Srdifo Oivfaetc drzofllanske tojhc na španskefn. Položaj srdite državljanske vojne na španskem se od našega zadnjega poročila bistveno ni spremenil do 4. septembra. Uporniki zastavljajo vse moči, da bi se polastili na severu mest Irun in San Sebastian in bi bili s tem zavzetjem komunisti odrezani od podpore iz Francije. Oblegaiije Iruna. Uporniški general Mola že več kakor en ceden bombardira Irun z letali in težkih topov na kopnem in iz vojnih ladij. Očividci pravijo, da je obstreljevanje Iruna tako hudo, kakoršnega doslej na nobeni španski fronti ni bilo. Vladni vojski je očividno zmanjkalo streliva, zato je vladno topništvo le od časa do časa odgovarjalo na obstreljevanje, vendar pa je bil odpor vladne milice do 2. septembra izredno velik. Kadarkoli je prišlo do spopadov delavskih miličnikov in upornikov, bo imeli na obeh straneh velike izgube. Če bi Irun prišel v last upornikov, bodo osvojili samo razvaline. Mesto je malone že vse razdejano. Pohod upornikov na Madrid. 20.000 mož, ki pripadajo četam uporoiškega generala Mole, je zapustilo svoJe postojanke na severu, severozapadu in Jugozapadu ter začelo napad proti vladoim četam, ki se nahajajo v obliki velikega loka na visoki planoti nad Madridom. V vojaških krogih smatrajo ta napad upornikov kot začetek uporniškega pohoda na Madrid. Na vseh frontah se opaža feredno živahno gibanje upornikov. Tudi od zapadne in jugozapadne strani so uporttiške čete napravile prve poskuse prodiranja proti Madridu. Kdo podpira rdečo vojsko? Blumova francoska vlada je pridobila: Anglijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo in Portugalsko za to, da so se zavezale, da ne bodo podpirale v španski državljanski vojni ne rdečih in ne belih upornikov. In ravno levičarska Francija, ki je prva prišla z načrtom nevtralnosti, čezdalje bolj podpira rdeč: v Španiji s strojnicami in granatami. letali, protiletalskimi in težkimi topovi. To se je opažalo do 4. sept. zlasti pri Irunu, kjer so rdeči dobivali neprestano potrebno orožje iz francoske obtnejne postaje, kamor so dan na dan prihajali vlaki, napolnjeni z orožjem in municijo. Nemški listi tudi trdijo, da so vodili rdeče čete francoski rezervni častniki in da so se na francoskem ozeralju naeproti Irunu nahajali rdeči artilerijski opazovalci. Predsednik Mehike Cardenas je izjavil 2. septeirbra pred kongresom ali zbornico, da je španska vlada zaprosila Mehiko za dobavo vojnega materijala. Mehikanska vlada je ustregla prošnji in je odposlala za prevoz v Španijo 200 tisoč pušk in 30 milijonov patronov, — Ruska sovjetska vlada je poslala doslej španskim vladnim četam pol milijona funtov denarne podpore. V7esti o pogajanjih za premirje in skupno vlado. Med najljutejše divjanje državljanske vojne je bila vržena vest, da se vršijo saed uporniki in levičarsko vlado v San Jean de Luzu pogajanja, kako bi se državljanska vojna vodila bolj človeško. Zopet drugo poročilo od 3. septembra trdi, da so v teku pregovori za premirje. Po sklepu premirja bi naj došlo do sestave vlade osebnosti iz obeh sedaj na smrt se pobijajočih taborov. Sedanji ministrski predsednik Giral bi naj tudi v novi vladi ostal na svojeni mestu. V njegovo vlado bi vstopila oba glavna uporniška generala: Franco kot notrajni minister, Mola kot pravosodni minister. Kako bo v resnici. — Želje pregnanega španskega kralja. Očividno je, da bodo v državljanski vojni zmagali uporniki. Po zmagi in obračunu z rdečimi bo postal general Franco nekaj časa diktator, da se duhovi nekoliko pomirijo in vsaj delno popravi nepregledno opustošenje cele Španije. Pregnani španski kralj Alfonz upa, da bode prodrlo vprašanje zopetne vzpostavitve monarhije na Španskem v ospredje po zmagi nad boljševizmom in po preteku dobe vojaške diktature. General Franco in njegovi pristaši so baje za to, da bode španskemu ljudstvu dano na prosto, da se z glasovanjem odloči za monarhijo ali proti. šele za slučaj, da bi Španci izglasovali monarhijo, bi bil ekskralj Alfonz pripravljen, da se povrne nazaj na španski prestol. Irun zavzet od ripornikr.v. Cela dva tedna so se bili najsrditejši boji krog močno utrjenega mesta Irun ob francoski meji. Dne 4. septembra je padel Irun v roke upornikov, ki so razvili sredi gorečega rnesta staro špansko zastavo. Vladni miličniki, ki so v obupu odbijali napade upornikov, so raalo pred savzetjein mesta zbežali preko mosta na francoska tla. S padcem Iruna je zapečatena tudi usoda druge obmeine utrjene točke mesta San Sebastian. S to zmago uporniških čet je pretrgana zveza rdečih s Francijo, ki jim je tihotapila živila, vojni materijal in prostovoijce. Nova vlada. Ob času padca Iruna 4. septembra je odstopila v Madridu levičarska vlada pod predsedstvom Girala. Novo vlado je sestavil vodja levičarskih radikalov Largo Caballero in so v njej zastopani komunisti. V novi vladi je 7 socijalistov, 2 komunista, 2 levičarska republikanca, 1 Katalonec in 1 Bask. Dosedanji ministrski predsednik Giral je v novi v!adi minister brez listnice. Zunanje zadeve je prevzel bivši novinar Alvarez de Vajo. ki je že bil poslanik v Mehiki in v Moskvi.