spomnite se slovenskih beguncev s kakim °AROM! SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1946 (Došle preko Trsta) VIDMAR JE "DA-PžAVT J 0 TOVARNO fcnik-i n Znani brat pred" l0Ve»wt°/lilne fronte na Ived,, * Sttl"e Vidmar, je Pjet/i °b SVO;io tovarno, lane v i tu žlahta pomagala. In, ^ :mar "i bil nič obso-ri tovPa1< So mu svetovali, ižavj. p ° kar sam "daruje" Roga]' a11 Je Pameten in je ■daje ta'Pa -ie poskrbe-Bvam(i ?°stal seclaj ravnatelj FN ' pat!re lastnik -ie bil ■"tizansk Še Za dober zgled ■dej ]'ui?ga navdušenja ga |i(lmar 0 Postavijo. Stane Ibieve r 0r8:aniziral v dobi ■se, ,ia ('|ktature bivše bojev- Bptovsk' talco ustvavi' nov'° ^5:5^:12P^)arvano stranko. Delal je to pod patronanco in po navodilih bana diktatorja kralja Aleksandra Marušiča. Danes je ta ban minister v komunističnem režimu. Če , je ta lahko presedal, zakaj ne bi tudi Vidmar. Na vsak način je ostal vsaj ravnatelj svoje tovarne. LJUDJE TO TUDI VEDO. — Ljudstvo čuti, kaj je prinesel komunizem in ve, da ni škof tja v en dan svaril pred komunizmom. Zato se dobri Cerkve še bolj oklepajo. Cerkve so bolj polne kot so bile kdaj poprej. Hudo pa je, ker komunizem trga mladino od Cerkve in vere. To hoče dobiti zase' in si misli, da bodo stari že enkrat pomrli. Hitler je ukazal popolnoma razdejali Belgrad z zračnimi napadi Rta armada ima t N vojake iz 'v Ir asSrtion v , •• , ni K Je biin — ZadnJ1 te" vi ■N&ifj, u Poročano, da ima pr Voiirmada v Nemčiji v lic K^ljev 1VŠe Jugoslovan- ka i«a t0 , vai'made. Nekaj dni p( il^esar Vni oddelek izja" ro ROi ta- '. končno je pa dr- g( piwjt'llk Byrnes povedal šč »odo n"1' tla Je vse to res, Vf ^^ jugoslovanski ni m jih vl'^i- Uporablja-« BNih vP-a .Samo za varstvo Šk ■Rot 0jnih ujetnikov. li< » 8lovanlrOČa' 80 bili vsi 0 B^UŽbi v°jaki v ameri- ži BNa T-1Zraziti nasprotniki si IS ilta in da so delali K«, se ga odstrani od \ BKbocl,1' Byrnes ni povedal, zJ!aj deli .odslovljene n | /^vojake. V E^i general ^ IJ« ie bil obsojen" od krogle ! Kr^u u feb- ~ General ' m v°jaš?°ma je bil P° ame" t ■ft i-ari; y s°dniji obsojen na t( BSšin Stalnosti, ki jih je 0Jj ®|ede gen. Yamasita K1"' ki j 0ci! general MacAr- Wt NilPotrdil obsodbo voj-tako bo odločil Bife najv?en- Homma. Potem 1% ^iieiM6 sodišče zavrnilo K fet, J;0v. ima zadnjo be-mk ' MacArthur v takih mljjt -o-_ 1 C"? bi dali KHC°tdu bel kruh K so s n" — Ameriški mli-lE>3nl0brnili na poljedel-lf%0 . H- naj bi dovolil pro- H^ Da ?10niranje bele rao-Se izpelje vladni k ^^n jesti ameriški na-m -niV • Tajnik Anderson y$š 0 odbii. Razne vesti od nailh borcev v službi Strica Sama Willys je dala delavcem priboljšek Toledo, O. — Willys-Overland Motors, Inc. je dala vsem svojim delavcem 10 centov na uro priboljška, kar je unija CIO tudi sprejela. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora Dne 14. sept. 1943 so partizani ubili s streli od za-dej v tilnik župnika Antona Hrena na Blokah. Imeli so ga zaprtega, bil je torej neoborolen. Zakaj so ga ubili zahrbtno? Ali je bil to "sveti boj" za svobodo? Ali so hoteli posnemati Mussolinija, ki je ukazal streljati žrtve fašizma v hrbet? W m DOMOVINA AMERICAN HOME Po. 30 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE V New Yorku so zaprli gledišča in trnovske prostore,ker ni kuriva Odredba mestne oblasti je posledica stavke delavcev | pri vlačilnih čolnih. Delavci se hočejo sicer po-: ga jati, toda lastniki čolnov se niso še izjavili. STAVKA DELAVCEV PRI ELEKTRARNI V I PITTSBURGHU JE ZAČETA New York, 11. feb. — Župan O'Dwyer je ukazal ob1 11:59 nocoj zapreti za nedoločen čas vse trgovske in industrijske naprave, vsa gledišča in nočne klube, ker ni kuriva. Ta, drastična odredba je prišla kmalu zatem, ko so de-J lavci pri vlačilnih'čolnih odglasovali, da so pripravljeni pogajati se za večje plačo. Toda lastniki čolnov do nocoj niso 'še izjavili, če sprejmejo te nove ponudbe unije. Unija stav-| karjev tudi še ni povedala delavcem, kdaj se bodo vrnili nazaj na delo. Mestna oblast je ukazala za- I preti vsa trgovska in druga po-' ' slopja, ne glede na to, kakšne vrste kurivo rabijo, ali koliko kuriva ima k ščih so tisti Poljaki in Jugoslovani, ki nočejo domov pod komu- " matični režim. (Včerajšnje poročilo v ameriških dnevnikih ne pove, če je policija dobila v roke kake dokaze _ 0 zaroti proti komunistčnim re- kj žimom v Jugoslaviji in'na Polj- ''' skem). ^ -o- Ameriška delegacija je nastopila proti preiskavi 1 v Indoneziji \) London. — Delegacija Zed. j r držav pri organizaciji združenih 1 narodov je nastopila proti zahte- \ vi Rusije, da se imenuje posebno t komisijo, ki bi preiskala razmere v Indoneziji, to je Nizozem- \ ski Vzhodni Indiji. Ukrajinska delegacija je pomagala Rusom v . tej zahtevi. ' Za ameriško delegacijo je go- I voril Edward R. Stettinius, ki je ' izjavil, da sta Rusija in Ukrajina predložili premalo tehtnih do- i kazov, da je taka preiskovalna i komisija potrebna. : Rusija in Ukrajina sta namreč trdili, da vzdržuje Anglija < svoje čete v Indoneziji in s tem ' ovira razmah domačinov za samostojnost. Anglija je to zavrnila, da ni res in da so čete tam samo za vzdrževanje miru. Enako obtožbo je prinesel ruski komisa^ Višinski proti Angliji zaradi čet v Grčiji, toda je 1 obtožbo pozneje umaknil. i —7-°-. Zakonski par, 79 in 87 1 let, naveličana Denver, Colo. — Herbert Hel- - mich, star 79 let in njegova že-j 1 11a Sylvia, stara 87 let, sta priti šla na sodnijo po razporoko. Po-0 ročena sta od lanskega novem- - bra. On pravi, da ima žena pre-h hud jezik, ona pa pravi, da mož ne dela drugega kor da je in spi. On je zdaj tretjič poročen, ona pa šestič. NOVI KARDINALI NA POLETU V RIM K POSVEČENJU 3 Detroit, Mich. — Nadškofa ^ Edwrad Mooney iz Detroita in Samuel A. Stritch iz Chicaga, sta se v nedeljo odpeljala z leta- < lom proti Rimu, kjer bosta na , 21. februarja sprejela z drugi- j mi kardinalske klobuke. Pot ju, bo vodila preko Nove , Fundlandije na Irsko in od tam j.v Pariz ter nato v Rim. New- ( j yorški nadškof Francis J. Speli- , j man in John J. Glennon iz St. Louisa, sta se pa včeraj podala , v letalu proti Rimu, kjer bosta tudi povišana v kardinale. -o- Vsled stavke stoji ves cestni promet v Philadelphiji Philadelphia, 11. feb. — Danes je odšio na stavko 9,655 uslužbencev ulične in podzemske železnice ter avtobusov. Vsled tega je moralo na delo in po drugih opravkih kakih 3,000,000 oseb, kakor je vedelo in znalo, ker je obstal ves javni promet. Uslužbenci Philadelphia Transportation Co., spadajo k uniji CIO, ki zahtevajo 25 cen-■ tov na uro priboljška in druge • ugodnosti. Družba jim je ponu-! dila 12c priboljška. 1 Največ dela je imelo danes 1,035 taksijev, ki so z drugimi zasebnimi avtomobili prevažali1 ljudi. Mornariški busi so pa vo-I žili delavce na delo in iz dela v \ ladjedelnicah. j - _______«_ Nobenega dvoma ni o > i sk zmagi pri volitvah v Rusiji včeraj dr London. —- V Sovjetski Rusiji j tr so bile včeraj volitve v glavni; us sovjetski svet. Ruski narod ni j bi: imel nobene izbire pri teh voli-1 tr; tvah, ker je bila samo ena listi-j^o na, kot na 11. nov. v Jugoslaviji, j ]c0 Ruski volivci so imeli na izbiro j troje: ali glasovati za kandidate, j ^ postavljene od kom u n i stične : ' stranke, ali ostati doma, ali pa1 nj oddati prazno glasovnico. j Ker je vsak vedel, kaj ga ča-i^j ka, če se ne bo udeležil volitev L0 ali če bo oddal prazno glasovnico, je vsak gledal, da bo zazna-j moval glasovnico, kakor ukaza- u it no. Zato je tudi naravno, da je bila udeležba pri volitvah ogro- ^ m na. -o--v ; Posebna komisija preisku-je požare v katoliških ' zavodih jt b 1 Včeraj je začela posebna ko- ^ ' misija preiskovati požare v treh katoliških zavodih v Clevelandu, e I ki so se vsi pripetili v teku 8 dni. c Nastala .je namreč sumnja, če ni " za vsem tem kaka tajna organi- C e zacija, ki je sovražna katoliča- k " nom. ti Prvi požar je bil v zavodu za s ® stare in onemogle ljudi v Gar- t field Heights, O., kjer je izgu- 1 II bilo življenje 14 oseb, dočim je I bilo škode na poslopju nad $35,- š v 000. « Drugi požar je napravil nad $75,000 škode na šolskem poti slop ju v Villa Angela na Lake Shore Bvld. Tretji požar je iz-d bruhnil v nedeljo popoldne v cer-)- kvi sv. Stanislava na 3649 E. 65. •o St., ki je napravi škode za $4,-u- 500. --o—- = Tudi v Kanadi nimajo sirovega masla Ottawa, Kanada. — V marcu in aprilu bo v Kanadi racionira-j nje sirovega masla znižano od 6, unč na teden na osebo, na 4 un-t če. Kako bo potem v mesecu j maju in naprej, se bo pa videlo po zalogi. novi grobovi!; I c; Filip Krasec i ,k Včeraj popoldne okrog 4:15 j-je našla Mrs. Mary Petkovšek,1 ' 6305 Gass Ave. v svoji kuhinji mrtvega svojega očima Filipa I Krasec, ki je živel pri nji. Bil j g je star 64 let in doma iz Celja f na Štajerskem. V Ameriko je ^ prišel okrog leta 1913. Žena Frances mu je umrla pred 4' ^ leti. Tekom vojne je delal pri Leece Neville Co. Bil j v član št. 5 SNPJ. Pogreb ima v oskr-bi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. x G. Sadowsky j1 Včeraj zjutraj ob 5:45 je i1 hotela Mrs. Klavdija Sadovv-J^ sky zbuditi svojega moža, da bi 1 šel na delo, pa ga je našla rar-' tvega v postelji. Družina sta-| nuje na 6223 Glass Ave. Pokoj-i ^ ni je bil star 56 let in rojen v J Pusiji. V Ameriko je dospel,^ pred 37 leti. Zaposlen je bil pri Cleveland Punch & Shear ; Co. Poleg žene zapušča tri si-nove: George, Walter in Mike ' ter hčer Elizabeth poroč. Car- 1 penter. Bil je član društva ^ Puškin 3184 IWO. Pogreb bo V četrtek popoldne ob 2 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Pogreb Frank Sibenik Pogreb za pokojnim Fran-' kom Sibenik bo jutri zjutraj • ob 8:45 iz Želetovega pogreb-■ nega zavoda na 152. cesti v 1 cerkev Marije Vnebovzete ob • 9:30 in na Kalvarijo. -o- i Guverner Lausche je bil na posvetovanju Columbus, O. — G u v e r n e r, 1 Lausche se je podal koncem te-j - dna v Richmond, Virginija na - posvetovanje. Tam so se nam-. 1. reč zbrali guvernerji in zastop- - niki iz 8 držav, da se pogovore o regulaciji reke Ohio. Mr. in Mrs. Joseph Demshar, slovenski stavbenik iz Mentor, O., imata zdaj oba svoja sino-,'va iz vojaške službe s častnim 'odpustom. Poročnik Harold je .! služil 40 mesecev in živi zdaj s j svoj o sopi'ogo in otroci na >18912 Arrowhead Ave. Harold bo zopet prijel za delo v stav- beni industriji, kjer je bil že prej desna roka očetu. Drugi sin, Sgt. Joseph, je pa služil v armadi 37 mesecev in bo šel s svojo ženo in otroci v Marion, Indiana, kjer bo delal naprej kot zastopnik pri Wor-tington Co. i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Nove uradnice— Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ ima za letos sledeči odbor: Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikva?, predsednica Helena Mally, podpredsednica Marion Kuhar, tajnica Mary Hochevar, tel. IV 0728, bla-gajničarka Frances Magerol, za-pisnikarica Julia Brezovar. nadzornice: Frances Novak, Mary Skul, Dorothy Strniša, reditelji-ca in zastavonošinja Frances Kasunič, zastopnici za skupna dr. fare sv. Vida: Marion Kuhar, Johnna Krall, zastopnici za Community Council: M a r i o 11 Kuhar in Mary Milavec, zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. J. M. Seliškar, dr. J. F. Seliškar, dr. Angeline O'Donnell, dr. F. J. Makovec, dr C. Opaskar, dr. L.. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Skur. Seje so vsak prvi ponde-ljek v mesecu v šoli sv. Vida, soba št. 2 ob 8 zvečer. V bolnišnici— Beverly Ann Campbell, vnukinja Mrs. Ane Brinovec, 1146 E. 60. St. se je podala v University bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Pismo ima pri nas— Jože Ponikvar ima pri nas pismo. Piše mu Anton Kastelic, j t.in njegove sestre Neže, bivajo-j č« v Pmtoljah. Strica išče— Stanko Mikolič, ki študira na vseučilišču v Padovi. bi rad zve-! del za naslov svojega strica, do-' ma iz Rogaške Slatine (Brezo-ivec — Tržišče). Stric je brat i Stankotovega očeta Štefana Mi-! količ. Ako bo to čital, naj neča-|ku odgovori na naslov: Stanko ! Mikolič, Lozzo Atestino, Pado-j va, Italia. Petnajsta obletnica— V četrtek ob 7 :45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Mike Stark v spomin 15. obletnice njegove smrti. Meniševka pozdravlja— Včeraj nas je obiskala v uredništvu Milavčeva Francka iz Begunj, sedaj Mrs. Frances Vese-litza iz Shamokin, Pa. Bila je na obisku pri bratu Markotu Mi-i lavec v Fairport Harbor in se I ustavila tudi v Cevelandu pri so- - rodnikih, in prijateljicah. Vče-i raj se je odpeljala zopet domov. - Pred odhodom je naročila naj-r lepše pozdrave vsem Menišev-) čem, ki jih ni mogla obiskati. Grob v domlovini— Mrs. Matilda Ropret, 19601 1 Kildeer Ave. je včeraj prejela j pismo od brata Blaža, da so ji r 1 22. decembra lanskega leta umrl J v Olševku pri Kranju ljubljeni a'oče Franc Pavlic, stari nad 70 i-1 let. Bili so dober in skrben gos- )- podar ter nad 40 let cerkveni pe- ejvec. Doma zapuščajo dva sinova I in dve hčeri, v Ameriki pa gori = , omenjeno hčer Mrs. Ropret. Naj . j blagi oče pokojno spe v i"odni k 'zemlji, preostalim naše sožalje. i j I j Lincolnov dan— V Zed. državah praznujemo danes rojstni dan velikega predsednika Abrahama Lincol-jna. Banke in druga javna poslopja so danes zaprta. v i ze Iz bolnišnice— j Mrs. Angela Jerak Iz 18812 pa Chicasaw Ave. se je vrnila do-}.J01 rnov iz bolnišnice. Doma j t zdaj pod zdravniško oskrbo ''"'kjer jo prijateljice lahko obi ia" ščejo. Tem potom se želi za >» hvaliti za obiske, cvetlice in da rila. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 30 Tues., Feb. 12, 1946 slavij i in Bolgariji pa tudi močno vojsko, kakih 800,000 mož. Torej ima močno karto tukaj. Slabšo ima pri Trstu, kjer je še vedno ameriška in angleška armada, vrhu tega pa mnogo italijanskih divizij, opremljenih z ameriškim in angleškim orožjem. Kot vidimo boj za Sredozemlje še ni končan. Bojeval pa se bo najbrže pri zeleni mizi in ne na bojnem polju. j beseda iz naroda ...........................m............ Kar dobro se imamo v sončni Kaliforniji Socialistične vlade se obračajo za pomoč na kapitaliste Francoski parlament je imenoval socialista Leona Blu-ma kot posebnega odposlanca za Zed. države in Anglijo. Prišel bo sem z namenom, da mu bomo dali oziroma njegovi državi — posojilo. Vprašal bo za nekaj nad par bilijonov ■dolarjev. Enaka vprašanja z nekaj manjšimi vsotami imajo v načrtu tudi Čehi in nekaj balkanskih držav. Grčija bo dobila nekaj denarne pomoči od Anglije in ker je Anglija navezana za denarno odpomoč na Zed. države, bo torej tudi Grčija nazadnje dobila naš denar. Kakšna so ali bodo ta povojna posojila imamo lep zgled iz asov po prvi svetovni vojni. Glede posojil, ki jih je napravila naša dežela po prvi svetovni vojni, se je držal naš državni oddelek načela, da tisti državi, ki izjavi, da ne more napraviti odplačila, se dovoli avtomatično odlog odplačila. Tako je med drugimi državami prišla tudi Grčija in prosila za odlog, ker da ne more plačati obroka. Pa veste, koliko je bil njen obrok? Nič več kot borih $12,000. Prošnja ji je bila avtomatično odobrena, prav kot drugim, katerih obrok je znašal težke tisočake. V kakšnem finančnem položaju pa je država, ki ne more plačati niti borih $12,000? Saj bi to lahko plačal skoro navaden grocerist. Nekaj je pa govorilo y njen prilog kljub temu in to je bilo, da je vsaj vprašala za odlog. Francija, na primer, pa ni niti plačala svojega obroka, niti se ji ni zdelo vredno vprašati za odlog. In prav ta država bo prišla zdaj in vprašala za dva in pol bilijona dolarjev posojila. Kakšen kredit ima taka država pri nas, če nismo še pozabili njenih obveznosti iz časov po prvi svetovni vojni? Posodite prijatelju petak in Če boste imeli težave dobiti petak nazaj, ali bi mu še posodili, kadar bi vas zopet vprašal? Francija pravi, da potrebuje denar prav tako nujno kot ga potrebuje Anglija in če ga bomo dali Angliji, zakaj bi ga ne dali Franciji? Iz enega ozira je to res, iz drugega pa ne. Nobenega dvoma ni, da je Anglija rešila vojno proti Hitlerju s tem, da je z nadčloveškim pogumom in silnimi žrtvami vzdržala naval leta 1940. Na drugi strani pa vemo vsi, da si je Francija skuhala tako finančno godljo prav pod vlado istega socialista Leona Bluma, ki bo prišel sem po posojilo, da je bila ta godlja v veliki meri kriva, da je Francija tako naglo klecnila na kolena pod Hitlerjevim pritiskom. Francoska socialistična vlada je odločila 33 ur dela na teden in ko je bilo treba prijeti za orožje, ga ni bilo pa nikjer, pa ko je Francija lahko videla in vedela, kako se pripravlja sosedna Nemčija za vojsko. Torej socialist Blum, odprt sovražnik kapitalistov, skozi in skozi marksist, bo prišel1 zdaj v našo kapitalistično državo po denarno pomoč. Vemo tudi, da se tudi Sovjetska Rusija pripravlja, da bo vprašala tukaj za posojilo. Stalin morda samo še čaka, da bi levičarji tukaj dobili nekja več moči, ki mu bodo pomagali govoriti za posojilo. Naj kdo Stalinu na uho pove, da če čaka na kako večjo moč sopotnikov v Ameriki, ne bo posojila nikoli dobil in da naj stopi v vrsto pred našo blagajno, dokler še dajemo. Kar je pri vsem tem zabavno, če moremo to" smatrati za kako zabavo, je to, da potomci Karla Marksa, tako vneto verjamejo v Miklavža, ki jim je drugače samo verska bajka. Ribanje za Sredozemlje Zed. države so dale Rusiji jasno razumeti, da ne bodo podpirale njeno zahtevo po varuštvu nad Tripolitanijo, bivšo italijansko kolonijo v Severni Afriki. Državni tajnik Brynes je predlagal, naj bi bila organizacija združenih narodov varuhinja Tripolitanije in drugih predvojnih italijanskih kolonij 10 let, potem naj bi bile pa te kolonije svobodne pod. lastnimi upravami. S tem so se Zed. države pridružile Angliji, obe pa proti Rifsiji, ki bi bila sama rada varuhinja kolonij ter tako dobila trdno oporo v Sredozemlju.. Anglija je proti temu namenu Rusije vse, odkar je ta prišla s tozadevnim predlogom. Ako se Sovjeti pomaknejo v Sredozemlje, to se pravi v Tripolitanijo, bi bili v poziciji presekati takozvano življensko linijo angleškega imperija v Indijo. Državni tajnik Brynes ni sicer javno rekel, da je proti ruskemu vsidranju v Sredozemlju, toda povedal je prav jasno s tem, da je predlagal varuštvo organizacije združenih narodov nad italijanskimi kolonijami. Rusija bo tudi pri tem udeležena, toda obenem z drugimi. Ako bi se Rusija vsedla v Tripolitanijo, bi obvladovala dvojno pot v svet za svojo trgovsko mornarico: skozi Gibraltar na Atlantik in skozi Suez v Indijo in na Pacifik. Zed. države same nimajo pri tem nobenih osebnih interesov. Toda ima. jih pa Anglija in Amerika, kot je videti, ji bo zvesto stala ob strani. Rusija ima še dvoje drugih klešč v ognju. Ene so Trst. ki ga zahteva za Jugoslavijo, ki je vazalka ali orodie Rusije, in druge so pa Dardanele. Skozi Trst bi prišla Rusija v Jadransko morje in od tam v Sredozemlje, skozi Dardanele pa po drugi poti prav tje. 'Kateri izhod bo Rusija dobila, se ob tem času še ne ve, morda celo oba. Najbrže se bo pa bolj poganjala za Dardanele, kjer je neposreden izhod iz Črnega morja. Rusija ima svoje čete v severni Perziji, a v Jugo- Manhattan Beach, Calif. — Tukajšnjih krajev se kar na-gledati ne moremo. Povsod, kamor gremo, se nam odpre nov svet. V nedeljo zjutraj smo se podali na piknik v Hollywood. Tam je krasen park, ki se razteza po prijetni dolini. Vse polno je miz in stolov. Pa peči so na olje, da si piknikar-ji tudi lahko skuhajo kaj gor-kega. Tudi mi smo si najprej izbrali pripravno mizo v hladni senčici, nato so pa ženske skuhale kavo. Meni so jo tudi da-ii eno skodelico, pa mi ni nič kaj teknila. Sam nisem vedel, kaj ji manjka. Končno se pa spomnim, da imam na avtu neka zdravila v posebni steklenici. Ker je bilo polno ljudi v parku, nisem hotel prenašati steklenice kar javno, da bi lahko vsak videl napis. Lepo v ruto sem jo javil in si natočil nekaj kapljic v skodelico. Oho, to pa to, zdaj se je pa že lažje pilo. Ko smo se dobro podprli, smo se podali na Holywood o-pazovalnico, ki je visoka 1,500 čevljev. Od tukaj je krasen razgled daleč naokrog, Los Angeles, Hollywood in drugi kraji ti leže skoro pred nogami. Kot smo zvedeli, ste imeli takrat v Ohio (Jpkaj^ hud mraz. Tukaj je pa toplomer kazal 85 stopinj, da je bilo treba o-vratnik odpeti, pa suknjič sleči. • Nazaj grede smo se ustavili pa še v Holly woodu, kjer je največja filmska iudustrija na svetal. Jako zanimivo. v Naj še omenim, da sva postala te dni z mojo soprogo stara mama in stari ata. Naša Karolina je povila krepkega sinčka. Sedaj ima že dva fantka in pa eno hčerko. (Veš, Jack Cekutov rod se kar dobro drži). Kupil sem tudi karto, na kateri je slikana mestna hiša iz Los Angeles. Poslal sem jo našemu governerju Lausche-tu, da bo videl, kako imajo Kalif ornijčahi lepe mestne hiše. No, za'danes naj bo dovolj J Vročina pritiska, da je kaj j in je treba iti pogledat v lede-j nico, če je kaj primernega tam' proti vročini. Vas vse skupaj prav lepo pozdravljava Mr. in Mrs. Joseph Cekuta in družina. -o- I kov. Vsak je poročal o svojem j delu. Vsa poročila so bila za-! nimiva, kar se tiče duhovnih | del; v finančnem oziru pa ni I bilo dosti napredka, ker smo ! živeli v vojnem času in je moral pač vsak delati vsak dan v tovarni dolge ure. Vendar je bilo razvidno iz tajnikovega poročila, da ima Zvezina blagajna še nekaj gotovine. Brat blagajnik pa nam je prečital lepo pismo, ki ga je prejel iz Bengalije, Indija, od naših slovenskih misijonarjev, ki tam misijonarijo med črnci, kjer so še .napol divjaki. Misijonarji se nam prav lepo zahvaljujejo za poslano denarno pomoč. Nato pa je sledilo poročilo naših delegatov. Ti možje poročajo vsak od svojega društva v domači fari. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se v vseh farah prav dobro zanimajo in prizadevajo, da bi vse može in fante pridobili v društvo Naj sv. Imemi. Lepo poročilo je podal delegat od društva sv. Lovrenca, brat Joseph Kenik, ki je poročal, da je v decembru pristopilo 14 mož, večina mladih, tu rojenih mož. Ko je bil poklican delegati od sv. Vida, brat Michael Kolar, je pa rekel: Ustanite moji fantje. . . Teclaj je pa izgledalo, da je skoro ,pcl dvorane samih Vidovce.v. Nisem ravno štel, koliko jih je bilo, a bilo jih je dosti in vsi sami mladi fantje, ki so prtjij kratkim prišii od vojakov, donosno je rekel br. Kolar: To so naši člani društva fare sv. Vida, vsi ti so bili že pred vojsko člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida. Tukaj s^ je pokazalo, kaj so katoliške sole, katoliška vzgoja. Največ zasluge pa ima pri vsem tem katoliška mati, pa tu- Zveza slovenskih društev Najsv. Imena Cleveland, O. — 27. januarja so se zbrali fantje in možje iz štirih slovenskih fara v Cle-velandu. Ti možje in fantje so prišli v velikem številu na letno zborovanje Zve'ze društev Najsv. Imena, ki se je vršilo pri fari sv. Lovrenca v Nevv-burghu. Zborovanje je otvoril dobro poznani in agilni predsednik Math Tekavec, ki je v lepih besedah pozdravil vse navzeče člane. Nato je duhovni vodja č. g. kanonik Oman opravil molitev. Navzoči so hili vsi gl. uradniki; izmed duhovnikov so bili navzoči: duhovni vodja kanonik Oman, Msgr. Vitus Hribar in Rev. Julius Slapšak. Po številu je bilo največ ,članov od fare sv. Vida. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo glavnih ura d ni- di največjo skrb in pa katoliške šolske sestre v šoli, ki so mladim fantom v šoli dale dober pouk. Zato se pa ti mladi fantje še danes držijo naukov, ki so ji prejeli v šoli: Ljubi svojega Boga in njemu zvest ostani. Na tej seji smo slišali tudi več govornikov, kajti naš brat predsednik ni izpustil niti enega bolj vplivnih ljudi na seji. Najprej je poklical mlade fante od sv. Vida, da naj kaj povedo. Prvi se je oglasil Michael Kolar in za njim Ed. Tome, bivši tajnik pri društvu in vojak, tretji je bil Fred Mrhar, tudi vojaščine prost sedaj. Ti fantje, bivši vojaki, so nam govorili v lepi slovenščini. Prav zanimivo jih je bilo poslušati. Med temi je bil tudi naš rojak in član sv. Imena fare sv. Lovrenca, državni poslanec Joseph W. Kovach. Najprej je govoril v slovenščini in nato pa še v angleščini za naše mlade fante, da so ga bolje razumeli. Nato nam je bil predstavljen duhovni vodja č. g. kanonik J. J. Oman, ki nas je v toplih in lepih besedah svaril pred sovražniki in nasprotniki sv. vere. Poudarjal je, da moramo biti vedno čuječi, kot je bil naš svetniški Baraga, ki je vedno delal le za Kristusa in po njegovem vzgledu moramo delovati tudi mi. Nobena poti mu ni bila predolga in nobena noč prehladna. Sovražni komunizem je vedno močnejši in vedno bolj sili v ospredje. Zato člani, vojščaki Kristusovi, bodite na straži. Za svoj lepi in dolgi govor je dobil duhovni vodja vsestransko priznanje. Nato je bil poklican k besedi naš rodoljub in dobro poznani brat Anton Grdina. Tudi on nam je podal dolg in zanimiv govor, ki je žel priznanje od vseh navzočih. Nato je predsednik poklical k besedi rojaka in po vsem Clevelandu znanega narodnega delavca in katoliškega moža brata Math In-tiharja. Brat Intihar je poznan koti dober govornik in se mu vsaka beseda prileže. Tudi on je žel priznanje od vse zbornice za svoj zanimiv govor. Zadnji govornik je bil č. g. Msgr. Vitus Hribar, ki je bil burno pozdravljen, ko se je dvignil s svojega sedeža. On nam vselej pove najprej kaj bolj šaljivega, potem pa j ako resno. Njegov govor je bil nad | vse zanimiv in poučen, kajti govoril je o svetosti zakona in njega pomenu in dolžnostih. Castitega gospoda vsi zelo radi poslušamo in je tudi jako priljubljen med vsemi člani in se tudi vselej udeleži Zvezine seje, pa naj se ista vrši kjer koli. Lep vzgled za mlade duhovnike, ki ne pridejo na te seje. Ti naši gospodje duhovniki so nam še veliko več lepega povedali, kar pa vsled pomanjkanja prostora ne moremo vsega omeniti. Prav tako so nam veliko lepega povedali tudi naši laiki, kar naj bo vsem v čašt. Ponosna je naša Zveza društev Najsv. Imena, da ima v svoji sredi tako vplivne laike katoliške može. Sedaj pa še malo o tem, kaj smo sklenili na tej seji. Sklenjeno je bilo, da se iz naše blagajne daruje $25 za begunce in $15.00 je bilo določeno pa že prej, pa je denar še tukaj. Torej je sedaj $40.00 in s tem se kupi takoj obleke in pošlje tja (ko to pišem, je bilo že od-| poslano), kot odločeno in še j več. Članstvo zbrano na tej seji, se je spomnilo tudi škofa Rozmana, ki je tudi v pregnanstvu med begunci. Kot v znak spoštovanja od strani naše Zveze do prevzvišenega škofa, se je sklenilo, da se mu pošlje dar $25.00. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se ustanovi 'baseball' klub- pod imenom Slovenian Holy Name Union. Tako bomo imeli "baseball" igro pod imenom naše Slovenske zveze društev Najsv. Imena. Potom tega se bodo naši mladi Slovenci bolj spoznali med seboj, ko bodo prihajali skupaj iz vseh štirih fara. Sklenjeno je tudi bilo, da vsaka fara podpira svoje igralce (team). Dalje je bilo sklenjeno, da se naroči letni oglas v Ameriški Domovini, ki stane $5.00. Sklenjeno je tudi bilo, da se letos priredi katoliški dan. Kdaj in kje se bo vršil, pa določi prihodnji ali novi odbor. Prihodnja seja se bo vršila 28. aprila v Collinwoodu v dvorani šole tare Marije Vnebovzete. Nato pa so bile volitve v gl. odbor, v katerega sta izvoljena po dva moža od vsake fare in po dva moža od vsakega društva pa sta izvoljena kot delegata, ki zastopata svoje društvo na glavnih sejah Zveze. Odbor za leto 1946 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednik Math Intihar; podpredsednik Jacob Res-nik; tajnik Frank Hočevar, — 21241 Miller Ave.; blagajnik Fred Mrhar; zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Michael Kolar, Lovrenc Povšek in Štefan Štefančič; maršal Edward Tome. Seja se je pričela ob treh popoldne in se je vršila v lepem krščanskem duhu in ob petih je bil dnevni red izčrpan. Duhovni vodja je opravil molitev in predsednik je naznanil, da je seja končana. Potem pa se oglasi Jacob Resnik, da je pripravljenih nekaj okrepčil. — Vsak je bil povabljen k točilnici, štirje možje so bili za ba-ro in najbolj pa se je odlikoval naš-mežnar, ki je točil bolj ta-1 male "glažke," pa je rekel: enega tebi, dva meni (požeruh). Mrs. Kenik in njena čerka Jean sta pa prinesli (najbrže sta i-meli samokolnico), kajti imel sta velik kup kruha in pa klobas in tudi dobro kavo na razpolago. Tako je bila po seji res lepa domača zabava in prijateljski pogovori med brati. Tako je kmalu zazvonilo Ave Maria in na predlog Janeza, ki je mežnar, smo morali moliti. Za pričo je pa Mike Vrček, ki je naprej molil in kdor ne verjame, pa naj se na seji 28. aprila v Collinwoodu pritoži. Pridite vsi! Vas bratsko pozdravlja v Kristusu, — Anton Meljač, zapisnikar. -o-■ večji krivec j ugoslov^, razpada je bila tako_zV^ ta kolona" in njeni P^ niki, dalje komunisti, (Nadaljevanje na 3. Protestiram! Lorain, O. — Tudi jaz sem že v tisti nebodi jo treba ženski zvezi od početka. Spominjam se še, kako smo prisego delale, ko smo pristopile v tisto zvezo in sedaj jo je pa urednica Novakova zvezala k rdečim bratcem. Naj se le trkajo na sejah, da so partizanke in ko-munistke, ampak Novakova naj ve, da nismo še vse. . . Jaz sicer nisem brala decem-berske številke Zarje, ker sem jo že zdavnaj vrgla iz hiše, odkar ni bilo v njej več tako po-učljivih članokov našega duhovnega svetovalca. Iz njegovega odgovora v Ameriški Domovini na Novakovo, sem spoznala, da jih je menda metala v koš. Povem vam, da se strinjam na celi črti z duhovnim svetovalcem. Mary Pogachar Beseda od svojcev iz domovine Anton Debecev iz Willarda Wis., doma iz Begunj pri Cerknici, je prejel od svojih neča-kot Toneta in Lojzeta naslednje pismo: Dragi stric, Tone! Oglašam se iz tujine Italije v tujino, izgnani sin nesrečnega slovenskega naroda. Bil sem "i>. dajalec," hlapec tujcu, zato sem moral oditi iz nje. Zakaj sem postal "izdajalec?" Zato, ker sem»lj ubil domovino bolj kot tujino, zato ker sem ljubil svojt narodne koristi bolj kakor koristi mednarodnega židovstva— komunizma, ker sem bil idealist katoličan in ne materialist — brezbožnik. Da ljubil sem svojo domovino, njene običaje vero, tradicijo, zato sem moral oditi iz nje. Veste stric, kdo je to? Vam povem. To je deseti otrok Vašega brata Franceta, Lojze, ki ga Vi sigurne ne poznate niti po imenu. Veste stric, zakaj sem se oglasil': Zato, ker bi Vam rad nekaj povedal, kar morda Vi še ne veste, da bi Vas rad pravilno poučil o nas, slovenskih domobrancih, o ljudeh, ki so navzlk nerazumevanju in blatenju doma in v tujini, zato prijeli za o rož je in se borili proti partiza-nom-kemunistom, da rešijo nai-narod pogina, ki mu je pretil. Da, o naših hrabrih fantih b> vam rad nekaj povedal, o fantih, katerih trupla zdaj trohni-jo po naših gozdovih in slovenskih kraških jamah — breznih in kličejo v nebo po maščevanju. Kdo je kriv smrti teh ljudi? Najprej- domači ljudje, naši bratje nekoč, sedaj zveri, ki so to krvavo delo vršili po u-kazu iz Moskve; potem pa tujci, bodisi naši bivši "zavezniki" ali sovražniki, ki so jih podpirali z orožjem in s propagando zaradi svojih trenotnih koristi. Lahko bi Vam to povedal, težje bom episal, pa se bom potrudil, ker vem, da Vas zelo zanima, kaj je doživela Vaša nekdanja domovina in nje ljudje med vojno. Da začnem: V aprilskih dneh leta 1941, ko se je sesula jugoslovanska država, so mojo ožjo domovino (Kranjsko) razen Gorenjske zasedli tujci — Italijani. Naj- ga bo pograbila da še sam ne bo ve«e J Pasti smo bili obronku doline v P° ^ bi obral vse pasti, b1 p 6i>o zopet nazaj do og«^' (i! kam ponosen sem "^jjc tako lepo opravil riiU J : vrnil k ognju s P°ln° #' \ hov in se bahal, j{j ? % prav nič bal mat'1'1 A po temnem gozdu P0^? nadlovec Matevž bo 1 o $ dobro mnenje poslej.,,}' me bo še vzel s se" y1. Se reče, kar je res, Je J? sem precej hitel 111 j,,^: čim prej nazaj Pri 0 zato, ker bi me bilo P1^ Kaj še! če se je "^jo drla kaka sova n;U . ki ji ni bilo poVoU'-^?" moti v njenem rn°c.-,,iii sem otrdel kot firbl-e f4 boljša polovica. • les, kot bi kdo spi'ožl žegnanju, da sem ' [ii!; del na tla. Zamer^ nihče ne more, da y i'f, n j al čez podrta ^ ^ in kotline kar se .le_ je f proti taborišču, kJel , tal varen ogenj. . j;!1"; če bi takrat mel1' ^ Gregorčičevo pesfem\ ^ii., za j, zakaj nazaj. • • en par povedal. N0' ^' kako sem si poma# da. da bei j< v Ulj as ut K «t| K D fil, H >1< 9Vo % I A, !6c s, H; V 2 """ gHERlSKA DOMOVINA', FEBRUARY 12, 1946 r~!4 BSII- V ■ ■ Kobilice Zgodovinska slika iz leta 167'2. Spisail Ksaver Meško BESEDA OD SVOJCEV IZ DOMOVINE 'Ni* —— In vm' pisanega! Prič tudi bo Ve| ,V'ČeVa beseda? Kdo Khtfn PUanec je biL vdova, Srebrnikov mi vr-\ !! Sai si Hi' Aladin, geni ^ 2aspiš i" Dr0 .um I2ak 0 pozneje je usta-tve2al ?red hi»o vdovino, je ivein ■ Ja ob deblo stare niZvnst°pii. , i Hicem ' Drave je stala koča, ^ienaS1' k&kih sto korakov "etske Sosedne, večje ^ lje mrlf*1Se" 2 desnega bre- A ! vs0 n? frmel d0] nanjo in ^ s!iuj0* niZno vas grad Bori, K*i skCa]m°g°čno grozeče na ejj eno iz,'' Migajoči se nav- A strani rekine stru^e- Z le-''Mie .K i- poedl'avljal prek kr e sv m 1 Zvoinik farne cer-'"'žeii 1JJarjete- skromen in ^ obr-,J»rit s starimi, z ma-, ^i skodljicami. |Spani fi 51 glavVranec Je ob slivi W 1 čaltal raizmišljal in vda-fhip , t5°sPodarja. Včasih je fiSaiyvzd%nil ušesa, ko je '' žakaSObe glas 8'ospodar-, asen J vznemirjen in zelo * >v in vh P0staJal pogovor ži- "lož • »da j Je tirdil pred smrt-6t '1 L rlovico vrnil," je i 38 86 ji 1 Zatrjevala vdova-^ k in žal Je tresel Od nemira, '^lU;^- Okoli nje so se < h i1,,Trije ^ s° ° lWedno' napol sovra- j Žida, ki so ga p; »ala ,v°tl Prejšnjih obiskov S'Hem , °lasa deklica se ala materinega kri- l0 Slav in skriva'la Je 1Co v materino krilo, N Jr Je "d časa do sa Nala v®dlJ9. napol boječe \ x, .bradatega tujega S, jeJ3?ia^ga fanta, do-.1 % držala vdova V na- S jem Wisil • buPani vdovini tr-V, Je'io smejal. [I 'iinijj ,f0gmojih očetov! (i'1 ti v.6' Ko pa sem že re-.;, ' A Potrdilo. In gi-f >aš'», 1 bil zahteval. Ali ace • les ničesar nimam * V4j Je on trdil!" \ ako Pričo bi morala j" J^ j 4 K^1 ni,mam. A Bog je ? % . J« Priča." 1 K'|J ''^Sa >a hi,p Pomoleal, ka-y in zadnje besede u-\ ;.arnu za hip vzele vso / 0dnost- Vdova ga K >i/«apol proseče, napol ! J ta Žid je povesal (. ^fti . Pod tem žgočim v!, . 2 obupnim svojim 1: j^vai3 f0 ta pogled glasno Nty--^1* UiPaš še pred ;ip8il0Jlt1' £oljuf židovski?" ■j t tkfr 1° 36 hrabril. Drzno j vd°vi naravnost v ^ : razžaljivo je re- m i! H 1i if 4 Kfi C: : "Saj sama najbolje veš, kaj je bil rajni Vidovič: Pijanec! Resnice in laži ni nikoli natanko tehtal, kakor jih noben me-šetar ne." Žena se je zganila. Z naglim, močnim sunkom se je vzravnala pred Izakom. Prsi so se ji dvignile, zaječala je napol pridušeno. S sovražnim pogledom je ošvignila žida; a odvrnila je še dovolj mirno: "Res, v življenju ni bil mnogo prida moj mož. A tudi vi, gospod Rosenzweig, imate mnogo na vesti. Saj je bil vaš me-šetar! Za vas je največ kupoval, in če je lagal, je lagal za vas." Žid je zamahnil z roko, kakor bi se branil neljube prikazni. Poizkušal se je nasmejati, a smeh je zvenel trdo in hripa-vo. "Bog v nebesih, jaz mu tega nisem zapovedal." "Ne vem, če ne." Glas vdo-vin je trepetal. "Dovolj sem trpela ob njem in njegovih napakah. A če mu jaz ne oponašam tega še v grob za njim. naj ga puste pri miru tudi drugi! Že prav, nič se ne opravičujte, gospod Rosenzweig. A to pravim in to ve vsa fara: na smrt se je dobro pripravil, Bog bodi zahval j en! Zato pa ne morem verjeti, da bi pred svojo smrtjo ravno o tej stvari lagal." "Pa je, žena! Bog v nebesih, kaj govorim brez konca in kraja! JMoj d^nar mi daj, pa je!' "Ko ga pa nimam! Ali naj ga z vedrico' zajamem iz Drave?" Žid se je razburjal. "Nimam! Kakšna beseda pa je to! Jaz tudi nimam, pa rabim. Zato hočem imeti!" Vdova se je obrnila vstran. Otroci so se ji plašni oprijemali obleke in se stiskali k njej. Najmlajšega je privila tesne k prsim. Težek boj je bojevala, velika močna žena. Čez nekaj hipov se je okrenila spet 1< Židu> z razpaljenimi lici, z nemirno sevaj očimi očmi. In zaprosila je naglo in hlastno, kakor bi se s silo krotila: "Gospod Rosenzweig, počakajte še nekaj časa. Dam vam brž ko mi bo mogoče. Usmilite se!" "Bog vsemogočni!" se je sr-dil žid. "Tretji pot sem se že pripeljal tako daleč, a ti vedno praviš: "Počakaj! Do kedaj pa? Ali do smrti " "A kje naj vzamem? In več nego sem dolžna?" • "Kje naj vzamem? O vprašanje! Lepo hišo imaš! Prodaj jo! Trgovec Škrjanc jo takoj kupi." Ženi se je čudno zabliskalo v očeh. "Vidva s Škrjancem! Oba tičita pod enim klobukom. 0-ba bi me rada ogoljufala in o-ropala še tega beraštva, kar ga imam. In kam naj grem potem z otroci?" (Dalje prihodnjič) -o- r. A / (Nadaljevanje z 2 strani) vsaki priliki minirali vojsko in naše nezmožno vodstvo. Tako je bilo te vojne hitro konec in znašli smo se v novi državi kakor sužnji. Naša Kranjska, tako imenovana "Ljubljanska pokrajina" je bila prepuščena veliki Italiji, ljudem, ki jih je sama neiznačajnost in hinavščina. Kmalu po jugoslovanskem razpadu in to 22. junija, ob napadu Nemčije na Sovjetsko Rusijo, so ustanovili pri nas tako zvano "osvobodilno fronto," — fronto — boj Slovencev proti vsiljivemu tujcu — Lahu. Govorilo pa se je, da so v tej fronti združene vse stranke, da imajo v vodstvu vse bivše stranke, oiziroma njihovi voditelji besedo, pa ni bilo tako. V Sloveniji sta bili pred vojno najmočnejši stranki klerikalna in liberalna, pa vodstvo niti ene niti druge ni bilo povabljeno v "Osvobodilno fronto." Vodstvo so prevzeli, kakor povsod v Evropi ljudje, ki so bili pred vojno popolnoma neznani, ki so i-me!li za sabo temno preteklost — zločinski komunisti Kardelj, Kocbek, Kidrič, Bebler itd. Ti so prevzeli vodstvo in povabili še tako imenovane krščanske socialiste s Kocbekom, komunistom na čelu, minerjem katoliške skupnosti in liberalne Sokole, komuniste z Lube jem na čelu. To je bila tako zvana "koalicija vseh strank" v borbi proti tujcu. Tem ljudem ni šlo za osvoboditev slovenskega naroda, ampak za revolucijo, za oblast proletariata. Da, dve leti so ti ljudje pobijali le Slovence, metali v jame le delovne ljudi, mučili le Slovence; Lahe pa samo toliko dražili, da so pobijali spet Slovence in to zopet tiste ljudi, ki so ostali d;oma in niso bežali v gozd, ker se niso čutili ničesar krivi. Pri Sv. Vidu so, na primer, pustili partizani, prej ko so se umaknili pred Italijani, seznam vseh naših fantov, češ, da so partizanski somišljeniki. Ko so Lahi dobili v roke ta seznam, so šli in pobili vse te ljudi. Vidite, na tak način so se partizani rešili svojih nasprotnikov, ne cla bi bilo treba pobijati njim samim. Kmalu po ustanovitvi "osvobodilne frointe" so začeli po gozdovih hoditi ljudje, ki jih je ljudstvo imenovalo čefcnike, sami pa so se nazivali partizane. Ljudstvo je bilo od začetka razen nekaj izjem, ki so vedeli za kaj gre tem ljudem, skoro vse zanje, ker so mislili, da se gre res za osvoboditev slovenskega naroda izpod tujca Italijana. Po vaseh so pričeli ti partizani organizirati tako zva-n§ vaške odbore "terence," ki so postali duša vsega partizan-stva, v katere pa niso bili po-1 zvani morda kaki poštenjaki, ampak same vaške barabe, ljudje, ki so zapravili svoje premoženje in so se od komunizma nadejali, da jim bo dal premoženje svojih nasprotnikov, ta- ko zvane "bele garde." V Begunjah, n. pr. Trantarjevi, Cen-covi, Kržičevi, Mrakovi, Breš-či, Sernelovi, sami taki ljudje, ki so s pijačo in kartami zapravili svoje premoženje in so mislili, da bodo lahko prišli do njega. Ti ljudje so si že v začetku razdelili med seboj, kdo bo od katerega "belogardista" imel premoženje. Zato so pa ti ljudje tudi takoj očrnili druge, ki niso tako plesali kakor so o-nu hoteli, za "belogardiste — izdajalce." Pravim, da so bili od začetka ljudje za partizane, a ne za dolgo. Partizani so kmalu pokazali pravo barvo. Pričeli so pobijati Slovence in ne napadati Italijane, kakor so si ti stavili za cilj. V Menišiji na pr. so pobili tri Italijane in krog 60 Meniševcev. Zažigali niso italijanskih bunkerjev, ampak naše slovenske hiše, kozolce, ki so bili tudi "izdajalci." Nekoč so razbili transformator in dobro je povedal naš župnik Turk, ko je rekel: "Da, tudi ta je postal "izdajalec!" Sicer so včasih tudi malo podražili Italijane, ampak samo toliko, da so ti zopeti pobili ne partizane, ker so ušli, ampak naše ljudi, ljudi, ki niso ušli v gozd pred Italijani, ker se niso čutili krive, zato so ostali doma. Bilo .je strašno. Eden je pobijal partizana Slovence, drugi -Slovence izdajalce, oboji pa so bili naši ljudje. To je bilo na deželi. V mestih pa ni bilo skoraj prav nič drugače. Tudi tam je bil kmalu odpor proti osvobodilni fronti. Vodili so ga ljudje, ki so dobro poznali komuniste, njihove ideje in njihove načrte — revolucijo, to je pobijanje svojih nasprotnikov samo zaradi ideje. Tudi teh so se komunisti hoteli iznebiti s streljanjem. Začeli so se atentati. Padel je Emer, voditelj Mihaj lovičevih četriikov, liberalec; padel je Kikelj, vodja katoliške akcije na univerzi; padel je prvi duhovnik Ehr-lih, vodja katoliških stražarjev; padli so mnogi Slovenci, končno tudi ban Natlačen. | S streljanjem teh ljudi so se komunisti hoteli iznebiti voditeljev morebitnega oboroženega |odpora protii njim. Vseh žrtev v Ljubljani je bilo okrog 50, samih vodilnih naših osebnosti. Sicer so postrelili tudi nekaj Slovencev italijanskih špi-jonov, ampak to je bilo samo pesek v oči. Ker našim ljudem niso mogli očitati nobene izdaje, so zmeraj pot emk,o so svojo žrtev umerili, vrgli med ljudi krilatico "Je že kaj naredil!" Ustreliti so hoteli tudi našega škofa Rožmana, pti se jim ni posrečilo. Kaj je bil on kriv? Samo to, da je obsojal ubijalca in ne ubijalčevo žrtev, to da je obsojal zločinski komunizem. Stric, kako si morete misliti da bi bili v Jugoslaviji vsi izdajalci: slovanski domobranci, četniki, hrvaški domobranci, srbski dobrovoljci, Mihajloviče-vi četniki, vsi — razen komunistov? Če bi imel jugoslovanski !narod res toliko izdajalcev, ne bi bilo vredno življenja. Kako si morete misliti vsi poštenjaki "izdajalci," bivši pijanci, zapravljive!, nemškutarji, pa — najbolj vneti za narod! Da, ti ljudje nas ne bi mogli pobijati in ustrahovati, če jih ne bi vzdrževala tujina, podpirali pa Italijani — ravno tisti ljudje, proti katerim so se borili. Jaz sem bil med tem razvojem dogodkov med vojno doma in vse to doživljal na lastni koži. Bil sem doma in po šestem razredu gimnazije, nisem mogel nadaljevati. Bilo je strašno. Ponoči partizani, podnevi Italijani, olboji po nas nekomu-nistih. Bilo je požiganja, streljanja in mučenja. Ta čas so partizani ustanavljali tako zvane "republike," muhe enodnevnice, ki so stale Slovence ogromno žrtlev. Najhujša in najdražja je bila "Loška republika." Iz Loža so partizani pregnali htistih par karabinjerjev ki so bili tam, oklicali "republiko," to je, osvobojeno ozemlje in začeli upeljavati komunistični red. Čez par dni so prišli Lahi z neštevilnim vojaštvom ; partizani so pobegnili, ljudi pa pustili na milost in nemilost okupatorju. Italijani so potem pobili toliko in toliko moških, druge pa odpeljali v internacijo. Tako je padlo takrat v Ložu in okolici 400 ljudi, dosti pa so jih odpeljali v internacijo na otok Rab — v smrt (v internaciji je samo na otoku Rabu umrlo okoli 5,000 ljudi in vse to samo radi komunističnih bedarij). Vse to bi bili ljudje partizanom še odi. pustili, krvi lastnih bratov pa le niso mogli. Nikoli ne bom p r-.-.MI '">-te noči, ko so prišli ti zločinci v slabem vremenu, med bliskom in gromom, k nam v Begunje, da likvidirajo "belo gardo." Pobiti so mislili 13 oseb s župnikom Turkom na čelu. Uspelo jim ni popolnoma, hvala Bogu; Pobili po tam enega fanta, Hiti Janeza, kovaškega, pomočnika, brata pa so odpeljali s seboj v gozd ter ga vrgli v Mih-covo brezno, kjer smo ga pozneje našli. To je bilo 27. julija 1942. Bil je začetek naSe-.ga oboroženega odpora proti partizanom. Začeli smo boj skoro goloroki, s puško in par naboji, boj, ki je trajal do maja letošnjega leta (1945), boj. v katerem je bilo spočetka sko>-ro vse proti nam, slovenskim "vaškim stražarjem," kot smo se takrat naizivali. Drugi dan po umoru teh fantov je bilo ogromno razburjenje v naših Begunjah. Vsi moški iz Menišije so se zbrali v Begunjah, da gredo nato v Cerknico k našim smrtnim sovražnikom Lahom in zahtevajo, da nam dajo orožje, da se spoprimemo s temi ubijalci—'partizani. Res so jim Italijani dali ipuško, 50 patron in sedaj se pa brani. . . V začetku nas je bilo 30, nato 70, nazadnje čez 200 ljudi, ki smo stopili v boj proti partizanom. Hudo je bilo vzeti orožje od Lahov, toda, kaj smo hoteli? Hoteli smo u-mreti vsaj s puško v. reki in ne ležati po raznih "krimskih jamah." Ta "Krimska jama" je zato tiako slavna, ker so partizani zmetali vanjo krog 150 svojih žrtev iz Notranjske. To je bila samoobramba teh ljudi, obsojenih od teh zločincev na smrt. Borba je bila začeta napram ljudem, ki jih je Churchill dobro oiznačil — za drhal, ki iz gozdov vdira v vasi in mesta in pobija nedolžne ljudi. To je rekel za Grke, za naše bi rekel isto ali še hujše, ker komunit je komunist, pa naj bo Grk, Slovan, Francoz, Nizo<-zemec, Italijan ali kdo drugi. Sedaj je pa partizanska propaganda zagnala vik in krik: "Brat brata!" Ali morda ni bil oni, ki so ga partizani vrgli ne-oboroženega in nemočnega v razne jame in brezna tudi naš brat? Kaj je bil oh tujec? Ne, bolelo jih je to, ker sedaj so se morali boriti, če so hoteli kakega "izdajalca, belogardista" u-biti. Toda kakor pri nas, so se ustanavljale tudi po drugih krajih Slovenije "vaške straže." Partizani sc jih začeli besno napadati. Prvi večji napad na Begunje je bil septimebra 1942. Takrat še maloštevilni in skoro neoiboroženi, smo ga odbili. Tu se je pokazalo, kaj zmore človek, ki je po krivici napaden Tako smo se borili vse do leta 1943, do italijanske kapitulacije. Med tem časom je padel naš Janez in še deset drugih Meniševcev. Partizani so nam iz besnosti, ker nam niso mogli do živega, zažgali cele vasi, pobijali kar na debelo, toda našega duha, našega odpora proti komunizmu le niso mogli zlomiti. Besno smo jih odbijali in tudi napadali in bi jih bili u-ničili, da jim niso ob vsaki priliki pomagali Italijani, ki so izdajali naše načrte, jim dajali orožje, nas pa nezadostno oborožili. Nazadnje jih je rešil 8. septembra dan, ko so se partizani in Lahi združili in skupno u-darili po naših postojankah. Topovom in tankom pa z našimi mušketami nismo bili kos. Kloniti smo morali. Partizani so nam obljubili in dali amnestijo — tisto — mrtvim svobodo, živim arest. Nekaj fantov iz teh naših razbitih postojank je pobegnilo k Nemcem, spet k našim sovražnikom, samo da si rešijo življenje pred temi "našimi brati," druge so partizani mobilizirali v svojo vojsko, tretje navzlic "amnestiji in častni partizanski besedi" odganjali v Kočevske zapore in nato v smrt. Spet je bila morija, spet mučenje. Takrat so ubili tudi našega Jožeta, od I-vanke moža Janeza in še 27 Be-gunjcev, med njimi tudi našega župnika Turka. Do takrat so partizani ubili že nad 30 slo venskih duhovnikov, skozi vsa stoletja nositelje slovenske mi slenosti in odpora proti tujcem. (Dalje prihodnjič) —_—o- delo dobijo Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko e» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 «j. Zglasite te v Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do S pop. veak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na ^60 E. 185. St. (x) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača .' Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (34) rjr v»v v • Za ciseenje Sprejme se žensko ob petkih za čiščenje. Plačamo $6 Pokličite POtomac 0506. (30) Za pranje Delo dobi ženska, ki bi vzela na dom perilo za pranje in likanje. Pripeljemo na dom in pridemo iskat. Katera bi bila pripravljena to delati, naj pusti naslov v uradu tega lista. (30) Za hišno delo Žena ali dekle dobi službo za lahka hišna dela. Trije v družini. Gre zvečer domov. Plača po dogovoru. Pokličite HE 3692, ali vprašajte za naslov v uradu tega lista. (32) Dobra postrežba Za papiranje, barvanje in steaming. Pokličite EX '4616. (32) Leta 1900 je bilo v Zed. drža. vah prodanih samo 12,572 pa rov svilenih ženskih nogavic. Prvi zrakoplov (balon) je bil spuščen v zrak v Ameriki 1 1793 in sicer v Philadelphiji. my new umoueom Ptoo«.r N0F0o , _ ^ -_ , Qu, ING! Packaged soaps, laundry saap, floating soaps, linoleum, nylod «0*> ; 'V 0rn°bi|e ,ires< oi|c|oth( fabricS; paint, pharmaceuticals, paper ond hundred* S S Wnal household essentials need inedible fats and oils in their manufo«. 'She, ^ wh the government urges you to continue saving and turning *>J* ^2Ldr0p of used'eooking fat.__;. „:rm——— HALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Vprašajte na 6510 Dibble Ave. (Feb. 12,13,18) Gornji zemljevid nam kaže (puščica) Bikini Atoll v blžini MarMskega otočja, kjer bodo preizkušali atomsko bombo in njen učinek nad bojnimi ladjami. Ti poskusi bodo krog 1. maja. Mnogim veteranom so ti otoki dobro poznam iz zadn je vojne z Japonci. Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje vacuum čistilce, električne lika nike, in druge električne pred mete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat; ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) MnTuuch INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD MALI OGLASI Ako iščete dobrega popravi j alca za vaie čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in lino delo. FRANK MARZL1KAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Ne čakajte, kadar sle bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR, PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon.: MAin 6016 (Tues.-x) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. t Druživa * severa, — Eskimo Tom Brown in njegova dru,. Anti so dospeli v New York iz Wales, Alaska. V New York iz Wales, Alaska. V New Yorku jih je pozdravil raziskovalce C dpt. David Irwin (desni na sliki). Nastopili bodo športni razstavi, potem bodo pa obiskali mesta na vzhodni obali. A lonely, frightened French child is reassured by a Red Cross relief worker with a cup of milk. She was one of 12,060 to receive a daily Red Cross milk ration. % S £ ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Skoro ni bilo videti domačina na vasi; same gruče vojščakov,' veselih, .poskakujočih. "Guj, tam-ta sunta lilila, lajt!" so iztezali roke za Žaro. "Guj, sunt janeli sa gijen!" so kazali na fanta. "E, kitu njeii het!" so se smej ali Budinu. "Sajtili, saj tali, as kendu\" Budinka je nosila vodo od vodnjaka. Hodila je naravnost, na rami dve vedri, nanizani na i kolu. Niti trenila ni z glavo, kakor da je ves svet ne briga. Mala Lenca je gnala pit h koritu krave, Drejec je čedil hlev. Budinka ni puščala otrok na vas, da bi se podili po tramičih ali celo okrog lesenjač. Bog ne prizadeni! Kakor levinja je pazila Budinka na svoje mladiče. Pod lipo je bila raztrgana lesen jača; tu so imeli kuhinjo; in vse naokrog je močno zau-darjalo po olju in osmojenem mesu. Pred Odrinovo hišo je stala straža: notri je bival glavar pogcrskih trum. Kdo so bili ti ljudje? To so bili Liguri. Liguri? Kaj so iskali tu? Kako .so prišli sem? Saj so bili Brjani vendar užu-gali vojno, mar ne? Da, užu-gali so bili Alemane, a Liguri y o zmagali Brjane. Kako? Kdaj ? Čisto enostavno. Brjanska vojska je .razganjala aleman-f-ka krdela ob Belem žuiboru — in alemanski kralj je že skoro ponudil brjanskemu knezu pre-mrije. Dobro tedaj, vojevanja bo konec. Medtem se je pa usu-la ligurska vojska čez Veliki Čretež na Vidovo polje, čez Oljčna brda in prek Vrhunja k Šumimji. Njihove bojne ladje so zaplule v Brjanski zaliv, od Svitana so se razlile''tt-ume prek Cvitne nižine, zavzele Nedeljo, potem pa cMe n>i višine. In ligurska poycdenj se je valila prek Pogorja. Plaho, pri-huljeno so se pomikale trume temotnopoltih — in pogorske žene so strmele v tuje, do zob oborožene prihajate. Kdo so? Kam gredo — "A ju m Brja-num!" so klicali v pozdrav pa razvozlali zagonetko: Brjanom gredo na pomoč. — "Vuj Br-janu! Basu Alemamu!" Naj žive Brjani! Pogibel Alemanom —!" Ljudem so delili svile in bleščečega nakita pa zatrjevali, da peljejo zadaj polno darov za to bedno ljudstvo, ki je o-'bubožalo v vojni. Pogorske žene jih niso razumele, spoznale pa so, da so gladni—pa so jim dale jesti, kolikor so pač premogle. Ker so tako dobri, da so prišli Brjanom na pomoč v tej veliki sili. In ko so se o-krepčali, so jim pogorske žene pokazale pot proti bojišču. In tam se je čudovito zasukalo. Krdela temnopolitih so se pri-ihulila brjanski vojski v hrbet-pa jo iznonada obsuli z otrov-nim ognjem . . . Otrov, ogenj, bombe! Osrednji trup brjan-ske vojske se je obkoljen duši! v dimu, umiral, smrtno prizadet. Nepričakovano je bil poražen, razgnan. Sam vojvoda Žari j je bil zajet pri Črnem kamnu. Tu se je boril, obdan od svojih, sekal si pot iz ol.ro-va — in se poslednji sesedel. In tedaj je osrednja sila br-janske brambe umrla, prebojna in zaščitna krdela begala v vrtincu — in država zapadla sužnosti ... Ajum Brjanum! Na pomoč brjanski zemlji! In tako so bili Liguri prve dni sila pohlevni in prijazni. Zdaj, ko brjanske vojske ni več, mora biti pač nekdo tu, ki .čuva red in brani ljudstvo. Kajti utegnili bi vdreti v deželo kaki tolovaji in bi jo do golega izropali. Ko nastopi popoln mir, bodo zopet odšli. Toda niso odšli, dasi morda res niso nameravali ostati. Končno so pa pribili na Odri-nova vrata čisto novo znamenje. Na fino ustrojeni živalski koži so bili neki pisni znaki, katerih pa ni umel nihče od domačih čitati. Sestojali so iz fia* mih drobnih živalskih, rastlin-j skih in cvetnih znamenj, pa s0| se ti znaki prav lepo spojili V( pester podobopis. Res zanimi-j va zagonetka. Sam Odrin se je' zanimal za to velepomembno | stvar in Liguri so si na vso moč j prizadejali, da mu jo razvozla-, jo. In polagoma je le uganil iz mahanja rok, da stoji zaznamovano, da je tu glavni stan simbe Kavembu, ki je vrhovni gospod vsega Pogorja. Saj je toil res, ni bilo tu kar nič zagonetnega. Notri v hiši je bil zbran visoki svet. Na sredi velike izbe je sedel na blazinah simba Kavembu. Imel je prekrižane roke in noge, na glavi rdečo kučmo s tremi z zlatom pretkanimi čopi, jopič iz škrlata, kratko črno brado in črne muštace, a od ušesa mu je visel velik zlat obroč, najvišji znak dostojanstva. Njegovi svetovalci so sedeli v koloba-' rju okrog njega na preprogah, pa hvalili njegove modre ukrepe. Ko se je dvignil, je završalo; zunaj pred hišo so pričeli razbijati bobni straže. Simba je šel s svojim spremstvom ven— in dd vseh vetrov so hitele straže izkazat čast svojemu zapo-vedniku. In on je stal tu pokonci zravnan pa motril svoje. — "Vuj, simba! Basu s ša-vum!" Klicali so mu v pozdrav, on jim je odzidravljal. Potem se je s spremstvom pošetal malo po vasi, nakar se je vrnil v svoj stan. Legel je na blazine — in služabnik se je globoko priklonil pa čital gospodu najnovejše časopise. Na Višin je je padal mrak. Polagoma, komaj vidno je prihajal večer in hladil toplo o-zračje. Iz hiš je dišalo po pečenem kruhu, toda vonj sena je bil močnejši. Budinka se je sukala okvog ognjišča in Lenca ji je pomagala pri kuhinjskem poslu. Budin se je vsedel pred hišo pa opazoval lastovice, ki so zletavale v vežo. Dolgo pa* ni sameval, kajti kmalu je pri-sedel sosed Podlipar, si nažgal pipo — in pričela sta moder pomenek. Šimnova Žara je stala na mo-stovžu. Prilivala je rožam pa se venomer nagibala čeznje: spodaj pred hišo se je Budinov Bran razgovarjal s Šimenco pa ji dajal modre nasvete za nadaljnje delo. Žara pa ni strpe-la, da bi se ne vtaknila v važni posvet. In tako se je kmalu mati umaknila noter, fantova beseda je pa prešla gor na Žaro. "Nu, le dobro jim prilij, Žarka, da" bodo dehteli," ji je zaklical. Potem si z roko nekoliko zastrnil usta in del tise: "V nedeljo pridem po pu-šeljc." "Nu, le," se mu je nasmehnila. "Pa glej, da ne pozabiš," mu je rekla ljubeznivo pa ga gledala dol, kakor bi ga že teden dni ne videla. "Ne, ne bom pozabil. Veš, v nedeljo poj demo rajat 'nagelj/ kar pripravi se, Žarka!" "Rajat, kam?" "Nu, že kam. Pogorski svet je velik in mikaven, mar ne, Žarka?" "Hm, je," pritrdi dekle in se kar zamisli v prihodnjo nedeljo. Oh, da bi le bila lepa in sončna. Fant pa kar zamaknjen gleda gor v dekleta in njene nageljne in skoro ne opazi Tavžljevega, ki se mu je približal prav tik za hrbet. "Nu, Bran, kam pa si se tako zagledal? Aha, v lastovičje! gnezdo nad mcstovžem," mu reče muhasto. "Saj je res gnezdo, viš. Mi- kaj moško držala in je Mihče-vim vilam vse sproti gladko pospravila. Polagoma je pa le pričela popuščati, kajti Mihec je bil le fant od fare. Zato ji je priskočil Bran na pomoč, ker ni maral, da bi prve vile zastajale in tudi ne, da bi se dekle pretegnila. "Glej, glej, se že vidijo ročice!" reče dekle vesela. "E, Mihec je dečko," pritrdi Bran. Mihec pa moško vali gor vile na vile, kakor bi mu bilo vse res samo za igračo. "Mati!" zakliče dekle. "Slišite, pripravite vina! Fantje so žejni," doda razvneta. "Si slišal, Mihec?" ga vpraša Bran. i "O, to se pa dobro sliši," odvrne ta in vneto pospravi, kar je bilo še na vozu. Ko je bilo zmetano, se je spustila žarka dol, šla in se brž vrnila z maj oliko. Na dobro zdravje! — E, kaj bi tisto, bilo jima je za igračo. No, pa se le prileze takole dober požirek. "Večerjat!" so klicale ženske na vse strani. No, le počasi, saj tako zelo se tudi ne mudi. Še en kozarček, potem so šli veseli narazen. Budinovi so sedli k beli je-senovi mizi. Budinka je posta- vila na mizo zabeljene k'oruzne žgance pa špehovo solato. Bran je bil židane volje in je vso družino razmajal. Tudi Budin se je razvnel in ni maral misliti na nič drugega kot samo na košnjo. Da, košnja je, jutri pojdejo znova na senožet. Tam ni tegob ne mračnih misli, tam je sama čista božja rast, da, tam je življenje! Budin je odložil žlico pa vnelo odmolil očenaš, in še enega za to blago božjo rast, dobro letino in mir pogorski zemlji. Bran se je izgubil ven in zavil okrog hiše. Malo je požvižgal, malo zakašljal, ozrl se v Šimnov kot, slednjič obstal na vogalu hiše. In kmalu je cepnil utrf še eden, in tretji-se , mesečine, četrti, peti-se domenili ti fantiči jih je že kolobar tu, "> na zbraniščina. Pa f pomenkujejo o kcšnJ1' ( Ijicah, o lepih dneh; t vajo v tihem soglasj" kem koprnen ju, i'1 bratje. Potem pa^P0^ berejo pesem, min)0' . — "Je pa davi sla«cllf, _ S spoštljivim a«»0" dvigajo, kakor bi Pell(ii večernico. In večerni P ga na trudno Pogorja (Dalje prihod'1.' -0-- Pomagajte A nierik1' 1 ; Victor g bande in zM'"1'^ J hec, ti si pa kar prav prišel. Viš, tamle naju čaka večerja," reče pa prime Mihca za roko in ga potegne za sabo pod Šimnov kozolec. "Kaj praviš, Mihec, bi se ga lotila ali ne?" gleda Mihca, ko stojita pred senenim vozom. Mihec skomigne z ramo, ne ljubi se mu kaj posebno, kajti za danes je sena že sit. Br.ž pa je za njima Žara — in Tavžljev se jadrno loti porep-nika. "Ja, kaj ga res mislita?" reče dekle. "Dva taka do večerje," odvrne Mihec moško pa se zavihti na voz, pridvigne 3rd in jo potisne na tla. Dekle pomišlja: svinje mora še nakrmiti pa to in ono še. Bran je splezal medtem že na kozolec in reče dekletu, naj ju kar pusti, ga bOsta že sama zdelala. Ona se pa odloči le rajši za to — in se spravi gor. Fanta pcprimeta vile, ikrepko pljuneta v roko — in suho seno zašumi. Le še beseda, dve, vmes še kaj smeha, polagoma pa vse skupaj utone v I šumenju sena. Tavžljev ga kar 1 valj gori, še s tem večjim navdušenjem, ko vidi, da mu ga 1 odmetava Žara. Bran ji je dal prednost in se umaknil k tretjem vilam, kjer je prav za prav najbolj vroče. Dekle se je JZraht)ala V časten spomin naše nedavno umrle Mrs. Mary Svirt želimo tem potom izraziti na'o iskreno z n za fino postrežbo, izvršeno po Mr. in ^ krajšek cd Zakrajsek Funeral Home Co-, St. Clair Ave. MR. IN MRS. POTOKAR in družina, MR. IN MRS. WEISS in družina, | MR. IN MRS. S C H E V E RMAN in druži'"1' MR. IN MRS. CHALWICK in družina. Cleveland, O. 12. feb. 1946. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA "Frank Jazbec ki jih je Bog poklical k sebi dne 10. februarja 1941 Pet let v hladnem grobu predragi oče že počivajo, v srcu živi blag spomin. » Večni Bog Vam daj plačilo, spavajte v grobu zdaj sladko. Žalujoči sin, FRANK JAZBEC Cleveland, Ohio, 12. februarja 1946. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovenskj katoliška JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organ^3 I'l v Ameriki . . . Posluje že 52. let o Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.9* ^ ^ .jolJ^ P Če hočeš dobro sebi in tvojim dragim, zavaruj »e pri Steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1, A. kjer »e lahko zavaruje! sa smrtnine. razne poškodbe. *Vet*C bolezni in onemoglosti. Jk K. S. K. JEDNOTA sprejema moike In ženske od 1®; i0 j otroke pa takoj po rujstvu in do 16. leta pod »voje ofcriU*- jR1 K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certlf«**" dobe od 1250.00 do 15.000.00. ^ K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in »trot. čej^^' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne iff* trudi ae tn pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse drage podroW^f w obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dr K. S. K Jednate. ali pa na: GLAVNI URAD VttJ 351-353 No. Chicago St. POPRAVLJAMO STRfiJjfi/ VRŠIMO VSAKOVRfJ1 , GRADBENA Prenovljenje je naša posebnost. dobiti materijal za prenovljenje in Pop' M ^ GrV I STREHE POKRIVAMO OD f V Vse delo je prvovrstno in v važe z®00^ 1 želite, se plačevanje uredi na % j^yj^J plačila. Se priporočamo za naklonjei' VC^-ffifl KOVAČ B RO; J GENERAL CONTRACTOR KE 5030_956 E. 185. ST.___ j SKEBE & ULLE : PLUMBING and HEATING CO. A fc 15601 Waterloo Rd. cxzxxxxxxxxxx xxxxxxixxxxxxnxxxxxxxnxxm*^ AMBRIS&A DOMOVINA. FEBRUARY 12, 1946 N0VICE--zv$eflasve,a NOVICE —ki i|h Potrebuiefe N Q y IQ „ Ji »Mobile ie sveže NOVICE-P°P°,noma ^pristranske NOVICE-koli,(or ori9ina,ne NOVICE—ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo ameriška DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo