15. maf 1964 6i. 5 Leie IV
ZELEZAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE S T O R g ,^ |
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA
ZA APRIL 1964
Aglomeracija.............•............6,6 •/•
Elektroplavž .	  4,6	•/•
Jeklarna .............	32,5	•/•
Valjarna- .................................34,5	•/•
Siva livarna.................. .	.	.	.	32,5	•/•
Livarna valjev ..........................  35,1	•/*
Obdelovalnima valjev	.	.	.	.	.	.	.	.	.	31,2 •/•
Samotna o.........................34,7	•/•
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic)..........20,5 •/•
ŠTORSKI ŽELEZ AR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore- Izhaja vsak mesec — Odgovorni urèdnik
Stane Ocvirk^- Uredniški odbor: Janez BarboriČ, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek,> Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ovcirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Zmàhar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
Z zasedanj DS podjetja
Delo 10 sindikalne podružnice
Zaradi važnosti nalog, katere so bile pred organi upravljanja podjetja v mesecu aprilu, se je delavski svet v aprilu kar dvakrat sestal. Zasedanja sta bila 10. in
17.	aprila. Prvo zasedanje je bilo 31. iri drugo 32. po vrsti.
Na 31. rednem zasedan ju je delavski svet odobril denarna sredstva za popravilo in razširitev ki-sikarne, ki je močno iztrošena in ne zadošča potrebam po kisiku. Ko bo kisikarna popravljena in razširjena, bo porasla proizvodnja kisika, vzporedno s tem pa bo padla njegova lastna cena. Kori-
sti, ki jih bomo imeli z večjo proizvodnjo kisika se bodo odrazile najbolj pri povečani proizvodnji jekla in pa v proizvodnem procesu livarne sive litine. Dalje je DS odobril predlog vlaganj ustvarjenih investicijskih sredstev iz čistega dohodka in amortizacije v obveznice za čas ko traja rekonstrukcija. Delavski svet je še sklenil, da se od 1. marca dalje vsakega 15. v mesecu izplačuje akontacija tako, da se obračuna vrednost točke 120 din. Vzporedno s tem je spremenil Pravilnik o oblikovanju in delitvi Osebnih dohodkov. Poslovnemu združenju »Smelt«, katerega član je tudi Železarna Store, je odobril vplačilo v začetni sklad 2 milijona dinarjev. Učencem, ki so v poklicni šoli, je odobril štipendijo s tem, da jim plača razliko do polne vzdr-ževalnine v internatu in jih vezal pogodbeno na zaposlitev po končani šoli. Dalje je še spremenil
pravilnik o povračilu prevoznih stroškov v toliko, da je dal pravico do preveza z delavskimi avtobusi delavcem iz Vrbnega. S tem je DS zadostil želji delavcev v prepričanju, da je to pravilno. Na koncu je delavski svet odobril službena potovanja v inozemstvo nekaterim delavcem. Tako tov. Arzenšek Bogomirju iz komercialnega sektorja v Vzhodno Nemčijo zaradi zastopstva na velesejmu v Leipzigu, tovarišem ing. Ravnikarju in Stareta ©d ELES-a v Avstrijo k firmi »ELIN« zaradi pečnega transformatorja za elek-
troplavž. Ing. Plevniku, ing. Ravnikarju in ing. Urbančiču pa je odobril potovanje na Poljsko z nalogo, da rešijo nekatera vprašanja v zvezi z valjamo, ki jo gradijo za nas Poljaki in pa z nalogo, da si omenjeni tovariši ogledajo delovanje prav toke valjarne, kot bo naša v pogonu. Tovarišema Spolenak Francu in Turnšek Slavku, delovodjema iz livarne pa je odobril udeležbo na strokovni ekskurziji Društva livarjev Slovenije v Zapadno Nemčijo.
Na 32. rednem zasedanju delavskega sveta podjetja, je DS poslušal tolmačenje osnutka statuta Železarne Štore, katerega je tolmačila tov. Valdmanova. Tolmačenje je še bolj podčrtalo pomembnost poeđinih poglavij statuta, katerega so ODS in pa kolektiv predhodno obdelali in dali pripombe, člani DS so pa še prav posebno predelali snov statuta. Delavski svet je na tem zasedanju
sprejel predlagani prečiščeni osmi-, tek Statuta in naročil upravi podjetja, da- pripravi vse potrebno, da se vsi sedanji pravilniki in drugi akti vskladijo s sprejetim statutom. Na tem zasedanju je DS sprejel novo revidirano analitično ocenitev delovnih mest z veljavnostjo od 1. maja letos. S tem aktom so bile popravljene ocenitve tistih delovnih mest, ki so bila do sedaj prenizko ocenjena. Večina popravk je bila v osnovnih obratih in V službi vzdrževanja. Na koncu je delavski svet sprejel poročilo bančne komisije, katera je
predlagala zaključni račun za leto 1963 in v zvezi tega poročila sprejel ustrezne sklepe ža nekatere manjše preknjižbe. Delavski svet je ugotovil, da je bilo poslovanje zelo dobro in da je bilo knjižno dobro vodeno.
Na tem zasedanju so med razpravo po poedinih točkah dnevnega reda razpravljali o težki situaciji v kateri se je znašla Železarna z izpadom elektro-plav-ža in o ukrepih, da bi bile posledice čim manj boleče. DS je izrazil prepričanje, da bodo ostali obrati, ki so v pogonu in pa strokovne službe kot celota storili vse, kar je mogoče, da bi bil dohodek podjetja čim večji, dasiravno se vsi zavedamo, da ga takega, kot smo ga planirali za leto 1964 ne bomo mogli doseči. Vsak posameznik in podjetje kot celota pa lahko mnogo naredimo z kvalitetnejšimi izdelki in z zmanjšanjem proizvodnih stroškov.
V navzočnosti podpredsednika in tajnika Občinskega sindikalnega sveta je bila v sejni sobi sindikalne podružnice razširjena seja Izvršnega odbora sindikalne podružnice, na kateri so bili navzoči tudi predsedniki in tajniki podružnic enot.
Kot prva točka je bilo na dnevnem redu poročilo HTV komisije. Predsednik te komisije pri IO sindikalne podružnice je podal izčrpno poročilo, v katerem je govoril najprej d problematiki v podjetju z ozirom na vsak obrat posebej. V splošnih ugotovitvah je podčrtal, da kvaliteta zaščitnih sredstev ni najboljša in da bi bilo zaradi tega potrebno poostriti vhodno kontrolo. Ker /je vedno več nezgod med novinci, bi bilo potrebno dati večji poudarek uvajanju na delovnem mesta. Grajanja vredno je ravnanje nekaterih posameznikov iz valjarne in livarne, ki ne uporabljajo sanitarnih naprav tako kot bi morali ter tako povzročajo nečistočo in nezadovoljstvo med sodelavci.
Glede uporabe zaščitnih sredstev je ugotovljeno, da ta še ni na željeni ravni. Posamezniki namreč zanemarjajo uporabo zaščitnih sredstev, jih ne uporabljajo v nepravilne namene ali jih pa sploh ne uporabljajo. Nazadnje je predsednik komisije v njenem imenu izrazil željo, da bi se nakazane težave čimprej rešile.
V nadaljevanju je podal poročilo še predsednik HTV komisije pri CDS, ki je opozoril, da še danes niso rešeni zaključki seje CDS z dne 7. 12. 1962. Te zaključke je CDS dne 18. 10. 1963 ponovno u-vrstil med probleme, 'ki jih bo nujno potrebno rešiti. Tako bodo morale obratne HTV komisije poročati centralni o svojem delu in problematiki.
Strokovna operativa in samoupravni organi bodo morali povečati zanimanje za predloge tehnične zaščite strojev in naprav v obratih, pregleda pa se naj tudi celotno poročilo o problematiki Zdravstvene postaje, ki je bfflo tudi podano na omenjenem zasedanju CDS. Odprto pa je tudi vprašanje kvalitete zaščitnih sredstev in vprašanje ventilacije v livarni ter deloma v valjarni.
Komisija pri delavskem sveta je sicer opazila, da se nekatere stvari postopoma izboljšujejo, u-gotavlja pa, da je še mnogo primerov, ko je ogrožena požarna varnost. Eden teh je skladišče modelov, ki je zelo natrpano in predstavlja posebno nevarnost zaradi bližine potisne peči. V zelo slabem stanju pa je tudi peč. za ogrevanje odlitkov v cevni livarni. Poročilo predsednika centralne HTV komisije pa je pokazalo, da je takšnih primerov še več in da je z njimi seznanjeno tehnično vodstvo.
Diskusija je pokazala, da bo potrebno navedene pomanjkljivosti v večji meri reševati v okviru obratov, določneje, na sejah sindikalnih podružnic enot, ODS in oddelkov ZK. V nadaljevanju so diskutantje razpravljali še o družbeni prehrani in zdravstvu ter zobozdravstvu.
Dne 4. aprila je bila v sejni sobi sindikalne podružnice izredna seja Izvršnega in nadzornega odbo-
ra sindikalne podružnice Železarne na kateri so razpravljali o pripombah na analitično ocenitev delovnih mest. Po plodni razpravi so sprejeli naslednje sklepe:
—	izvršni odbor se strinja s predlogom analitične ocene delovnih mest;
—	izvršni odbor zahteva, da strokovne službe in vsi tisti, ki so predlagali, da so se odprla nova delovna mesta, dajo sindikalni podružnici in organom upravljanja točne obrazložitve, zakaj so se ta delovna mesta odprla;
—	opozoriti je komisijo, ki je zadolžena za izdelavo cenikov, da čimprej izvrši svoje delo;
—	potrebno je rešiti vprašanje stimulacije v nekaterih proizvodnih obratih. ODS in obratovod-stva naj proučijo način nagrajevanja z uvedbo akordov in norm na tistih delovnih mestih, kjer je to možno, da bi dobili tako boljše proizvodne rezultate.
■■ Sekretariat Izvršnega odbora sindikalne podružnice je imel 8. aprila redno sejo. Obravnavali so pravilnik o koriščenju letnega dopusta na Rabu in pravila vzajemnega društva. Sklenili so, da bodo dali pravilnik v razpravo izvršnemu odboru sindikalne podružnice, o popravilu inventarja v počitniškem domu na Rabu pa naj bi razpravljali organi upravljanja. Tudi pravila vzajemnega društva so dali v razpravo izvršnemu odboru. Na prihodnji seji pa naj bi IO po sklepu sekretariata obravnaval še praznovanje
1.	maja in delavske športne igre.
IO sindikalne podružnice se je sestal 13. aprila in sprejel dnevni red kot ga je predlagal sekretariat. Glede pravilnika o koriščenju letnega dopusta so sklenili, da sé ta predloži y razpravo kolektivu. Člani kolektiva, ki želijo koristiti dopuste na Rabu ali v drugih počitniških domovih, naj se prijavijo do 10. maja.
/Ko so razpravljali o Ipravildh vzajemnega društva, sò ugotovili, da so sedanja pravila zastarela in da jih bo moral odbor vzajemnega društva do občnega zbora popraviti oziroma prilagoditi. Osnovna misel razprave je, da bi moralo imeti društvo več sredstev in da bi bilo zanimanje za društvo večje, če bi lahko člani dobili v nujnih primerih večje vsote kot doslej. Odbor bi naj našel Obliko, da bi s povečanjem števila članov in popularizacija društva dosegel, da bo služilo namenu, zaradi katerega je ustanovljeno.
Dne 23. aprila so na predlog sekretariata Izvršnega odbora sindikalne podružnice predsedniki iri tajniki podružnic enot razpravljali o Tednu reda in čistoče, o sklicanju zborov delovnih skupnosti, na katerem bi razpravljali o statutu celjske občine in pripravah za obisk in obdaritev bolnih članov kolektiva. Sprejeli so interni program Tedna reda in čistoče, ki so ga izdelali s predsedniki obratnih komisij HTV. Sprejeli so sklep, da bodo v treh volilnih enotah Železarne sklicali zbore delovne skupnosti na katerih bodo odborniki občinske skupščine obrazložili predlog statuta občine in odgovarjali na vprašanja članov kolektiva.
Iz ekonomskih enot
Obraitni delavski sveta v ekonomskih enotah so v mesecu aprilu v večini primerov posvetili svoja zasedanja obravnavi osnutka statuta in pa predlogu revidirane analitične ocenitve delovnih mest. Mimo tega so na zasedanjih obravnavali še razne druge probleme poslovanja v ekonomskih enotah.
LIVARNA VALJEV
Obratni delavski svat livarne valjev se je sestal na svojo 20. redno sejo 31. marca in obravnaval operativni plan za mesec april. ODS- je sprejel operativni plan za mesec april, ki predvideva maksimalno proizvodnjo valjev v tem mesecu. ODS je pri sprejetju plana upošteval vse možnosti, kat eo delovni prostori ih asortiman valjev. Ko je obravnaval predlog revidirane analitične ocenitve delovnih mest, ODS obrata livarne valjev ni mogel animo tega. da kritično in pravilno pregleda ocenitve za poedina delovna mesta. Po razpravi o analitični ocenitvi delovnih mest je ODS dal nekaj predlogov komisiji za analitično ocenitev, da jih ona reši. Ko pa je obravnaval perspektivno povečanje proizvodnje in postopno povečanje delovnega prostora je sklenil, da se naj v livarni valjev uvedeta dve izmeni (nočna in do-
itak ne 'bo prizadelo jugoslovanskih potreb, ker železarna Ilijaiš s svojo sodobno tehnologijo lahko pokrije te potrebe na trgu. Sedanje prostore cevne livarne se bo preuredilo za farmam j é težke in srednje strojne litine in pa za je-dirarno po C02 postopku. S tako
povečanim delovnim prostorom za livarno sive Odtisne pa bi se lahko povečala proizvodnja sive livarne, ki je rentabilna in na trgu močno iskana. Odvisna delovna sila, ki se bo sprostila, bo razdeljena v druge ekonomske eno-
ODS nekatere .pritožbe -zavrnil kot neutemeljene, druge pa, za katere je smatral, da so opravičljive pa je odstopil ' Centralni komisiji za analitično ocenitev delovnih mesit, da jih popravi in vstkladi s sličnimi delovnimi mesti v podjetju.
Na koncu je ODS «postavi! ponovno zahtevo po nujni rešitvi ventilacije livarne in ureditve vprašanja obdelave litine z magnezijem v livarni valjev.
VALJARNA
Skladišče gredic v valjarni
Ob stroju za čiščenje ulitkov v livarni
poldamsfca), s item v zvezi pa je predlagal razširitev nekaterih delovnih mest. ODS je tudi na tem zasedanju postavil zahtevo po intenzivnem reševanju problema ventilacije delovnih prostorov. Predlagal pa je še ureditev loput nad plamenicama in ureditev bunkerja.
JEKLARNA
ODS .obrata jeklarne se je v me-secu aprilu kar dvakrat sestal in «to na 18. in 19. redno sejo. Obe seji je posvetil obravnavi analitične ocenitve delovnih mest. ODS se je zato odločil zaradi izredne važnosti .pravilne analitične ocenitve delovnih mest v obratu, kjer so težki delovni pogoji. Obravnaval je vse pripombe sodelavcev in dodal še svoje lastne pripombe komisiji za analitično ocenitev delavnih mest, ki jo je imenoval delavski svet podjetja. S sklepi, ki jih je ODS sprejel po vprašanju analitične ocenitve delovnih mest je opozoril komisijo, na napake, ki jih bo treba popraviti, seveda če je to v skladu z ocenitvijo sličnih delovnih .mest v ostalih obratih.
LIVARNA SIVE LITINE
Obratni delavski svet Jivame sive litine je imet svojo 30. redno sejo 13. aprila na kateri je obravnaval več zelo važnih vprašanj svojega obrata. Precejšen del razprave 'je posvetil vprašanju proizvodnje v cevni livarni in bil soglasen s tem, da se naj proizvodnja ceri ustavi, ker ni rentabilna. Prenehanje proizvodnje cevi pa
te. kjer manjka delovne sile Cevna livarna je že ustavila proizvodnjo in se je že začelo s preurejanjem za potrebe sive livarne. Na tem zasedanju je ODS pregledal poslovanje obrata za I. tromesečje in dal nekaj tehtnih predlogov za ureditev vsega, kar bi lahko
nosit in zboljšalo «delovne pogoje. Takoj nato je ODS sprejel operativni plan za livarno si ve.litine za mesec maj in poudaril, da se angažirajo vsi za prekoračenje «okvira nalog in dosego kar se da najboljšega dohodka. V obravnavi pritožb na analitično ocenitev je
ODS ekonomske enote valjarne je na svoji 27. redni seji obravnaval pripombe članov ekonomske enote na osnutek analitične ocenitve delovnih mest. «katerega je komisija delavskega sveta podjetja pripravila. Člani ODS so pazljivo in z vso odgovornostjo .pregledali «vse pripombe «in sklenili, «da jih bodo posredovali centralni komisiji za analitično ocenitev v ponovno proučitev. Obratni delavski svet je zavzel stališče, naj komisija prouči in vskladi analitične ocenitve v obrata valjarne z analitičnimi ocenitvami v ostalih osnovnih obratih.
SAMOTNA
Na 28. rednem zasedanju ODS Samotame" so analizirali uspehe dela, tega obrata in pri tem razpravljali o «težavah, ki tarejo ta obrat. V mesecu marcu je samotna presegla plan proizvodnje s skupno 10,9 °/o, kar predstavlja odličen rezultat. Ob tej, priliki je ODS ugotovil, Ida je tudi plan proizvodnje za I. tromesečje prekoračen «tako pri malti, kot pri opeki, doseženo je bilo 25,6 % letnega plana. Kljub težavam v zimskem času je plan le dosežen in presežen tako, da bo lažje slediti zahtevam -plana v ostalih kvartalih. Na tem zasedanju je ODS po-
plan za mesec maj z apelom na ves kolektiv, da stori «vse, da se ga doseže in preseže. OiDS je še sprejel sklepe, ki bi naj omogočili uspeh «organiziranega »Tedna čistoče«, v «katerem .bo obrat «počiščen in «urejena skladišča sirovki.
Na. koncu je CKDS «opozoril ob-
Prebod v jeklarni
povečalo proizvodnjo, produktiv- trdil proizvodni plan — operativni
BILI SMO V ZENICI
Zenica, naš največji metalurški objekt domovine, je organizirala v okviru Uruženja jugoslovenskih železarn dvodnevno posvetovanje o najaktualnejših problemih v črni metalurgiji. Na dnevnem redu tega posvetovanja so referanti podaji;'.udeležencem snov za obravnavo in diskusijo.
Téme posvetovanja:
—	samoupravljanje v ekonomskih enotah in medsebojni odnosi — interni pravilniki.
—	delitev čistega dohodka in problemi delitve
—I rezultati notranje delitve osebnih dohodkov v podjetjih črne metalurgije
—	način delitve in stimulacije v pomožnih in administrativno-tehničnih enotah
—	vpliv štiriizmenskega dela na rezultate in notranje delitve v Železarni Zenica
—	uvajanje skrajšanega delovnega časa in nekatere izkušnje v rudniku in železarni Smederevo.
Ze iz referatov je razvidno, da je bil namen tega posvetovanja izmenjati izkušnje podjetij črne metalurgije v načinu delitve čistega dohodka in uvajanje 42-urnega delovnega tedna. Diskutanti so po podanih referatih poudarili neenakost v podjetjih črne metalurgije, ki izvirajo iz: različne strukture podjtetij, stopnje razvoja, zastarelosti obratov, izkoriščenost kapacitet in strukture
zaposlenih. Zato je zelo težko u-vesti enake kriterije za nagrajevanje po-delu, kakor tudi uvedbe 42-urnega delovnega tedna. .Méd-tem, ko je nagrajevanje po delu zelo lahko uvesti v proizvodnih obratih (če so rentabilni), pa je problem rešiti vprašanje « jadmini-strativno-tehničnega osebja podjetja.
Diskusija je pokazala enak pereč problem tudi pri pomožnih obratih kot so: mehanične in električne delavnice ipd.
Nekatera podjetja so za administrativno tehnično osebje uvedla kriterije pri nagrajevanju po delu: višina realizacije, pravočasna nabava surovin in materiala, znižanje lastnih stroškov, zmanjšanje zalog itd. Vendar je tudi ta način zelo delikaten, ker na vse navedene faktorje vpliva tržišče.
Uvedba 42-urnega delovnega tedna si počasi utira pot tudi v črni metalurgiji, kar so pokazale nekatere izkušnje Železarne Zenica in Smederevo. Na koncu posvetovanja so sprejeli udeleženci nekatere zaključke, medtem tudi:
—	s še temeljitejšimi analizami preiti na 42-umi delovni teden v vseh podjetjih črne metalurgije,
—	razvijati še nadaljno decentralizacijo materialnih sredstev na ekonomske enote,
—	utrjevati nagrajevanje po učinku vse do delovnega mesta.
Pogled na Zenico
STIMULACIJE VAJENCEV V OBĐELOVALNICI VALJEV
Na predlog obratovodstva je ODS obdelovalnice valjev m svoji seji dne 14. 3 1964 sprejel sklep o stimuliranju vajencev iznorrn-nega presežka.
Zara«dS «visokega proizvodnega plana v tem leta se je pred vodstvom ohrata in kolektivom pojavilo «vprašanje pomanjkanja kvalificiranih moči. predvsem 'kvalificiranih strugarjev.
Vodstvo obrata in kadrovski sektor podjetja so «uspeli rešiti nastali problem, na ta način, da so sporazumno z »MIŠ« Štore v obratu zaposlili 6 vajencev-strugar-jev in. letnika. Že po kratkem časni so vajenci, ki jih je -»Miš« Štore odstopila, «' pokazali •.«•svoje sposobnosti in disciplino,'tar s tem v zvezi «tudi delovne uspehe.
Poznano je, da je delo v tem Obratu normirano in da se norm.r ni prèsezki stimulirajo/1 Da pa bi tudi vajenci imeli veselje in interes delati intenzivno, «ter da bi bilo njihovo zalaganje in «truJd nà delovnem mesta poplačano, je CKDS obdelovalnice valjev predlog obraitov«odstva «potrdil. O predlogu je razpravljal in se z njim strinjal «tudi strokovni svet podjetja.
Vajence se za čas, ko delajo redno in samostojno in doprina-šajo s svojim delom k proizvodnji, vključi. v akordno delo, ter se jih na podlagi doseženih rezul-
ratno tarifno komisijo naj pregleda in stori ukrepe za dosledno izvajanje 76. in 80. člena Pravilnika o oblikovanju in delitvi «dohodkov. Z «doslednim izvajanjem teh Šenov bodo pravilno stimulirani tisti delavci, ki nadomeščajo delavce na «višje ocenjenih delovnih mestih, ko so ti zaradi bolezni ali drugih «vzrokov odsotni.
tatov stimulira kot ostale struganje. Način izračuna je postaV-ljen «od strani obratovodstva «tako, «da je možna primerjava med strugarji in vajenci po preseženem številu .točk.'iMerilo za.izra-čun «višine nagrade v «gotovini pa je osnovna nagrada, ki jo vajenci prejemajo od šole in podjetja.
S «tem načinom nagrajevanja je; obrat dosegel enako zainteresiranost pri preseganju norm med starimi strugarji in vajenci. Ublažil pa je «tudi negodiovanje prizadetih strugarjev,1 «ki se ne morejo: redno menjavati, ker, vajenci do svoje polnoletnosti ne smejo delati v nočni «izmeni.
Šumej g.
Dobili smo nov kompresor
«VJprašanje dovoljne količine kooriiprirniranega zraka določenega pritiska je že «dalj časa predstavljalo resno «oviro «v proizvodnji, tako v livarni kot v jieklamd. Posebno ostro je začelo to «vprašanje izstopati zadnje «čase, ko so zaradi povečanja proizvodnje .rasüe potrebe po komprimiranem zraku, vzrok je «bil, da« niso kapacitete kompresor (jev več zadoščale.
Sedaj, ko je «uspelo, da smo dobili nov kompresor iz Madžarske, bo tudi problem komprimiranoga zraka izginil iz dnevnega redà motenj v proizvodnji. Ko«t že o-menjeno, je nov kompresor iz Madžarske izdelek firme »Magvag TKV 1/62« in ima kapaciteto 2210 msh «pri 10 atm pritiska. Ta količina «zraka bo zadoščala za povečane potrebe «po komprimiranem zraku za dalj časa, če dodamo, da bodo ostali kompresorji tudi v pogonu.
Delovne konference sindikalnih podružnic zaključene
Na podlagi sklepa' Izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Štore se v letošnjem letu po sindikalnih podružnicah enot niso vršili občni zbori, temveč delovne konference katerih naloga je bila, pregledati in oceniti delo podružnic v letu 1963. Občni zbori se bodo po omenjenem sklepu vršili v-bodoče vsake dve leti, zato so tudi mandatne dobe članov sindikalnih odborov podaljšane na dve leti. Nove člane odborov so volili le v izjemnih primerih in to, če so bili podani objektivni razlogi. Novoizvoljeni člani bodo opravljali sprejete funkcije do prihodnjega občnega zbora.
Rešiti vprašanje ventilacije
Naslednje (poročilo ima namen prikazati delovno vzdušje na konferencah in seznaniti 'kolektiv z nekaterimi mislimi s posameznih Konferenc sindikalnih podružnic
Na letni konferenci dne 11. 3. je v svojem poročilu predsednik sindikalne podružnice livarne sive litine ugotovil, da je bilo delo organizacije v preteklem: letu zadovoljivo, isaj so imeli 8. rednih sej in 9 delovnih konferenc, poleg tega pa so sodelovali z Obratnim delavskim svetom din obratovodstvom. Na sejah so obravnavali vsa aktualna vprašanja, povezana s problemi proizvodnje, delovne in tehnološke discipline, obravnavali so pravilnik o analitični oceni delovnih mest, razpravljali o staturtu ipd.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik poudaril, da je delovna storilnost odvisna od (boljšega nagrajevanja po. delu. Osebni dohodki so po njegovem mnenju glavni faktor življenjskega standarda delovnih ljudi. Potrebno 'bo .mobilizirati vse sile, da bodo izdelki kvalitetni 'in da bodo z njimi Osvojili tak» domače kot tudi tuja [tržišča. Vsekakor pa bo pri obstoječi proizvodnji in ozkih grlih brez sodobne tehnologije in mehanizacije to težko doseči.
Ko je nadaljeval, je predsednik izrazil dvom .pravilni stimulaciji pomožne delovne sile, posredoval podatke o proizvodnji v preteklem letu ter -opozoril na nekatere težave s tem v zvezi. |
Na delovni konferenci jeklarne, opravljeni dne 18. marca so ugotovili, da je bil sindikalni odbor jeklarne v preteklem letu premalo povezan z organizaci jo ZK jeklarne. V svojem poročilu je izrazil predsednik, nezadovoljstvo zaradi slabe udeležbe na sestankih. Primerilo se je namreč, da so morali sklicati, sestanek tudi po trikrat, da so bili sklepčni. Takoj zatem pa so ugotovili, ida je v obratu 80 odstotkov delavcev, ki se na delo vozijo in jim zato za sestanke preostane le malo časa. Priporočajo, da bi se sestanki sklicevali za vsako dnino posebej, da bi se .tako zagotovila na njih čim večja udeležba.
Predsednikovemu poročilu so sledila še poročila, ki so obravnavala proizvodno problematiko, rekonstrukcijo podjetja, kadrovska vprašanja, delitev dohodka, bilanco podjetja in vprašanja službe HTV. Med drugim sp ugotovili, da je bilo v preteklem letu v jeklarni predvideno število zaposlenih 172, ki pa se je tekom leta z razširitvijo čistilnice povečalo na 183. Dejansko je bilo tekom leta zapo-
Na letni konferenci gradbenega oddelka so soglasno razrešili star sindikalni odbor in v novega izvolili naslednje tovariše: Sevšek Franca, Antlej Franca, Kresnik Franca, Dubej Jožeta, Kukovič Ivana in Kroflič Karla.
Razen volitev in razrešmice pa so obravnavali še poročila tajnika. blagajniku, medsebojne od-
anoti V poročilu ni zajeta podružnica valjarna, kjer ije o njej poročala že prejšnja številka »Stor-sfcega železarja«.
V	sklepni besedi se je predsednik sindikalne podružnice livarne sive litine dotaknil položaja delovnega človeka in podčrtal, da včasih vse preveč govorimo o porastu pnoizvodhje in drugih gospodarskih problemih, pozabljamo pa. na tematiko delovnega 'človeka, na njegove stanovanjske razmere, prehrano itd.. Temu vprašanju bo po njegovem mnenju treba v bodoče posvetiti več pozornosti.
V	razpravi, ki je sledila, so di-skutantje načeli vprašanje izgradnje nove livarne sive litine in ugotovili, da ta letos še ne bo dograjena ter da bo začela delovati šele naslednje leto. 'Več dilskutan-tov je v razpravi, pokazalo na problem ventilacije. 'Po njihovem mnenju 'je rešiitev tega problema prvi pogoj za večjo produktivnost. Konferenca je zato zavzela stališče, da se z ventilacijo ne sme več odlašati, ker bi to resno ogrozilo zdravstveno stanje zaposlenih.
. Na koncu so izvolil nov trinajšt-I članski sindikalni odbor v katerem So naslednji tovariši: Pavič Milan, Pogorelc Mirko, Gretnik Martin, Gornik Franc, Pajk Vinko, Kramer Jože, Kranjc Rudi, Škoberne Franc, Oberžan Milan, Grubemšek Franc. Novak Zofka, Junger Marija in Bobera Adolf.
sienih v jeklarni le 170 delavcev. Iz statističnega pregleda fluktuacije kadrov je razvidno, da je jeklarna udeležena s 13,6 % na število zaposlenih. V obratu pa imajo težave tudi s titolano oslabelimi delavci. Oti jih je kar 14 %. Na njihova, mesta morajo zaposliti fizično ; sposobne 'delavce. Izrazili so upanje, da (bo ta problem rešen v okviru podjetja kot celote. Prav tako so opozorili na večkratne intervencije komisije HTV jeklarne za odsesalme naprave v čistilnici.
V	nadaljevanju so izvolili delegate za letno konfernco sindikata in predsednika, podpredsednika in tajnika za nov sindikalni odbor. Te dolžnosti so prevzeli tovariši Drame Vlado, Toplak Hinko in Godec Martin.
V	razpravi, ki je sledila je bilo govora o slabi 'disciplini v obratu, Zaradi neopravičenih izostankov nekaterih neodgovornih posameznikov morajo drugi delavci še bolj .delati, če nočejo, da bi trpela proizvodnja, Prav tako so bili mnenja, da je v obratu premalo masovnih sestankov.
nose v podjetju, proizvodno problematiko, kadrovska vprašanja, rekonstrukcijo podjetja itd. Ko so govorili o planiranju novega rav-nalnega stroja, je obratovpdja povedal, da so stroj pravočasno planirali, vendar so ga v 'družbenem planu črtali, čeprav je nujno potreben. ker morajo sedaj uporabljati ravnahu- stroj modelne mi-zanne.
V uvodu svojega poročila, ki ga je podal predsednik sindikalne podružnice livarne valjev (dne 19. marca je ugotovil, da mora biti sindikalna (organizacija najmočnejša opora in pobudnik dela delavskega samoupravljanja, kakor tudi vseh političnih, prosvetnih in drugih akcij v prid kolektiva in skupnosti. Dodal je, da je bilo delo sindikalne organizacije, kakor tudi obratnega delavskega 'sveta v preteklem obdobju uspešno. Vsa posvetovanja so bila. učinkovita,' kfer so bili programi dobro pripravljeni. Tehnološka, in delovna disciplina sta bili. zadovoljivi. Nadalje’ je predsednik v imenu odbora izrekel priznanje tehničnemu vodstvu in vsem onim, ki so učinkovito sodelovali s predlogi, nasveti in storitvami .ter ' tako pripomogli, da se je dvignila storilnost. , ■
Ko je nakazal probleme ventilacije, govoril o HTV zaščiti; in strokovnem usposabljanju je podčrtal, da, posveča sindikalna organizacija veliko pozornost tudi za kulturno vzgojo isvojega članstva.. Pozval je člane, da se še nadalje vključujejo v vrste DPD »Svobo-
Ko je na delovni konferenci sindikalne podružnice OTK-labora-torij dne 17 marca ocenjeval delo .podružnice, se je predsednik .v svojem . poročilu dotaknil (tudi vprašanja fluktuacije,(delovne tole.. 'Poimensko je imenoval tova-, riše, ki so odpovedali delovno razmerje in podčrtal, ida so to ljudje, ki so imeli srednješolsko izobrazbo. ali pa bi jo v kratkem času pridobiti. Razen tega so bili že dalj časa v podjetju in so imeti kot taki že določene delovné izkušnje. V nadaljevanju je izrazil mnenje, da bi sedaj, ko smo pred rekonstrukcijo, ne smeli pozabiti na dobre strokovne kadre, brez katerih nam rekonstrukcija ne bo toliko koristila, kot bi sicer lahko.. Potrebno bo upoštevati mlad strokovni kader in mu zaupati več odgovornih in vodilnih mest. Kadrovska služba bi naj temu proib-
Deiovno konferenco sindikalne podružnice obdelovalnice valjev dne 14. marca je otvoril predsednik podružnice s poročilom, v katerem je poročal o rezultatih dela sindikalnega odbora, politično ideološkem delu obratni problematiki, disciplini in kadrovskih vprašanjih.
Ob primerjavi finančnih rezultatov je bilo na konferenci ugo-
tovljeno, da so lastno ceno valjev znižali za 53,8 milijonov. 'Znižanje je šlo na račun zmanjšanja proizvodnih stroškov pri obdelavi. Posledica znižanih proizvodnih stroškov in višjih prodajnih cen pa je ustvarjen dohodek, ki je bil za 80 milijonov višji' od planiranega.
da« in se izobražujejo z branjem strokovne literature in dnevnega časopisja.
Diskultantje so poudariti, da so v preteklem letu v prvi vrsti reševati izvršitev plana, tako, da je bila zaščita delavcev drugotnega pomena. Tako še sedaj ni rešeno vprašanje ventilacije. Predstavnik uprave ing. 'Boris Nečemer je pojasnil, da nastopa pri reševanju omenjenega problèma vprašanje denarnih sredstev, ki bi bila potrebna za komplicirane naprave s tem v zvezi. Prvotno so hoteli zadevo rešiti obenem s preselitvijo livarne sive litine v drugi polovici tega leta. Ker pa so nastopile nekatere težave, se je preselitev zavlekla. Zaradi tega so v okviru podjetja ustanovili posebno komisijo, ki bo uresničila probleme ventilacije.
V izredno plodni razpravi so poudarili. da 'bo . potrebno pregledati vsa delovna mesta, in med bonificirana mesta uvrstiti tuldi delovno mesto livarja. Na koncu so namesto tovarišev, ki šo odšli, kooptirali Urleb Antona, Debeljak Ivana in Stopinšek Franca.
lemu posvetila več pozornosti. Ob koncu poročila je predsednik nakazal področje, katerega bodo motale začeti reševati sindikalne in druge organizacije z vso potrebno resnostjo: družbena prehrana, stanovanjska vprašanja itd. skratka živijenski standard našega delovnega človeka.
, V razpravi so se disfcutantje dotaknili vprašanj družbenega standarda, medsebojnih . odnosov in problemov tovarniškega tiska. Poudariti so, da postane »Stortosi že-iezar«, če je prenapolnjen iz raznimi strokovnimi in . za preprostega človeka nerazumljivimi članki, nezanimiv. Večji poudarek bi se naj dal objektivni in konstruktivni kri,tiki, informiranosti kolektiva o delu samoupravnih organov, strokovnih služb in člankom iz življenja .proizvajalcev.
Sklenili so, da 'bodo v najkrajšem času začeli nagrajevati (po Učinku tudi vajence — strugarje. Računajo, da Ibočto s tem dvigniti produktivnosti v obratu, stimulirati vajence in obdržali povprečje presežka norm, kar je v interesu predvsem starejših strugarjev, ki se (boje, da bi biti prizadeti na račun vajencev pri osebnih dohod-
V dopolnilnih volitvah so spremenili sestav komisije HTV. predsednik te komisije bo odslej Mišič Ivan, člana pa Legvart Franc in Koželj Bogdan. Za komisijo »Varnost v prometu« je bil izvoljen obratovodja ing. Čemak,
UPOŠTEVATI JE TREBA POGOJE DEA
Razen poročila predsednika so na letni konferenci'sindikalne podružnice šannoiarne podali poročila še obratovodje. in sicer o pro-' izvodrtji. predsednik ODS o delu sveta in predsednik HTV komisije o delu te komisije.
Predsednik je podal ocene deda podružnice za preteklo leto in govoril o medsebojnih odnosih, ki v samotami niso vedno takšni kot bi morali biti. Opozoril je, da je rezultat fcritizerstva mnogokrat ravno nasproten od tega, kar bi z njim želeli doseči. V bodoče bo potrebno večje medsebojno upoštevanje in pogostejši stiki med delavci, preddelavci, mojstri in obratovodistvom.
Diskutanti so grajati govorice, da je samotama za Železarno nerentabilen obrat. Takšne govorice lahko po njihovem mnenju samo negativno vplivajo, ne samo na ljudi, zaposlene v Samotami, ampak tildi na obrate, ker dobivajo delavci teh obratov vtis, da preživljajo nerentabilno šamotamo.-Prav bi bilo, da bi se nekoliko bolj upoštevati pogoji, v katerih delajo delavci iz šamotame, njihove težave okrog plafoniranih cen. iztrošenost naprav ipd.
Ker so nekateri tovariši iz odbora odšli na odsluženje kadrovskega roka. so na njihovo mesto kooptirati Udovič Franca, Razee Franca, Gobec Ervina, dn Trebovc Stanka. Izpraznjeno. mesto v komisiji za rekreacijo je zasedel Majoranc 'Ivan, poverjenik Svobode bo odslej Jošt Ivan, Flis Leopold pa bo poverjenik Prešernove 'družbe.
KRITIČNA OCENA DOSEDANJEGA DELA
Značilno za letno konferenco sindikalnega odbora mehanične delavnice, ki je bila 19. marca je, da so zelo kritično oceniti dosedanje delo sindikalne podružnice.
Na petih sestankih in sedmih sejah so obravnavati, predvsem or-iganizacijiska 'vprašanja, niso se pa pogovarjati o dogajanjih znotraj enote o normah, o HTV, o delovni disciplini, proizvodnji, režijskih in poslovnih stroških ipd. Sklepe delavskega sveta so obdelali le na oglasnih deskah. Čeprav vedo. da bi morati biti člani kolektiva seznanjeni o vseh dogajanjih, je bilo obveščanje površno.
V diskusiji so se dotakniti tudi nekaterih notranjih problemov, kot vprašanja pitne vode, sanitarij. čuvanja inventarja, svetlobe v obratu, delitve zaščitnih sredstev, discipline ipd.
Zmanjšati obremenitve osebnih dohodkov
Uslužbenci so na svoji letni konferenci dne '23. maamca razpravljati o poročilu odbora podružnice dn statutu podjetja. Razen tega so kritizirali način, da mora podjetje odtegovati posameznikom od njihovega osebnega dohodka vse mogoče prispevke, dajatve, penale, kredite, kar seveda navidezno zmanjšuje osebne dohodke in povzroča negodovanje zaposlenih. Potrebno bi : bilo zavzeti stališče, da bi se posamezniki ne mogli zadolževati in potem kritizirati zaradi tega navidezno zmanjšane osebne dohodke. V predloženi, analizi, napravljeni na ekspeditu. se. vidi, da so kvalificirani delavci od osebnega dohodka 35.000 din prejeti zaradi obremenitve istega le 18.000 din v izplačilo, polkvalifi cirani od
34.000	le 15.000 dn nekvalificirani od 28.000 din le 11.000 din. če se preostanek deti še z dve, so izplačani osebni dohodki rès zaskrbljujoče nizki.
Delovna storilnost je odvisna od nagrajevanja po dein
Slaba udeležba na sestankih
Potreben je ravnalni stroj
Obravnavati strokovne kadre
Vajence nagraditi po učinku
kih.
Delovne konference
FLUKTUACIJA, ZASKRBLJUJOČ POJAV
Letna konferenca sindikalne podružnice promet dne 15. manca je pokaizala, da je bilo delo podružnice v preteklem letu M juto vsem težavam uspešno in je bil storjen korak naprej. Vsa važnejša vprašanja so reševali skupno z otoratovodjem in ODS. Trudili so se, da so kar se da dosledno obveščali članstvo o svojem delu.
Dotaknili so se tudi slabosti, s katerimi se srečujemo. V izčrpnem poročilu je predsednik podružnice grajal neodgovorno fcri-tizerstvo nekaterih posameznikov in njihova neutemeljena in neresna stališča do organov samoupravljanja. Takšni posamezniki se še ne počutijo toot upravljalni v lastnem kolektivu. Nemalokrat zanemarjjajo osnovno dolžnost upravljalcev, foudno skrtoeti za zaupana sredstva, to je stroje, lokomotive, vozni park in orodje. Takšni ljudje so svojemu odnosu primemo spremljali tudi akcije podružnice v preteklem letu in temu primemo obravnavali tudi statut podjetja. V bodoče bo potrebno s temi ljudmi mnogo razpravljati in jim pojasnjevati vlogo in mesto samoupravljanja.
Ob obravnavanju kadrovskih vprašanj so ugotovili, da so fluktuaciji delovne sile na drugem mestu med obrati Železarne. To je nedvomno zaskrbljujoč pojav. Ko so analizirali vzroke so ugotovili, da odhajajo delavci drugam v večini primerov zaradi večjih zaslužkov in zaradi nevarnosti dela v prometni službi. Še težje pa so razmere zaradi tega, ker ne
VEČ POVERJENIKOV
Tudi na letni konferenci sindikalne podružnice ekspedit so razpravljali o dobrih in slabih straneh dosedanjega dela podružnice. Udeležba na sestankih ni bila najboljša; nekoliko bolje je bilo. ko so vpeljali sestanke po izmenah. Največje težave so imeli zaradi tega, ker so njihovi delavci razkropljeni po vsej tovarni, da med sabo nimajo prave povezave. V bodoče bodo skušali ta problem, rešiti s poverjeniki, ki bodo skrbeli za vskiajeno delo.
V	diskusiji so. govorih o notranjih problemih ékspedita. Obračun akordnih presežkov in izračun osebnih dohodkov se jim ždita nerazumljiva, sami dohodki pa so po mnenju diskuitantov prenizki.
Nov sindikalni odbor sestavljajo Tržan Marjan, Gajšek Martin, Dfešček Karel, Vodeb Jakob, Fajdiga Ivan, Vreže Albin in Frece Franc. Za poverjenike so izvolili Duše j -Alberta. Zajko Janeza in Škorjak Stanka. 1
IZBOLJŠATI OBVEŠČANJE V KOLEKTIVU
V	svojem izvajanju na letni konferenci sindikalne podružnice elektroplavža z dne 19. marca jé podal predsednik le organizacijsko poročilo, o ostalih problemih pa so poročali predstavniki organov upravljanja in vodstva enote. V poročilu je med drugim ugotovil, da so v preteklem obdobju vse premalo razpravljali s člani kolektiva o gospodarski politiki, nagrajevanju po delu, delovni disciplini ipd. Pripomnil je, da je njihov ODS sicer obravnaval to problematiko na svojih zasedanjih ter z objavami na oglasnih deskah seznanjal člane kolektiva o svojem delu. Seveda pa ta oblika obveščanja ni najbolj ustrezna. Potrebno bi 'bilo uvesti posebne sestanke, oziroma razgovore, kjer bi člani kolektiva dajali pripombe k nastajajočim problemom.
V	razpravi so razen o delitvi dohodka in osebnih dohodkov govorili tudi o rekonstrukciji in nekaterih notranjih problemih.
morejo pridobiti novih sodelavcev s primerno strokovno izobrazba
V nadaljevanju so obravnavali še nekatere notranje probleme in
med drugim opozorili na velike stojnine, ki so jih imeli že takoj na začetku leta, kritizirali pomanjkljivo kvaliteto zaščitnih sredstev, govorili o pitni vodi, na koncu pa So pooblastili odbor sindikalne podružnice, lua izdela akcijski program za prihodnje ohdbbje in z njim seznam članstvo.
NOVI PROSTORI
V	obratu modelne mi zame je bilo dne 19. marca na letni konferenci ugotovljeno, da prevladujejo iukaj mlajši ljudje s stažem od 8 do 14 let, ki imajo razen možnosti napredovanja itežave še z nabavo novih strojev, konkretno stružnice in tračne žage. Stružnica za obdelavo modelov v skladišču nad mehanično delavnico je zaradi montaže neuporabna. Tla na katera je pritrjena, so omajana in pri visokih vrtljajih stroj močno poskakuje, tako, da je. delo na njem nevarno. Računajo, da bodo po damontaži črpalk dobili prostor, kjer je sedaj staro črpališče.
V	nadaljevanju so razrešili dosedanji odbor in v novega izvolili Luževič Štefana, Tušek Jožeta, Romih Alberta, Deržan Ludvika, Kovačič Jožeta, Rozman Antona (mlajšega) in Jančič Franca.
POŽIVETI DELO PODRUŽNICE
Na dnevnem redu letne konference energetskega obrata dne 20. marca je .bilo razen poročila predsednika sindikalne podružnice o poslovanju sindikalnega pododbora za preteklo obdobje še poročilo obratovodje o proizvodni 'Problematiki in podjetja, delovnih odnosih in rekonstrukciji, dalje poročilo predsednika ODS, razprava o gornjih poročilih, izvolitev novega člana odbora sindikalne 'podružnice obrata in razno.
Namesto odišlega člana je bil za novega člana sindikalnega odbora izvoljen Gašper Branko.
Na podlagi razprave in poročil so sklenili, da bo v bodoče potrebno poživiti delo njihove sindikalne 'podružnice in povečati skrb za higiensko tehnične pogoje dela zaposlenih. Potrebno pa bo poskrbeti 'tudi za hitrejše in boljše informiranje o tekočih problemih obrata in .podjetja ter dosledneje izvajati sklepe in navodila izvršnega odbora sindikalne podružnice.
SKRB ZA
KVALITETO USLUG
Komunalni oddelek je na letni konferenci 18 marca ocenil dosedanje delo podružnice kot pozitivno, s tem, da bo potrebno v prihodnje vlagati v delo več požrtvovalnosti. Menijo namreč, da kljub vsemu še niso 'dbsegli uspehov. ki bi jih lahko. Udeležili so sé obeh krvodajalskih akcij in dosegli. da so v procentu dali največ krvodajalcev v podjetju.
Dosežkov .proizvodnje niso mogli obravnavati, saj so v sestavu sindikalnega odbora komunale režijski obrati kot komunalni oddelek, varnostna služba in reševalna služba. Podčrtali pa so, da so se v preteklem obdobju posamezni oddelki trudili, da bi prispevali k celotnim dosežkom podjetja. Z raznimi .prevozi materiala in podobnim sb izvrševali usluge neposredno, proizvodnim obratom, razen "tega pa so se. trudili, da so bili objekti in naselje v redu .počiščeni.
V razpravi so ugotovili, da so se osebni .dohodki v komunalnem oddelku dvignili za okrog 20%, na drugi strani pa so se dvignile tudi cene raznim .prehrambenim artiklom, tako da jih je dvig zelo prizadel.
DOSEDANJE DELO ZADOVOLJIVO
Elektrod elavnica je imela svojo letno konferenco 21. marca. Delo odbora za preteklo leto so ocenili kot zadovoljivo ter pohvalili člane kolektiva, ki so kazali precejšnjo mero razumevanja za sodelovanje v vseh akcijah odbora. Ob-ratovodja je nakazal problematd-fco delavnice s posebnim ozirom na tarifna in stanovanjska vprašanja, delovne pogoje in odnos do vajencev ter dalo z njimi.
Po razpravi na gornja poročila so izvolili na mesto tovarišev, tki sita odšla na odsluženje kadrovskega roka Špes Ivana kot namestnika tajnika, za tretjega člana HTV komisije pa je bil imenovan Gobec Jože.
NAŠE PRIPOMBE K TEZAM O NOVEM POKOJNINSKEM SISTEMU
Sindikalna podružnica Železarne Štore je prejela od Občinskega sindikalnega sveta Celje v razpravo teze o novem pokojninskem sistemu. Teze so vzbudile živahne razprave med člani kolektiva, posebne pripombe pa je izdelal tudi oddelek za socialno zavarovanje v kadrovskem sektorju. Na razširjeni seji je razpravljal o tezah izvršni odbor sindikalne podružnice, nato pa so o njih razpravljali še v vseh delovnih enotah' podjetja.
Največ razprav je bilo okrog dviga starostne meje in o posledicah tega ukrepa. Na splošno izhaja iz pripomb, da v tem pogledu nov pokojninski sistem za osnovne obrate našega podjetja ni sprejemljiv. Delo V teh obratih je zvezano z izredno težkimi delovnimi pogoji, tako da se flelav-ci že po sedanjem sistemu težko redno upokojijo. Nekateri obrati so predlagali, da bi se s pogoji njihovega dela seznanile posebne komisije Zavoda za socialno zavarovanje in Republiškega inšpektorata za delo.
K tej točki, to je k dvigu starostne meje je imel pripombe tudi socialni oddelek, ki je med drugim opozoril na problem visokokvalificiranih kadrov in navedel primer, da se nekdo zaposli pri 26 letih in ima po 40 letih delovne dobe 66 starostnih let. Razen tega pa omenjeni oddelek predlaga, da bi bilo potrebno zavzeti stališče o priznanju dobe za čas služenja rednega vojaškega roka in šolanja na višjih in visokih šolah.
Glede beneficirane delovne dobe je bilo slišati pripombe, da naj bi delovne organizacije same sestavile spiske delovnih mest, hi bi prišla za to v poštev. V vseh osnovnih obratih pa so bili mnenja, da bi bilo treba delavce črne metalurgije šteti med. kategorije poklicev z beneficirano delovno dobo.
Tudi socialni, oddelek se je v svojih pripombah na teže dotaknil beneficirane delovne dobe. Ne strinja se s tezami, ki pravijo, da morajo delovne organiza-
VOZI PREVIDNO...
Smo v času, ko iz dneva v dan narašča promet na naših cestah. Poleg domačih motornih vozil so vse številnejša vozila s tujimi registrskimi tablicami — turisti.
Težko je v času tolike motorizacije vzdrževati rad na cestì, če vsakdo hiti in se ne ozira na okolico. Veliko je nesreč zaradi prehitre vožnje, nepravilnih prehitevanj, neupoštevanja prednosti,
spoštovanja prometnih znakov itd. Vse češči pa so primeri vinjenosti in neizpravnih vozil, 3d povzročajo hude nesreče.
Pozor! Ko greš ali se pelješ v službo upoštevaj, da nisi na cesti sam! Ko odhajaš od doma preglej svoje vozilo, če pa si utrujen ali pa užival alkoholne pijače, ne sedaj za volan. V našem podjetju je veliko kolesarjev in mopedistov. Ali ste vsi, ki imate .kolo ali motor pregledali vaše vozilo, predno ste se podali na pot, da se
cije, kjer imajo mesta s to dobo plačevati toliko večji prispevek. Menijo, da delavci niso krivi, če delajo pod težjimi delovnimi pogoji. Delovna mesta z beneficirano delovno dobo naj bi bila po mnenju socialnega oddelka predmet posebnih študij.
Precej je bilo pripomb tudi na osnove zavarovanja. Sistem, ki predvidevajo teze je nespremenljiv, ker bi za uspešno delovanje zahteval mnogo dodatnega administrativnega kadra, razen tèga pa je preživel in so ga opustila Že vsa zavarovanja na Svetu.
Predmet razprav je bila tudi valorizacija pokojnin. Po tezah se osebni dohodki ob upokojitvi povečajo zd tolikšen procent, za kolikor je šla povprečna raven osebnih dohodkov navzgor. Osnove bi se računale za pet let nazaj v nominalni vrednosti. Nedvomno bi pri zbiranju osnov Za zavarovanje nastopile velike težave; zbiranje podatkov bi pomenilo veliko obremenitev za pristojne službe, povečala bi se administracija ipd. Razen tega pa bi moral imeti sklad pokojninskega zavarovanja še posebna sredstva — valorizacijski sklad. Mnogo enostavneje bi bilo, da se izvrši valorizacija brez teh osnov; višina pokojnin naj se računa naravnost od osebnih dohodkov s tem, da bi bila za povprečje dovolj doba treh in ne petih let.
V pripravah na nov pokojninski sistem bi bilo po mnenju socialnega oddelka in nekaterih di-skutantov odpraviti birokračijo, ki spremlja star sistem. V zmešnjavi obstoječih predpisov se naš delovni človek ne more znajti. Zadeve, ki jih sedaj urejajo številni dopolnilni predpisi se naj rešijo z novim zakonom, ta pa naj bo pisan tako, da bo razumljiv slehernemu povprečnemu državljanu oziroma zavarovancu. Stremeti je za tem, da bo nekdo, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, takoj vedel, kakšno pokojnino lahko pričakuje.
Lojze Vrečko
vrnete srečno idiomov? Ce niste, storite.takoj! Pri pregledu .ugotovi .in odpravi napake, ki so nastale na vozilu! Preglej naslednje dele vozila: gume, svetlobna telesa (prednja in zadnja luč —j mačje oko), krmilo, signalne naprave in zavore. -Šele, ko si odpravil te napake se odpravi na pot. Pri vožnji bodi discipliniran in vzgled-ostalim voznikom.. Ko voziš po slabi cesti, vozi počasi in previdno!
V našem kolektivu diz obratov jeklarna, livarna sive litine, modelna. mizama, mehanična delavnica in ekspedita, je .bilo več nezgod na poti v oziroma iz službe. Čeprav niso te nezgode težke, pa je prav, da te dragi bralec — koristnik cest — opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na cesti.
Komisija za varnost v prometu Železarne Štore ima namen v mesecu maju pregledati kolesa in opozoriti lastnike z vljudnostnimi napotki o napakah njihovih vozil.
Kolesarji, upoštevajte opozorilo, kar s tem obvarujete sebe in mimoidoče!
Komisija za varnost v prometu
Pišite v
v
Bele&aefaf
Sicer brez besed; velja pa za dosti primerov
Samo previdnemu je elektrika v pomoč...	DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Elektrika je osnova sodobne civilizacije. Piri nas sd je še posebno po osvoboditvi na široko utrla pot v domala slebeimi kot našega doma. Z elektriko kuhamo, pečemo, igre jemo, peremo, čistimo ‘itd. Žal pa je elektrika nemalokrat vzrok težkih nesreč, še posebej ako električne instalacije niso pravilno napeljane ali pa električne naprave niso v brezhibnem stanju
Električna peč in likalnik sta nevarna povzročitelja požara, če sta nepravilno postavljena v bližini gorljivih predmetov.
Za življenje je sila nevarno, če:
—	električni vodniki ndiso pravilno izolirani,
—	električne instalacije tóso pravilno napeljane, električne naprave niso pravilno ozemljene,
—	popravljaš električne naprave. ki sol pod napetostjo
—	namestiš prenosne električne naprave v bližino predmetov ali delov zgradbe, ki so v dobrem stiku z zemljo.
Požar pa lahko povzročijo predvsem:
■preobremenjeni vodniki. Ako priklopiš na žico s premajhnim presekom, več električnih aparatov, se bo žica segrela. Na segreti žici prične tleti izolacija, kar lahko zaneti požar. Za vsako žico je ■določeno kako močna mora (biti varovalka.
Upoštevaj ! V starih hišah so ■električni vodniki namenjeni samo za razsvetljavo. Zato se prd-namestitvi električnih , aparatov posvetuj s strokovnjakom.
Požar lahko povzročijo tudi:
: — z žicami premeščene varovalke,
- — kratek, stik izairadi dotika dveh. neizabranih vodnikov pod napetostjo. Pri kratkem stiku nastane namreč zelo vroč plamen, ki. tali 'žico. Ako je v biižini žice gorljiv predmet, se vžge,
—	pozabljivost in malomarno ravnanje z električnimi napravami.
Kuhanje z električnim-štedilnikom ali -icello navadnim kuhalnikom je praktično in je želja' vsake (gospodinje. Želja gospodinje je vsekakor tudi električni likalnik, peč za ogrevanje, sesalec itd.
Preobremenjena vtičnica je mnogokrat vzrok poškodb na električnih instalacijah, kar lahko povzroči tudi požar.
Vendar si je treba zapomniti! Ne kratke in 'zemeljske stike v insta-
kuhaj na električnem štedilniku, ako nisi doma, ako greš v trgovino, na trg, v kino itd. Lahko te mepredvMoima kaj zadrži* pa se ne vrneš ob-pravem -času. Voda medtem povre, hrana v posodi se prične žgati, dokler ne zagori s plamehom. Ako nisi doma. nikar ne 'segrevaj sobe im' drugih prostorov z električno pečjo. Električna peč segreva bližje predmete in če so ti vnetljivi, lahko nastane požar. Prav tako se lahko vnamejo lesena.tla, ako peč stoji na njih. Gretje prostorov tudi ni priporočljivo preko noči, med spanjem, ker lahko tleči predmeti zaduše in zastrupijo speče. Nad električno pečjo ali 'štedilnikom nikar ne suši perila brez nadzor: stva. Nič manj nevaren je električni likalnik! Se posebej zato, kar je v njegovi biižini vedno dovolj vnetljivih predmetov. Električnega likalnika ne vključuj, če opravljaš druga Idela, ki\te čestokrat zadrže dalj časa, kot pa si mislil. Nikar' ne postavljaj likalnika na mizo, na perilo ali na gorljiv podstavek.- Prej, ko zapustiš Stanovanje se prepričaj, če si izklopil električni tok.
Ce tósi vešč, prepusti popravila strokovnjaku!1
Pokvarjena ali preobremenjena električna instalacija ali električna naprava prisili varovalko, da ogroženi del instalacije izključi. V takem primeru si običajno po-
če menjaš varovalko, jo menjaj z isto —■ originalno. Nikdar ne premoščaj1 varovalke ' z žico, ker lahko povzroči požar.
magaš, da automatsko varovalko blokiraš (ji onemogočiš izključitev), ali pri navadni varovalki premostiš varovalno patrono ,s šopom tanke žice. Tako, nestrokovno in nepravilno popravilo te v krogu domačih napravi junaka, tebi pa sé Zdi. da je na tem svetu vse itako 'enostavno in d& veš več kot najboljši strokovnjak. Vendar si se zmotil in postavil sod smodnika zraven ogn ja. S. takim ' »popravilom« dopuščaš premostitve.
laciji in onemogočiš v trenutku potrebe samodejno isključite v instalacije.
Vedi! Varovalka je najbolj potreben element celotne instalacije. Ona varuje celotno električno instalacijo in vse električne naprave indirektno pa celo tvoje imetje. Zato varovalne patrone nikoli ne premeščaj in avtomate ne blokiraj. Če sam napake ne moreš odpraviti, /pokliči strokovnjaka.
Okvar na električnih instalacijah ne popravljaj sam, če nisi vešč. Prepasti to strokovnjaku, ki bo varno in dobro popravil.
Vsaka električna naprava ali instalacija, je tudi enako nevarna za življenje, kot za požar. Zapomni si! Električnih naprav, ki ima-jo^ kovinsko ohišje, katero pa ni ničeno. je nevarno. Vsi kovinski električni porabniki, to’so: štedilniki, likalniki, bojlerji, hladilniki itd. marajo biti predpisano ničerii, tako .da v primeru okvare ne ogrožajo človeškega življenja. Priključne .vrvice z obrabljeno izolacijo ne uporabljaj, temveč jo izaanenjaj z novo. Ako ©e vžge električna naprava ali električna instalacija, najprej odklopi njo od napetosti in šele tedaj prični gasiti. . V kolikor, tega ne storiš dn začneis gasiti z vodo, povečaš škodo obenem pa lahko zaradi prevodnosti vode prideš v stik z električnim tokom, kar je smrtno nevarno. Ne podcenjuj nevarnosti, ki tiče v električni napeljavi in napravah. Naštete, so Ig nekatere nevarnosti, ki so lahko vzrok nesreče zaradi neprevidnega ravnanja z električnimi napravami. Vsa ta osnovna navodila je trebä upoštevati, če hočemo, da se bo število nesreč zaradi neprevidnega ravnanja >z električnimi napravami, ki se danes često dogajajo, če ne v celoti pa vsaj občutno zmanjšalo. Posebno pa še maramo preprečiti igranje otrok z električnimi napravami, oziroma preprečiti dostop otrokom do teh naprav.
Gasilska služba
Naši nekdanji sodelavci, ki so na odsluženju kadrovskega roka v JLA so nam pisali:
Škoberne Jože (prej v livarni sive litine) nam je pisal naslednje pismo: Oglašam se z nekaj' vrsticami in toplo pozdravljam vse člane kolektiva. Prècej časa je že minilo kar šem zapustil kolektiv, vendar se rad spominjam na čase, ki sem jih preživljal med tovariši in sodelavci. Zelo me razveseli Štorski železar, ki ga vedno nestrpno pričakujem. Saj me seznanja z dogodki in uspehi iz podjetja v katerem sem delal. Rad bi se ponovno vrnil med tovariše s katerimi sem živel v že-
lezarni. Na koncu želim vsem članom kolektiva za delavski praznik mnogo delovnih uspehov.
Penič Franc, (prej na prometu), Gajšek Adolf (prej v jeklarni) Šume j Anton (prej v elek-trodelavnici), Vrečko Franc (prej v livarni sive litine ) in Esih Ludvik (prej v Samotni) pozdravljajo celotni kolektiv in za prvomajske praznike želijo mnogo delovnih uspehov.
Kladnik Vinko (prej na prometu) pa piše: Z nekaj vrsticami se oglašam kot nekdanji sodelavec vašega kolektiva. Nahajam se kot graničar na madžarski meji in sem ponosen, da lahko sto-
Komdsija za rekreacijo pri Železarni Štore je pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Celje organizirala v počastitev p maja delavske športne igre v šahu. kegljanju, namiznem tenisu, .odbojki, streljanju, rokometu in v malem nogometu. Tekmovanje je bilo v času od 20. do 25. aprila 1964 na vseh športnih objektih v Štorah. Tekmovanje v šahu in malem nogometu pa je bilo v Celju. Železarna Štore se je udeležila v vseh panogah razen v namizpem tenisu za ženske.
Rezultati v posameznih panogah so 'bili naslednji:
Šah:
1.	Cinkarna
2.	Ingrad
a .TEP Celje
4.	Klima Celje
5.	IFA Celje itd.
Rokomet
1.	Klima Celje
2.	Železarna Štore
A IFA Celje
4.	Tovarna tehtnic Celje
5.	TEP Celje itd.
Namizni tenis:
1.	Železarna Štore
2.	IFA Celje
3.	Tapetništvo Celje
4.	Kovinotehna Celje
5.	Merx Celje Odbojka moški:
1.	Ingrad Celje
2.	Cinkarna Celje
3.	Biol Celje
4.	Merx Celje
5.	Železarna Štore itd. Streljanje moški:
1.	TEP Celje
jim na straži na meji naše domovine. Še enkrat se najlepše zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poslali, in prosim, da se ta zahvala objavi v Štorskem Žele-zarju, katerega vedno težko pričakujem in z veseljem prečitam. Vsem članom kolektiva ždim vesele prvomajske praznike in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Ob zaključku vse najiskreheje pozdravljam, še posebno delovni kolektiv obrata promet in kurilnica, kjer sem bil zaposlen.
UREDNIŠKEMU ODBORU!
Dragi tovariši,-dovolite mi, da se' preko Vašega lista najlepše zahvalim vsem članom uredniškega odbora za redno pošiljanje lista Štorski Železar. Tako ste mi omogočili, da sem v času, sem na odsluženju vojaškega roko sem na odsluženju vojaškega vostmi v podjetju., kakor tudi z uspehi in načrti kolektiva, v katerem sem nekdaj tudi jaz proizvajal. Posebno me veseli to, da ste pričeli z rekonstrukcijo, kar pomeni veliko delovno zmago ne samo za naš kolektiv, ampak za celo našo socialistično domovino.
Ob 1. maju, največjemu mednarodnemu prazniku dela, pa želim vsem članom kolektiva in bralcem ■ Štorskega Železarja mnogo delovnih uspehov.
Vaš nekdanji član Emil Gajšek
Čestitkam ih zahvali se pridružuje tudi Kragelj Ivan, s katerim služiva skupaj kadrovski rok.
V Bački Topoli, dne 26. 4. 1964.
BESEDE OB SLOVESU
Šestintrideset let (dela, od tega od tega štiriintrideset let dela v železarni pomeni vztrajati v trdem delu, tako da človek komaj pomisli, da mora nekega dne zapustiti delo in svoje sodelavce, saj se v delo in v okolje tako vživiš, da ga sploh ne misliš zapustiti. Toda življenje zahteva svoje, delo in potem zaslužen pokoj. In tako je tudi na mene prišla vrsta, da sem po 34 letih trdega, a zanimivega dela v železarni moral odstopiti svoje de-
2.	TNZ Celje -
3.	Cinkarna Celje
4.	Železarna Štore
5.	Ingrad Celje itd. Streljanje ženske:
1.	Železarna Štore
2.	Ingrad Celje
3.	TNZ Celje
4.	Merx Celje
5.	Kovinotehna Celje itd. Odbojka ženske:
1.	Ingrad Celje
2.	TNZ Celje
3.	Elektro Celje
4.	Železarna Štore
Mali nogomet:
1.	Merx Celje
2.	Zlatama Celje 3., Tkanina Celje 4. TNZ Celje
Kegljanje:
1.	Železarna Štore
2.	TEP Celje
3.	TNZ Celje
4.	Elektro Celje
5.	AERO Celje itd.
Skupni plasma:
1.	Železarna Štore	20	točk
2.	Ingrad Celje	16	točk
3.	Cinkarna Celje	15	točk
4.	TNZ Celje	12	točk
5.	TEP Celje	11	točk
V namiznem tenisu za ženske je ekipa Cinkarne osvojila 1. mesto brez konkurence.
Vse prvo plasirane ekipe v posameznih panogah-so prejele za nagrado praktična darila. Prve tri v skupnem plasmanu pa prehodne pokale občinskega sindikalnega sveta Celje.
lovno mesto mlajšim, še ne izgaranim delavcem. Že sama misel, da boš moral zapustiti dolgoletne dobre tovariše v delu in ustvarjanju, je grenka. Kar bojiš se trenutka,: ko bo treba seči v roke in vzeti slöVo. Toda moji sodelavci so mi priredili tako presenečenje, da tega ne bom mogel še dolgo pozabiti'. To je bilo slovo, kakor ga nisem pričakoval, to je bil dogodek, ki mi je še enkrat potrdil, kako trdno tovarištvo skuje dolgoletno skupno delo. Toliko prisrčnosti sem bil deležen že v obratu valjarne in toliko pozornosti potem skupaj z ostalimi 4 sodelavci, ki so odšli tudi v pokoj, da čutem dolžnost, da se zahvalim delovodji tov. Halerju, mojim sodelavcem za pripravljeno presenečenje, u-pravi.podjetja, sindikalni podružnici in organom upravljanja, pa v imenu vseh šestih upokojencev, ki smo se 29. aprila poslovili od svojih delovnih mest in sodelavcev, za pokazano prisrčnost in. pozornost ob slovesu. Taki dogodki človeka še bolj navežejo na kolektiv, čeprav se od njega, to je od dela v"tem kolektivu poslovi. Toda vezi, ki so se spletle ob dolgoletnem delu, ob skupnih naporih za napredek podjetja, teh vezi ne pretrga nihče. Nimam besedi, s katerimi bi lahko izrazil svoja čustva in vse tisto, kar bi rad povedal v zahvalo vsem, s katerimi sem toliko let premagoval neštete težave in doživljal razveseljive delovne zmage, ki so me ob odhodu iz kolektiva tako počastili, me obdarili in mi izrekli toliko lepih želja na pot v pokoj.
Vsem mojim sodelavcem, vsem predstavnikom kolektiva valjarne in železarne velja moja prisrčna zahvala in zagotovilo, da bom šef živel s kolektivom, 1 še bom spremljal napore in zmage kolektiva, povsod in vselej bom s. ponosom povedal, kje sem sodeloval, kje ustvarjal in prispeval za lepšo bodočnost zlasti našega mladega rodu.
Še enkrat moja topla zahvala vsem, ki so mi priredili tako lepo in res tovariško slovo.
Ivan Stojan
V mesecu aprilu 1964
6.	do 7. 6. 1964
»NUNA«, ameriški barvni film; drama, (izredna dolžina). V glavni vlogi nastopa:- Audrey Hepburn.
13. do 14. 6. 1964 »MINUTA ZA UMOR«, jugoslovanski film; kriminalni. V glavnih vlogah nastopajo: Duša Počkaj, Zlatko Madunič, Lojze Rozman.
20.	do 21. 6 1964
»VELIKA DEŽELA«, ameriški
Ko bi mlajši...
Pred praznikom dela L maj smo se v sindikalni sejni sobi poslovili od naših delavcev — veteranov, ki zasluženo odhajajo v pokoj. Ob prijetnem kramljanju, obujanju sipominov na predvojna, vojna in leta po osvoboditvi so se od njih poslovili predstavniki sindikalne
barvni cinemaskop; vestern. V glavnih vlogah nastopajo: Gregory Peck, Jean Simons, Charlton Heston, Caroli Baker, Burl Ives.
27. do 28. 6. 1964 »HERKUL IN LIBIJSKA KRALJICA«, italijanski barvni film, sinemaskop z zgodovinsko tematiko.
V nedeljski matineji za šolsko mladino bodo predvajani naslednji filmi: : »Nuna«, »Velika dežela«, »Herkul in libijska kraljica«.
ki ga jim daje naša družbena ureditev, bi bilo še lepše!«
čeprav so prehodili vsa ta viharna leta, so jim lica še vedno vedra in pripravljena ob vsaki priložnosti zabavati družbo. »Bili smo preko mejà naše domovine, toda domača gruda te vedno in povsod vleče nazaj. Tako smo tu-
Novosprejeti člani kolektiva:
LOVRECAK Marka JOŽEF, doma iz Dolge gore, NK' delavec, promet; ŽLENDER Jožefa IVAN iz Sopote pri Podčetrtku, NK delavec, promet; STRUŽNIK Ivana JANEZ iz Žegar pri Prevarju, NK delavec, promet; GRAČNAR Antoria ANTON iz Podpeči pri Planini, NK delavec, promet; VREČKO Martina MARTIN iz Šentjurja, SS ' uslužbenec, v komercialni sektor; CERAJ Franja VILIM iz Hru-ševca, NK delavec, valjarna; PLANKO IVAN iz Gorice pri Dobju, NK delavec, valjarna; REZAR Friderika FILIP iz Štor, NK delavec, promet; RATAJC Ivana IVAN iz Rifnika pri Šentjurju, NK delavec, samotama; ŠKET Antona MIRKO iz Kostrivnice, NK delavec, samotama; SADAR Jožeta JOŽE iz Laškega, VŠ uslužbenec, komercialni sektor; NOVAK Ivana ANTON iz Brez pri Lahkem, NK delavec, promet; GAJŠEK Antona JAKOB iz Grobelnega, KV premikač, promet; VREČKO Antona ANTON iz Ponikve, strojni tehnik, mehanična delavnica.
Odšli iz podletja:
GAJŠEK ANTON, KV žerjavovodja iz livarne sive litine, odšel sporazumno s podjetjem; OMERZA AVGUST, zakladalec peči v livarni valjev, odšel saiiiovoljho; CERAJ VILIM, pomožni delavec v valjarni, odšel v preizkusni dobi; ŽLENDER IVAN, delavec na prometu, odšel v preizkusni dobi; TRAFELA IVAN, NS uslužbenec v komercialnem sektorju — skladišču, odšel sporazumno š podjetjem; VEBER IVAN, strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel sporazumno s podjetjem; MULEJ FRANC, strugar v obdelovalnici valjev, odšel sporazumno s podjetjem; RECKO CVETKO, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil deio; HORVAT FRANC, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; DIMEČ ANTON, zakladalec v livarni sive,litine, samovoljno zapustil delo; VIVOD ANTON, pomožni delavec v livarni sive litine, je 'samovoljno zapustil delo; ŠUMEJ HEDVIKA, . čistilka v komunalnem oddelku, odšla po izteku delovne pogodbe; KRESNIK MARUA, čistilka v komunalnem 'oddelku; odšla po izteku delovne pogodbe; GOBEC STANISLAV dvigalec grobe 'proge v valjarni/ odšel sporazumno. š podjetjem; BOBEK ANTON, delavec v mehanični delavnici, odšelü' sporazumno s podjetjem; MASTNAK CIRIL, premikač na prometu, odšel po lastni želji; ZAJĆ ANTON, delavec v valjarni, odšel po lastni želji; ŽABERL FERDINAND, delavec v jeklarni, odšel sporazumno s pod-
Ob cesti na Svetino so bile postavljene klopi, da bi si starejši ljudje med potjo lahko odpočili. So bile... Sedaj jih ni več. Nekaj so jih brezvestneži odstranili že lansko leto, preostale ob cestì pod Šentjanžem pa pred nedavnim. Če mislijo fantje, ki so to storili, da je to posebno junaštvo, se motijo. S tem dejanjem so na-
jetjem; KOREZ VINCENC, delavec v jeklarni, odšel sporazunmo s podjetjem; PŠENIČNIK ALOJZ, delavec v valjarni, odšel po lastni želji; GUČEK FRANC, paznik drobilča rude, star 54 let, v našem podjetju zaposlen 10 let, je bil invalidsko upokojen; PODGORELEC MIRKO, livar KV v livarni sive litine, odšel po lastni želji; BAJRIČ' ESAD, delavec v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; GAJŠEK EDVARD, strojni tehnik v mehanični delavnici, odšel v JLA; PLANINŠEK ŠTEFAN, delavec ria ekspeditu, je samovoljno zapustil delo; TREBOVC STANISLAV, delavec v jeklarni, odpuščen po odločbi disciplinske komisije; PAVIČ MATO, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; VRHOVŠEK JULIJANA, stara 57 let, v našem podjetju je bila zaposlena 18 let, v obratu šamotami kot drobilka opeke, sedaj je starostno upokojena; ŠELIGO IVAN, delavec v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem; GRAJŽL STANISLAV, delavec v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem; KOVAČ ALOJZ, star 60 let, v našem podjetju zaposlen 13 let, nazadnje kot skupinovodja ročne oblikoval-nice v šamotami, sedaj je redno upokojen; PAHOLE MARTIN, ingotar v jeklarni, odšel po lastni želji; KOROŠEC IVAN, delavec v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem; HROVAT JOŽEF, star 55 let, v tem podjetju zaposlen 16 let, kot varilec plamenične peči v valjarni, sedaj redno upokojen.
Naraščaj v družini so dobili:
KOŠEC JULIJAN, livarna II; SKALE STANKO iz šamotame; ŠANTEU PETER iz skladišča, KNEZ MIRKO iz jéklame, LAH JOŽE iz obdelovalnice; VRHOVŠEK FRANC' iz valjarne; HROVATIČ FRANC iz ekspedita; PAVIČ MILAN iz livarne sive litine.-
Poročili so se:
STANOJEVIČ MILOŠ iz energetskega obrata; PRIVŠEK JOŽE iz jeklarne; PRAH ALOJZ iz prometa in JUDEŽ IVAN iz livarne sive litine.
čestitamo!
Izostanki v marca:
Zaradi bolezni je bilo- izgubljenih 3275 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1620, zaradi izredno -plačanega dopusta 334, zaradi rieplačanih izostankov 47, zaradi neopravičenih'izostankov 53 in ostalih izostankov 551 delovnih dni, torej skupno 5880 delovnih dni.
J cino sik' ‘
pravili dokaj slabo uslugo tistim, predvsem starejšim ljudem, ki so si na teh klopeh za trenutek oddahnili. Junaški fantje so pokazali s tem tudi stopnjo svoje olike r-r sicer je pa verjetno sodeloval tudi »Šmarjah«.
Fantje, ki ste sodelovali pori tem ali ne bi bilo bolje izkoristiti čas, moči in junaštvo za boljše, bolj človeške namene.
NEZGODE
Pri delu so se poškodovali:
Elektroplavž: JANČIČ Jože se je zaradi okvare na cevi iz katere je izhajal plin ĆO lažje zastrupil.
KRUMPAK Ivan je nakladal' elektrodno maso v vsipno košaro. V času nakladanja je deževalo, zaradi česar šo se mu zmočile tudi zaščitne rokavice in mu jé masa zdrsnila iz rok na nogo. Vzrok nezgode je slabe vremenske neprilike in premajhna previdnost pri delu.
Jeklarna: BRKIČ Anton. V livni jami je pobiral s kleščami kokile. ' Pri pobiranju je držal klešče z roko, pri tem pa so se klešče zaprle in mu stisnile palec leve roke.
Nezgoda je nastala zaradi napake na kleščah.
Valjarna: KARMOVŠEK Milan. Pri vlačenju vročih gredic od predproge po fini progi je dobil opekline na stopalu desne noge. Nezgoda je nastala zaradi izredne vročine na tem delovnem mestu, tako, da je dobil opekline skozi obutev.
JELENC Franc. Pri ravnanju ingotov pri potisnem stroju mu je ingot padel na nart desne noge. Vzrok neprevidnost pri delu.
RABUZA Jakob. Pri dviganju pokrova grebenjaka se je odtrgal držaj. Pri tem je pokrov zdrsnil na onišje in mu stisnil prste leve roke. Do nezgode je prišlo zaradi okvare na pokrovu.
ROMIH Martin. Pri vlačenju izvalja-nega ingota od grobe proge po valjčnicah do Škarij, so se mu klešče, s katerimi je potiskal ingot k Škarjam, izmaknile in je padel po vročih valjčnicah ter se opekel po podlaktu leve roke. Vzrok nezgode je težko fizično delo na tem delovnem mestu.
KOŠTOMAJ Štefan je pri peči pripravljal klešče za ingote. Medtem je od Škarij pripeljal sodelavec gredice k peči in ga ranil na golen leve noge. Vzrok nezgode je nepazljivost sodelavca.
POGELJšEK Anton. Pri odvozu naloženega voza s ploščatim železom od Škarij je sodelavec vrgel na voz še en komad ploščatega železa, pri tem pa zadel imenovanega v podlakt leve roke. Vzrok nezgode je neprevidnost in naglica sodelavca.
Livarna sive litine: LEVEC Jože. Ko je nesel vroč ulivek na prekucnik, mu je iz ulivka padel vroč pesek za čevelj in ga opekel po gležnju in nartu leve noge. Tudi tu je vzrok nezgode naglica pri delu.
GRADIČ Štefan si je poškodoval prst desne roke, ker ni počakal, da bi sé mešalec, ko je dvignil pokrov, ustavil. Vzrok nezgode je pomanjkanje izkušenosti pri delu.
Energetski obrat: PAVLIČ Alojz je pri sestopu z lestve, ki je bila naslonjena na škarpo, šel po škarpi nato pa skočil na tla, pri tem pa si je poškodoval levo nogo v gležnju. Vzrok nezgode je neprevidnost.
Ekspedit: OHNJEC Ivan. Pri razkladanju paličastega železa je prijel za'vez in jo potegnil iz vozička. Pri tem je zadel ob drugo vez in se urezal na podlakt leve roke. Neprevidnost in naglica pri delu sta bila vzrok nezgode.
Kaj je novega na Rabu
Počitniški dom naše Železarne na. Rabu je letos obnovljen. Obnovo doma so opravili naši delavci z zavestjo, da bi se naš delovni človek na dopustu kar se da najlepše počutil.
Vila Dragica, kakor imenujemo naš počitniški doni, kjer . večina gostov stanuje med svojim dopustom na Rabu je bilia že v nemogočem stanju, Zato smo dali letos prepleskati vse sobe, hodnike, okna in vrata ter tudi fasado doma in jedilnico. «Da bi bilo bivanje čimbolj- iprijètno in da bi se čimbolj Udobno počutili, je letos dom opremljen z novim sodobnim pohištvom, kajti, staro je bilo že v takem stanju,: ‘da ni omogočalo pravega počitka. Popravilo pohištva posebno postelj, in divanov bi mnogo stalo in bi samo začasno rešilo zadevo.
Vse goste, ki bodo 'letos letovali na Rabu, naj vodi in tudi stalno spremlja misel, da je ta dom z vsem inventarjem last nas vseh in da ga je potrebno čuvati, posebno velja to za opremo,. katera je zelo draga, je pa tudi res lepa. Okolica doma z bogato floro je edinstvena in daje domu še lepšo podobo, da smo nanj vsi ponosni : zato moramo tudi floro bolje čuvati kot doslej, ko srno na listih agav lahko ugotavljali kdaj so nekateri bili na dopustu. Okrasno zelenje pray gotovo ni namenjeno za razne napise 'in spandine.
Vsem, ki bodo letos prebili svoj dopust na Rabu, želimo kar največ lepih sončnih dni, obilo počitka in nič manj ne na koncu ibudi kozarec dobrega »dalmatinca«.	.
podružnice, organov upravljanja in uprave podjetja.
Tov. Nečemar Boris, dipl. met. inž. se jim je v daljšem nagovoru zahvalil za ves trud, ki so ga vložili pri svojem delu in doprinesli k uspehu podjetja. Na obrazih so jim začrtane gube katere jim je vtisnil čas, napor in skrbi. Zato so upravičeno dejali: »Ko bi mlajši znali bolj ceniti delo in skrb za delovnega človeka,
di mi iz tovarn in rudnikov, Avstrije, Nemčije in Francije prišli nazaj, ker je tu najlepše«, so dejali.
Tovarišem: Bukovšek Francu, Zupančič Ludviku, Guček Francu, Stojan Ivanu, Hrovat Jožetu, Kovač Alojzu se za njihov trud, ki so ga vložili pri svo jem delu v našem «podjetju izrekamo vse priznanje in želimo, da bi še preostali del življenja živeli zadovoljno v zdravju in sreči.
ŽELEZARNA STORE .razp i s.u je
za šolsko leto 1964-65 sprejem učencev v poklicno šolo za naslednje poklice:
1. Strojni ključavničar 58
2.	Kovinostrugar	25
3.	Rezkal ec	3
4.	Klepar	5
5.	Kovač	3
6.	Instalater	17
7.	Električar	27
Učenci pod 1., 2., 3., 4., 5., 6. se bodo šolali na Šolskem industrijsko-kovinarskem centru kandidati pod 7. pa v Elektrogospodarski šoli v Mariboru.
Učna doba traja 3 leta.
Pravico do vpisa imajo državljani SFRJ do 17. leta starosti.
Dokazati morajo, da so z uspehom, dokončali 8. razred osnovne šole.
Rok prijave je do 15. junija 1964 na Kadrovski sektor podjetja.
V prošnji za sprejem naj kandidati pod 1. do 6. navedejo, ali želijo stanovanje v Domu učencev v Štorah, kandidati pod 7. pa, če želijo stanovanje v internatu Elektrogospodarske šole v Mariboru.
Kandidati za sprejem morajo predložiti:
1.	lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo (z natančnim naslovom);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	izpisek iz rojstne matične knjige;
4.	lastnoročno napisan življenjepis;
5.	potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
6.	potrdilo o prejemanju otroškega dodatka.
Ce se bo prijavilo za sprejem več kandidatov, kot J« predvideno, ho izbira na podlagi sprejemnega izpita, ki bo zajemal snov iz učnega programa osnovnih šol.
Vsi učenci prejmejo učne nagrade po pravilniku.
KADROVSKI SEKTOR
,,Hajduk
V letošnji sezoni je dramska skupina Svobode Štore naštudirala slovaško ljudsko igro »HAJDUK JANOšIK« v režiji Franca Legvarta. Z igro je dramska skupina nastopila trikrat v Štorah, gostovala pa v Laškem, Gornjem gradu, Ljubnem ob Savinji, Bistrici ob Sotli in Kozjem ter sodelovala na Občinski reviji v Vojniku. V tej igri sodeluje 42 oseb, predvsem mladinci iz tovarne, ŠIKC in osnovne šole iz Štor.
Igra prikazuje legendarnega slovaškega junaka Janošika, ki se je bojeval na čelu s svojimi uporniki proti takratni gosposki in proti tlačanstvu. '■	;
Razen te ljudske igre je dramska skupina organizirala in priredila Dedka mraza za pionirje, sodelovala pri-proslavi Dneva žena in pripravila dve proslavi in to za 1. maj »PRED PUŠKAMI STOJIM« in za krajevni praznik Štor 8. maja »PARTIZANSKI MITING«:, vse v režiji Franca Legvarta.	.....
Hvalevredno je to, da je trenutno včlanjenih v dramski sekciji 64 članov in da imajo vsi veliko zanimanje in veselje dò te kulturne dejavnosti. Nujno bi potrebovali še enega režiserja, da bi lahko v vsaki sezoni naštudirali najmanj 3 različna dela.
ALI SI LAHKO ZAMISLITE?