to nam ni mar, Vi morate storiti, kar mi hočemo!'* to knjigo, ktera tudi učiteljem bode dobro došla pri kazalnem nauku, hvalevredne knjige, naj jim povemo tako je zapovedovala vlada in njeni privrženci Da pa bralci naši izvedó obsežek ;?in če se ne vdaste z lepo, vdali se bote s silo!" da na .. listu je Po tej poti pa se ne dá zvestoba narodov prisiliti, u namalano nekoliko domače koristne živine (konj, za Boga, da potem ni čuda, da se sovražniku pota gla 1Q krava, osel itd.), na 2. listu nekoliko divje zverine (volk y medved y tiger y lev itd.) y na dijo. Ne z silo orožja, ampak z zvestobo in udanostjo listu uje dne naroda se dá dežela Avstriji ohraniti, zato je treba se tice, na 4. tice pevke, na 5. domača perutnina, poslužiti vseh pomočkov, ki peljejo do tega cilj in konca. na na dvoživke (žaba, močerad, bělouška, gad itd.) ribe y na m etulj i y na ; Tako in enako govori pisatelj, ki je mnogo časa v žuželke (rogač, Dalmaciji biva! in narod in deželo pozná. Zanimiv je kobilica, hrošč itd.), na 10. ribe, na 11. sadje, na njegov popis Dalmacije; naj iz tega povzamemo neko-12. koristne rastline, na 13. škodljive in stru- liko vrstic in jih dodamo temu, kar smo že zadnjič pene rastline, na 14. listu pa nektere rudni ne in povedali. okamnine. Vse podobe so, kakor je že gori rečeno bilo. jako lične, in beseda y ki popisuje narisane živali Dalmacija meri 2229/JOO kvadratnih milj in je tedaj ; rastline in rudnine, je lepa, poduku mladine popoinoma manjših primerna, kakor se pričakovati more od pisatelja ena manjših deželá našega cesarstva; dežel od y je se zemlja dalmatinska se razdeli na veliko ťiiuiviUM, u«uv» VVA , uiu^uv , lunv , daje trda zemlja kakih 50 milj dolga, kterega je že po drugih delih znano, da mu slovenščina široka pa komaj 8. Prebivalcev šteje okoli 450.000; je otokov tako renika beseda Rusi jo imenujejo „Jaga-Baba", kar isto pomenja, kar feo-ag> egy prejot. jag-jeg izrazuje pomen oštrine; iz te je jež, ježića itd. Po Bulgarinu v ruščini jaga pomenja po takem enaka drugim goratim deželam y tedaj na em yy streitsiichtiga. Pis. kvadratni milji biva okoli 1865 duš. Samo eno mesta ima čez 10.000 duš, 14 mest pa, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev. Nekdaj je Dalmacija imela mo- gočne gozde y zdaj 80 skor vsi zginili. Golo skalovje, Kraške luknje, planjave polně pecí nam strlijo naproti ravno tako na goličavah gora kakor na pianem. V teh golih žalostnih krajih spomladi le redka travica raste, ki jo brž koze pomulijo ali pa jo požge poletinska vročina; le z veliko težavo vjame kmetovalec peščico zemlje porabi 7 ki jo dež poplavi s sprstenelih pecin 7 da za polje. Strašna vročina 7 burja ste povsod nadlogi tej deželi. potem pa spet ostrá Kakor pa je žalostěn pogled večega delà te dežele 7 7 tako je v dolinah in pa obrežji zemlja ne le rodovitna temuč tudi rajsko lepa. Poljá ima 12 odstotkov, gozda 21, pašnikov 57. Iz tega se vidi, da ima poljá naj- " milijon Vina manj. Zato vsako leto Dalmacija potřebuje 264.000 vaganov (mecnov) tuje pšenice in rži. prideluje malo. Dalmacija ima malo 7 reke so vece Narenta delà na 7 vodá Krka, Cetina in Narenta, «vojem koncu velika močvirja; tu je dežela nezdrava pravo gnjezdo mrzlici. Začeli so sicer poslednji čas strugo tej reki obravnovati, al prepočasi napreduje to sila potrebno delo. Vprašanje je: ali se ne more poljedelstvo v Dalmaciji povzdigniti? Važno je to vprašanje zdaj 7 žalibog! vlada še ni na to mislila. Kako pa stoji z obrtnijo v tej deželi? ; do Tudi ta je zeló revna; kar velike obrtnije izdelajo, je vredno pol drugi milijon gold., izdelki male obrtnije pa se cenijo na dobra 2 milijona. Kako pa je s kup čij o? Lega ob morji in iz-vrstne luke (ladjostaje) kažejo Dalmaciji pot trgovstva po morji. Tù bi se lahko opomogla. Al žalibog! tudi tu se kaže malo veselega. Le dve cesti peljete iz Hrvaškega v gornjo Dalmacijo do Spljeta, odtodi pa le ena sama v južno Dalmacijo , in še ta je večkrat pretrgana. Iz vse Turčije pelje le ena cesta iz Mostara v Metković. Sicer je malo dobrih cest, večidel so poti za tovoriti čez groblje in oštro kamenje kterih osel in mula komaj tavata. tudi trgovstvo hira. , po In to je krivo, da Razun vojnih in Lloydovih ladij , ki morajo sem vidi Dalmacija nobenih druzih parnih ladij ; ~ " "" 74 zahajati, ne ladij z jadri Šteje Dalmacija 45, ki dalje jadrajo, — ki se ob primorji sèm ter tjè vozijo, in 825 malih ladjic. Na pol manj se izvažva iz Dalmacije, kakor se v Dalmacijo vozi blaga! In vendar so Dalmatinci naj- bolji mornarji; njih vidimo na vseh avstrijskih vojnih ladijah, njih na tisoče služi tuj im gospodarjem! Tako vidimo Dalmacijo v vsem zanemarjeno brez poljedelstva, brez obrtnije, brez trgovine, ubogo iz za- (Kon. prih.) puščeno ! Od kresnie do bleska Kerubina, Od perhnin do trupla sončniga, Vsih osup je tvoja veličina, Vsim nagib le volja tvoja da. Do mahu od cedre veličanske, Do šeptanj od treska zlih vremen, Šprica vse moci nam tvoje djanske, Sjajni ert, veršine tvojih ceu. Ti velíš blešeče krogle spejo 7 Hipno v mrak neskončne delje tje, Zapoveš, in nove priderejo , Lepših svit okrožje kinei vse Naročiš, in luci neštevilno Zalša ti obleke sončni rob, Migneš le, nališpa se obilno Zemlja vsa pretežena blešob. Kimueš de pretí nam doba treska 7 Narod cel človeški trepeta; Rečeš. ne ! vesela ura leska srečna vsa; Zemlja raj je plodni, Ti veliš, pozimska slana skrij beli plajš gošave 7 polj sad 7 Zapoveš, in rahlo se razvije Skrito vse v u pomlad Bog visok nebes in sveta tega Tebi kdo primeriti se sme? Sonca kras, bleskot okrožja vsega Zgine > 7 v nic , ko tebe se zavé. Iz globin, iz delje neizmerne, Gleda te, ko mi, Čistejši duh, Miglej tvoj tajivne in nevarne Razkropí, ko piš kardelo muh. zemlje, sveta kralj e v Bog visok obnebja, Vsih deržav, vladarjev, Vredno s Čim časti te duša vneta Vmerlih kak prijeten ti je dar? Samo to, de tvojiga kraljestva V krogu se pobožno vkloni vsak, V zvezi de nezmerniga posestva 7 car 7 Zj se pohlepnosti oblak Svet spoznaj, in tu in unkraj groba 7 Tvojo čast, in tvojo visokost, Bodi duh, al bodi perst-osoba, Velikan, vladar, al kmet priprost; Tebi gre, de pade na kolena Pred teboj , kar gibati se zná, Vlade vsak de tvoje tehta ceno, Vse ji v prid do zadne trohe da. Vrtec lepoznanski. Visoka pesem- Zložil Jovan Vesel-Koseski. (Dalje.) V. Vlada tvoja zgodi se. Bog nebes, voditelj sveta tega, , ozvezdja in prahu, naš i Stvarnik Poln izvirk, pričina bitja vsega Večni duh uspeha in miru! Nedosežno, modro, blago bitje, Snag zaklad, modrosti in dobrot, Vsim stvarém brez mere plodno klitje Rojstvo vsih ljubezni in lepot! 7 Tebi gre, de tu v deželi skusbe Prepusti se tvôm naklonbam svet, Serca žar de čisti grešne gnusbe, ivo zmir za tvojo slavo vnet; Tebi gre, de človek vedno meri V isti cilj, ki tvoja mera je : „Sreća vsih! prospeh keržanski veri!" Ta namen. naš oče zgodi se! (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Gradca N c. gi m nazij štej 195 učencev v vsem skupaj. Največ jih je v nižih razredih; v 8. razredu jih je le 6 — tedaj toliko kot učiteljev, v jih je 20, v To so pač priče kako nepotrebno je nemške gimnazije v Gradcu, ki pa se zdržuje tudi iz slovanskih davkov. Ko bi kaka nova slovenska gimnazija štela tako malo glav, kako bi vpili naši nemškutarji in naša „Tages-pošta" in Vaš „Tagblatt" , kako bi rijovela ta kultur-tregerja! — Kako nevedni so nemškutarji, vidi se prav očitno iz tega, da Peter Kozlerjev že 20 let stari „zemljevid zemlje slovenske", ki ga štajarski Slovenci nameravajo dodati posebnemu natisu Hermanove interpelacije, razglašujejo svetu za „novo karto"! Najnovejša nemškutarska „Presse", „Tagespresse" imenovana, pa je ovohala, da se dandanes nahaja ruskega srebernega denarja (kopék) obilo, in to od onega časa, kar so slovenski deželni poslanci tukaj bili. „Tagespresse" se delà sicer tako Ijubeznjiva, da noče denuncirati, da ko-peke padajo iz žepov poslancev, ona le povedati hoče, da je v Gradcu vse polno |ruskega srebernega denarja. — Da bi ga le bilo! bi se saj povrnili sreberni časi namesti papirnatih; al žalibog, da „severni stric" ni tako usmiljen, da bi nas sè zlatom in srebrom oskrbo-val! Morebiti sta Blagatinšek (Kaisersfeld) in Vozar (Waser) Slovencem tako mila, da sta si naročila ruskih kopék in skušatazdaj ž njimi tolažiti nevoljne Slovence. Iz Trsta. — Delalci nekterih delalnic so se spun-tali, da nočejo delati, ako se jim ne povikša dnina. Zvečer 5. dne t. m. so žugali delalnici Tonello-vi; policija je na nogah; zadnje dni so se nekaj pomirili. Iz Gorice. (Interpelacija zarad „Slovenijeu.) Iz poslednje seje deželnega zbora piše „Domov." tako-le: „Tisti hip, ko je dr. Tonkli stavil to interpelacijo, so menda samo trije slovenski poslanci vedeli, kaj bo, in še ti so še le 2—3, en sam 10 minut poprej, izvedeli, da pride na dnevni red „Slovenija". Branje interpelacije je trajalo kakih 15—20 minut. Kakor hitro je dr. Pajer zapazil, kam vvod interpelacije meri, pošepeta nekaj svojemu sosedu dr. Deperisu v ušesa, in zdajci se vzdigne j o vsi italijanski poslanci ter dvorano zapusté ; samo dr. Doliak, sedeč na desnici, ki ni izprva znabiti vedel, zakaj so levičarji ušli, je ostal še nekaj časa, pozneje jo je pa tudi pobrisal, tako, da med branjem zadnje tretjine interpelacije je bilo v zbornici samih 9 Slovencev pa glavar in vladin komisar, tedaj ni bilo tište večine (12 poslancev), ktere nazočnost je potrebna za veljavno sklepanje. Vkljub temu je glavar molčal in pustil, da je dr. Tonkli vso interpelacijo prebral. Ko je končal in služabnik interpelacijo glavar ju izročil, oglasi se poslanec Cerne: Prosim besede. Gosp. interpelavec ni bral imen tistih poslancev, ki so interpelacijo pod-pisali ; prosim, g. glavar, blagovolite jih naznaniti. Glavar (govori nekaj nerazumljivega . . .) (VeČ poslancev :) Kako, kako? kteri? Glavar: Dr. Tonkli in dr. Žigon. To rekši izroči interpelacijo cesarskemu komisarju. Ces. komisar: Interpelacijo predložim visoki vladi". Dalje piše „Domov." tako-le: V „Novicah" dne 3. t. m. nahajamo te-le besede: „Iz goriškega zbora nas je osupnila nesloga med slovenskimi poslanci".— Na to odgovarjamo to-le: Ta nesloga ni znabiti tako huda, kakor se utegne zdeti tištim, ki naše zborne zadeve od d a 1 e č gledaj o. Sicer pa za zdaj lahko tudi še to-le pristavimo: Za „Slovenijo" ali „Ne-Slovenijo" ni šlo v goriški zbornici 30. okt. t. 1. V tem so vsi slovenski poslanci edinih misli. — 22. oktobra so imeli zadnjo klubovo sejo v dr. Tonkli-evi pisarnici. O čem se je govorilo in kaj sklenilo, nismo pooblaščeni povedati; dovolj, da občinstvo vé, da so bili vsi nazoči poslanci s tem, kar se je tisti dan sklenilo, popolnoma zadovoljni. Od tistega dne se ni klub več snidel. Interpelacija 30. okt. je večino kluba tem bolj osupnila, ker se je ni do tistega trenutka, ko se je imela seja začeti, nihče zane sel. Ne stvar sama na sebi, ampak nekaj druzega je menda g. Cerneta in večino slov. poslancev razžalilo. — G. Cernetu je šio dr. Pajer ju nasproti za to, da bi ga spravil na led, to je, da bi ga prisilil govoriti, po čemur bi bila — kakor se je kazalo in kakor občinstvo trdi — blamaža še veča, ko po ne-govorjenji. Da je dialektično jako spretni g. Černe kompaktnost slovenske stranke gledé direktnih volitev tajil, bilo je parlamentarna in govorniška taktika. Tudi to, da je povdarjal, da sta interpelacijo samo 2 slov. poslanca podpisala, ni bilo druzega, nego srečen poskus, nasprotniku orožje iz rok izbiti. Dr. Pajer, namreč, videč, kako na slabih nogah njegova reč stoji, je bil pustil bistvo stvari ter se poprijel vmesnega primerljeja (interpelacije) in hotel ga brž ko ne porabiti za škandal, tištim poslušalcem na ljubo, ki jim je zabavljanje zoper Slovence sama mast. — Nadjamo se, da bodo časniki vsled tega našega pojasnila omenjeni prigodek po tej pravi njegovi podobi sodili ; kajti iz kratkega telegrama, ki je letel po časnikih, ne dá se posneti, kaj in kakov je bilo". Iz Št. Pavla v Savinski dolini 30. okt. — Naj naznanim „Novicam", da smo letošnje leto žita še precej přidělali, a vina pičlo ; štartin se prodaja po 50 gld. Tudi mi smo žalibog dobili snega na sv. Lukeža dan po poldrugi čevelj na debelo; ubogi ljudje nimajo še vse vsejano in jesenski pridelki so še skoro vsi pod snegom; tudi nimajo drv niti stelje. Ako se nas Bog ne usmili, gorjé bode za ljudi in za živino. Iz Idrije. (Čitalnica nasa) napravi v nedeljo dne 14. t. m. v svoji dvorani veselico s sledečim programom : 1. Ustmena zahvala gospodu M. V. Lip old u? idrijskemu deželnemu poslanců, za njegovo zvestno narodno postopanje v kranjskem deželnem zboru, poro-čena po čitalničnem odboru. 2. „0 zgodovini papirja", govori gosp. J. L. 3. Tombola s peterimi dobitki. 4. Godba in ples. Citalniške družabnike in njih rodbine vljudno vabi odbor. Iz Bistrice na Notranjskem. (Veselica na dobro pogorelcem.) V nedeljo 14. dne t. m. bode v našej narodni čitalnici „beseda" s plesom. Velika čast doide ta dan našej čitalnici; sloveca gospá Go Imaj er-j eva, rodom Čehinja, blagovoli prepevati nam nekoliko pesem. Vdeležil se tudi bode tega koncerta bivši kapelnik g. Weis, kteri tudi slovi kot izvrsten glasbar. Slava jima! Vstopnina bode za reveže pogorelce. — Vabijo se tedaj prijazno v to veselico vsi udje čitalnice, pa se nadjamo tudi obilnih gostov. Odbor. Iz Komende. (Pijana krava.) Nedavno so nekemu gospodarju hlapci škaf vina vkradli in ga v hlev po-skrili. Krava v hlevu pride do tega škafa in vino popije. Neumna reva se s tem vpijani in tako strašno začne razsajati in mukati, da so mislili, da je zdivjala — stekla. Gospodar je že hotel jo pobiti dati, — kar speče vest tatove, ki so zapazili, da ni nič vina v škafu, in razodenejo gospodarju, kaj sď je zgodilo in da naj nikar ne dá krave pobiti, ker je le — pijana! Iz Kamnika 4. nov. (0 Jenkovem spominku.) Pre-žalostna novica o smrti gosp. Si m na Jenkota je še posebno nasKamničane močno v srce ginila; z vsem slovenskim svetom to veliko zgubo obžalujemo, in to temveč ker rajni Jenko je nad 2 leti med nami prebival kot koncipijent pri g. dr. Prevcu, in si po svojem vljudnem obnašanji vseh srca pridobil. Posebno zaslugo si je pa za Kamnik s tem pridobil, da je k vzbudi našega naroda pripomogel in mu med ustanovitelji naše narodne čitalnice gré v prvi vrsti zasluga. Ce tudi že tukaj v Kamniku je bolehal, vendar nas je še včasih s kako drobno pesmico razveselil, in v posebno dragem spominu nam je balada, ki jo je lansko leto, starega leta zadnji dan, zložil: „Copronius iz Teherana" bila je dramatizirana in se je v občno pohvalo deklamovala; narod zadobi svoje pravice, ali peščica ljubljanskih naš vrli Janez Sluga se je kakor „iz groba vstalo staro nemškutarjev to hoče ali noče. Tudi smo se že zdav-leto" posebno skazal. — Da nepozabljivemu rajncemu nej odkanili misli, da bi bilo mogoče pri nemškutarju opraviti, ker smo se vec ko en- dolžno čast skažemo, je napravila čitalnica tukaj v farni s pametno besedo kaj cerkvi lepi „Requiem", pri kterem je posebno vse na- krat prepričali, da je to prazno delo. Zato si tudi danes zoče ganilo. Da se visokocenjenemu pesniku napravi ne bomo prizadevali brezvspešnega truda, da bi doka- nadgrobni spominek, nabrala je čitalnica po našem pred- zovali, kaj je po pravici in pameti, ljudem, ki so za to sedniku že nad 30 gold., pa upamo, da bo okrožnica oboje gluhi. Da pa le naši častiti bralci vidijo, kakošen našega predsednika še več vspeha imela. Darovali so razloček je med ljubljanskimi našimi nasprotniki in med , ki vsi čitalnični udje in drugi v ta blagi namen; posebno 1 - 1 • 1 • 1 • ^ III smo poštenejšimi Nemci, podamo tukaj nekoliko vrstic brali. pa radostno tudi podpise tukajšnjih gospodičin smo jih vzeli iz graške „Tagesposte od t. m. Drage 91 Novice", vij udno vas prosimo ) nam na- sicer y znaniti *) odbor, ki bo za napravo tega spominka skrbel, da bomo potlej po končani beri znesek s podpisi vred kterem tako-le^ govori: kakor vemo, Slovencem ni prijazna, vendar je napisala o narodni ravnopravnosti vvoden članek 9 v poslali. „V ljudskih in1 srednjih šolah po spodnjem Stajarskem in Kranjskem naj se pusti Iz okolice Loške. (Spet nekaj novega!) Dunajska slovenskemu jeziku pedagogično opravičena ve- 99 Gerichtshalle" pripoveduje to-le: 14. svečana t. 1. so lj a va a (Čujte modri g. Pirker, kako Vas sama Gracarca kmečki fantje ukaje šli memo kapucinskega samostana pobija). „Kakor se nemški otroci v ljudskih šolah ne v Skofji Loki, kar jim eden izmed njih reče, tihi, gospod kriči : naj bodo smejo poducevati drugače, kakor po nemško, ter se i\l , „kaj pa uji uuvi v m. c* * . vivo^f« îxMj^iwu , aiubuiu pu bguj, i\u ovs 01 JJ KJ luniv se je to povedalo, toži fanta pri c. kr. okrajni sodniji prvine (die Elemente des kaplan gré za njimi. Na to Tomaž S. za- sme na učenje druzega deželnega jezika misliti še mi more far! a Gosp. kaplan, kteremu po tem, ko so si po maternem jeziku prisvojili znanske ljud- Wissens), ravno tako v v Loki v j-^i, da ga je z farjem zmerjal. Sodnija je kri- skih šolah slovenskih občin ne sme in ne more biti čalca v preiskavo vzela in ga zarad razžaljenja drug učni jezik, kakor materni". — Tako piše časti v zapor obsodila. Tomaž S. se pritoži pri c. k. v nemškem Gradcu nemški časnik, v tem ko mestni viši sodniji v Gradec zato, da je obsojen za preveč odbor slovenske Ljubljane skleplje, da je slovenski učni dni v zapor. In kako je viša sodnija razsodila to pri- jezik v ljudski šoli nedopustljiv!! Daljo sodbo o tožbo? Celó nekrivega ga je spoznala, rekši, da be- takem ravnanji prepuščamo svetu samému. — Potem trivialna, a ne žaljiva beseda, je mestni odbor tudi ugibe imel, ker mu deželni zbor ni dovolil, da bi kar brž za 40.000 gld. mestne zemlje ri o c? Ari min /"l a ivi o /in n o i Ua 11 a tt a ri n Ka seda „far" je Najviša sodnija na Dunaji je pritrdila temu mnenju Mi bi mislili seda da sodnija domaća najbolje vé, da be- 99 far" ima pri nas na Kranjskem zaničljiv 9 tedaj prodal. Zakaj po §. 64. mestnega štatuta je treba, ce se hoče prodati mestnih reči ; ki so vredne 10.000 gold. razžaljiv pomen ali vec, zato dovoljenja po deželni postavi. Zdaj v tej 11 Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v svoji seji so pa mestni odborniki ugibali: ali smejo brez do-poslednji seji sklenil, da bode veliki zbor 24. t. m. voljenja po deželni postavi vse eno prodati za40.000 gld. Na prvi strani natisnjeni razglas kaže obravnave tega vrednosti ali ne, in tudi to so tako uganili (kako modro !) da smejo, samo ne na enkrat, ampak na večkrat. Nam zbora, ki bode na vec strani imeniten, posebno , — — --------------, pa zato, ker v tem zboru se bode sklenilo, kar s zboljšanjem našega predivstva utegne kmetovalcem in deželi se zdi to tolmačenje popolnoma napačno omenjeni 9 zakaj 9 če bi 64. res imel ta pomen, potlej bi na pr velik dobiček donašati prihodnji čas. Vsi naši trije ro- Podturnske grajščine mestni odbor brez dovoljenja ne jaki, ki jih je letos družba poslala v moravski Schon- mogel prodati cele, na kosove bi jo pa lahko. Tako so tega živo prepričani, da za polovico dražje nespametna pa menda postava vendar m. Al mi se se bode prodajalo naše predivo,vako ga bomo izdelovali tudi zavolj tega ne bomo prepirali z mestnimi odborniki, ker se nadjamo, da bo c. k. deželne vlade predsednik , pod kterega neposrednim nadzorom je mesto tako kakor ga izdelujejo na Ceskem, Marskem, Sle- skem itd., odkodar dobivamo najlepše platno. In vseto delo ni nobena copernija. Zato bi bilo želeti, da tudi in da bodo ljubljanski meščani za to skrbeli, da se naših kmetiških gospodarjev pride veliko v ta prodaj a nje mestnega premoženje še o pravem zbor, da bojo slišali in videli kako in kaj. Vsacemu je času ustavi. Kako slabo gospodarstvo bilo bi to da pripuščeno priti v zbor in še prav z veseljem bode bi se zdaj, ker je za denar tako trda, prodajalo zem-vsak sprejet tako vé (Mestni odbor ljubljanski) ki uv, tJ u "J J ---, --- ljišče na mahu, priča skušnja predvčerajšnja ko se Lat^u vo, Zgolj „uscavuvsob iu „uotavuijuujo , DC jo v uuuciauu ío v/o^j kj svoji poslednji seji spet na vso moč napel, da bi se kucijni poti prodalo za 560 gold. u/^i// vjmvjwvomj, je, kakor se že je na ljubljanskem mahu v dobrem kraji (blizo Zalarja) ustavnost" in „ustavoljubje", se je v obděláno zemljišče čez 5 oralov s hišo vred po ekse- (Iz zbora rudarjev)7 ki je bil v Ljubljani 31. ustava za Slovence ne uresničila in da bi vzlasti glasoviti ćlen 19. državnih osnovnih postav „ad majorem oktobra in 1. novembra, utegne našim bralcem 9 kteri Germanije —recte: nemškutarije gloriam" še za naprej niso rudarji in fužinarji sami, to najbolj zanimivo biti le na papirji ostal. seji je namreč „véliki pedagog4 da je bilo o razpravi rudniške postave prav živo bese-Pirker nasvetoval protest zoper postavo, "ki jo je dovanje o prenaredbi tište kase, v ktero rudokopi vkla-sklenil letošnji deželni zbor zastran učnega jezika na dajo nekoliko od svojega zaslužka in se rudarska javnih ljudskih šolah jj uuouiu ouiau, in i - ZjHIKJ , £WCL' je pu čili u t u v o a orviauuiv/a ^luu^-wwuvy uuvuuj u« ^ velikega pedagoga" modrosti slovenski učni bolj se je spustil v to razpravo rudarski svetovalec zakaj ? zato ker je po ali bratovska skladnica (Bruderlade) imenuje. Naj- tega 9) _ _ _ _ „ jezik na ljudski šoli pedagogično nedopust- Trinker, povdarjal je potrebo, da se več rudarskih ljiv (padagogisch unzulâssig). Se vé, da je ta protest bratovščin zveže v isti namen, — da tudi lastniki rud- modri in „ustavoljubni" mestni odbor tudi brez obotave, nikov kaj vec doneskov dajo v te kase in da se osno- To ; da smo slišali ? da IX4VVH. „V,---- V^J^K™ ***----- vsvtsvs* ^IV-U V,, LIAIW» J ; ------J in kakor je že sploh pri vseh njegovih sklepih navada, vajo zbornice za rudništvo. enoglasno potrdii. Naj jim bo tudi to junaštvo! Mi jim v Avstriji premoženje teh skladnic se deloma ga ne zavidamo, ker smo trdno prepričani, da slovenski steka v kaso rudnika (Werkskasse) in se več- krat s to pogubi, to nas je zeló osupnilo. Kdor ima srce za revne delavce v rudnikih * nana Odbor nJ Jenkov spominek naj se izioći gosp. Dragotinu Šavniku Kranji; kar se nabere de- Vređ trpijo noč in dan pod zemljo ; kdor vé kako ; v kolikih nevarnostih njihovo življenje, potem pa pomisli, da še to, kar si iz tega, da še zmiraj iz mnozih dežel nove regimente rudokopi tako rekoč od ust take n