Celje in reka Savinja na pragu 21. stoletja Author(s): Alenka KOCUVAN POLUTNIK Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 39-40 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180539 Accessed: 07-09-2018 11:21 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:21:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÌZZIV !m2J3^5O Alenka KOCUVAN POLl'TNIK Celje in reka Savinja na pragu 21. stoletja Reka v 7godovini razvoja Cclja ni bila sestavní dcl mesta; to je bilo v času rimske Celcie in v srednjem veku zavarovano z obzidjcm, voda je z obrambnega vidika pomenila var- stvo, siccr pa je mesto postajalo go- spodarsko in promet no navezano na řeko. V boju proti poplavam se je člověk bořil z vodo, rekoje krot il stoletja in jo ukrotil v nedomisclno oblikovano regulirano strugo. Pomcn reke v mestu dandanes ni samo urbanisti- čno-, arhitektonsko-, krajinsko cs- tetski, reka predstavlja v ekološkem smislu pozitivno vrednoto in sestavní del mesta. Regulācijā Savinje v kanal je grobo poscgla v mehko krajino in pretan- jeno urbano strukturo - južno pro- čelje Cclja. Sotočje dveh rek, Savinje in Vog- lajne, vdanaSnji urbani podobí pred- stavlja le kanal, ki sicer ustreza vscm hidrotehničnim pogojem, v urbano- krajinski podobi pa predstavlja tak- šna regulācijā nedomisclno in mo- tečo rešitev. Nekoč intimní st ik vodc z obrobnimi zclenimi povrSinami mesta je raz- vrednoten, uničen in odmaknjen krajini, mestu in človeku. Razmisljanja stroke, kako povezati vodo z zclenimi površinami ob mestu in z mestnim parkom, površinami, ki se prclivajo v odprto krajino, so vplivala na drugačne odločitve upra- vljalcev prostora, na možnost preo- blikovanja zelenih površin ob reki Savinji in delno sanacijo bregov, žal šc vedno vpeto v kamnomet bregov istega naklona vzdolž rcguliranc reke*. Izgradnja glavnega kolcktorja v peti levega brega Savinje in izgradnja ploščadi nad njim je omogočila nc- posreden stik sprchajalca z vodo in omilila togost brega. 1. dctajl fontane v parku 2. fontana v parku 3. fontana na dvorišču 1. Cclje - nabrcžjc Savinje 2. zclcne površinc ob Savinji 3. Grajski park 39 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:21:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms 40 Ploščad, ki potcka vzdolž mesta Ccljc, je vvsch Iclnih časih atraktivní urbanokrajinski del mesta kot sprchajališčc, kopalinę, prostor za postanck in razmišljanje. Kvaliteto več predstavlja mehki jez, ki dviga nivo vode nad seboj in ustvarja prijctno žuborcnjc vode. Prome- nada na vrhu brega, ki poteka vzdolž Savinje od mesta do Levca pod ko- šalimi krošnjami dvorednega drevo- reda platan, je povezana z manjšimi parkovno urejenimi površinami. Prenova bregov reke Savinje in po- vršin ob njej predvideva izgradnjo mostu za pešce kot povezavo mesta s parkom na lokaeiji nekdanjega kapucinskega mostu in razširitev lapidarija ob grofiji kot vsebinsko obogatitev zelenih povrsin. Največjo možnost kvalitetnih spre- memb odprtega prostora v urbani sliki mesta pa predstavlja možnost ureditve prostora ob Spodnjcm gra- du v zeleno površino, ki bi sestavila ustrezen predprostor historičnega jedra. V prcteklosti je bil ta del mesta travnik, prepreden z rokavi Sušnice, ob kateri so bili mlini, sicer pa v času, ko obramba mestu ni bila več potřebná, javna zelena površina tik ob mestnem obzidju. Kasncje, v času Avstro-Ogrske sta bila grad in ta prostor v uporabi vojské, danes pa je objekt pražen in prostor neurejen. Žal obstajajo v Celju med úpravním organom občine kot upravljalcem prostora in stroko nasprotja v raz- míslj.mju o ureditvi prostora. Uprav- ni organ bo prostor namenil iz- gradnji dveh dislociranih teniških igriSč, medtem ko se stroka in velik del javnosti zavzemata za ureditev javne zelene površine, ki bi tudi v urbanistično-arhitektonskem pogle- du ustvarila času primerno funkci- onalno in oblikovalsko rešitev dela mesta, ki je v gradbenem smislu ostal neokrnjen in poudarja izjemno lego mesta ob reki. Predlog stroke je - poleg ureditve grajskega parka in povezave s spre- hajališčcm vzdolž Savinje - tudi ure- ditev glasbenega paviljona, javnih sanitarij in kavarnice v obliki par- kovne paviljonske arhitekture. Desni breg Savinje, ki je s cesto odřezán od mest nega parka, smo ponckod, kjer obstoječa regulācijā to omogoča, predvidcli o/clcniti s skupinami ustreznih dreves, st ik ceste z bregom pa z ustreznimi skupinami grmovnic. Pomcn živé vode v urbani podobi in v življcnju meščana predstavlja da- nes povsem drugačno vrednoto kot v prcteklosti, ko je bilo mesto zava- rovano z mest i nim ob/idjem in za- radi obrambnih vidikov meščan ni imel neposrednega štika z vodo. Edini vir vode so poleg vodovoda bili javni in zasebni vodnjaki. Danes, ko nimamo več živih vodnjakov, posku- šamo v sklopu prenove ohranjati spomin na vodo s prcnovo tch vodnjakov in s postavljanjcm fontán s skulpturami. mag. Alenka Kocuvan Polutnik. dipi, ini arh.. Ra/vojni Center C'clje. * Projekt: mag. Alenka Kocuvan Polutnik, dipl. inž. arh., sodelavec: Radovan Romih, dipl. inž. urej. krajině. This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:21:13 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms