LUKA KOPER
Glasilo delavcev Luke Koper, Koper
luški glasnik
Koper, januar 1989, leto XX, št. 1
Ocena dela operativno tehničnega sektorja v letu 1988
Leto je za nami in prišel je čas, ko analiziramo doseženo, da hi na trdnih temeljih zasnovali plan našega dela v letu. ki je pred nami.
Rezultati našega dela (izpolnitev zastavljenega plana s 4.51 1.000 t pretovorjenega tovora) so vzpodbudni, vendar nam podrobnejši pogled v opravljeno delo pokaže, da še zmeraj ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto našega dela, kajti vse preveč je bilo stroškov zaradi našega še zmeraj slabega odnosa do delovnih sredstev in pripomočkov, na katerih se vidi. da ne delamo z njimi kot dobri gospodarji. Večkrat pa se tudi dogaja, da z našim neprimernim delom poškodujemo tovor, za katerega nam je zaupana manipulacija.
Vsem je poznana situacija glede izgradnje prepotrebne infrastrukture v naši ožji in širši domovini, ki bi nam zagotavljala povečanje obsega (tonaže) našega dela. Kljub aktivnemu vključevanju vodstva DO v sistem planiranja in načrtovanja, te za nas prepotrebne infrastrukture (cestne in železniške povezave), nismo uspeli prepričati vseh tistih, ki o tem odločajo, da bi uskladili predvideni razvoj Luke z razvojem infrastrukture.
Glede na zgoraj navedeno situacijo, nam ne preostane drugega kot to. da vsi skupaj vložimo vse napore v kvalitetnejše delo in proglasimo leto. ki je pred nami za leto kvalitete, v katerem bomo vložili vse sile v kvalitetnejše opravljanje delovnih dolžnosti, kar pomeni, da moramo prenesti težišče naših aktivnosti na izboljšave obstoječih tehnologij in tehnoloških postopkov, zamenjavo dotrajane opreme, povečati resnost pri strokovnem delu in dviganju kvalifikacijske strukture strokovnih ljudi v delovnih sredinah.
Tako je naravnan tudi predlog novega sistema nagrajevanja, ki se nahaja v javni obravnavi, ki predvideva zmanjšanje vpliva »horuk« sistema za vsako ceno, večjo težo pa daje kvaliteti opravljenega dela. Zavedamo se, da bo ta prehod za nekatere boleč in na videz nesprejemljiv, vendar je potrebno to spremembo v načinu nagrajevanja vpeljati kot enega od inštrumentov za dosego zastavljenih ciljev po kvalitetnejšem delu. Drugi element, ki je že naravnan v isto smer. je stalno vzpodbujanje in izkoriščanje inovacijskega potenciala v naših sredinah.
Celotna Luka s svojo tehnologijo in opremo predstavlja idealni inovacijski poligon, ki ga vse premalo ali skoraj nič ne izkoriščamo v obliki koristnih predlogov in izboljšav. S sprejetjem pravilnika in operativnega programa razvoja te aktivnosti, še ne bomo dosegli napredka, s tem pa so podani osnovni pogoji, da se ta aktivnost v naši DO razvijajo do takšne mere, da bomo z njimi bistveno vplivali na delovne pogoje, dohodek DO in jasno s tem tudi za naše osebne dohodke.
Na koncu bi se želel zahvaliti vsem delavcem operativno tehničnega sektorja za sodelovanje v preteklem letu z željo, da bi v letu, ki je pred nami dosegli zastavljene cilje in s tem vsak po svojih sposobnostih doprinesli majhen delež v velikem mozaiku prizadevanj h konsolidaciji naše celotne družbe.
Vito MAVRIC
Priznanje luški enoti teritorialne obrambe
Ob dnevu JLA je komandant teritorialne obrambe za južno Primorsko Franc Anderlič pohvalil terirorialne obrambe Luke Koper za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urejanju in vzgoji, krepitvi moralnopolitične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe.
To je priznanje Luki Koper v celoti, saj je teritorialna obramba v naši delovni organizaciji odraz dela in ljudske zavesti celega kolektiva
Enota teritorialne obrambe Luke Koper je bila proglašena v letu 1988 za najboljšo. Tudi to je obveza, da bomo še bolje usposabljali luške delavce na področju splošne ljudske obrambe.
Z. V.
Predsednik KPO Luke Koper Bruno Koreličje prisotnim športnikom zaželel še mnogo uspehov v novem letu in se jim zahvalil za ves uspeh, ki so ga dosegli v lanskem letu
Predsednik KPO Luke Koper sprejel športnike
Ob novem letu je predsednik KPO Luke Koper, Bruno Korelič v prostorih gostinskega obrata »Pristan« sprejel športnike Luke Koper, ki so v letu 1988 dosegli največje uspehe.
V pogovoru se je Bruno Korelič športnikom zahvalil za uspešno delovanje športnega društva Luke Koper, pri čemer imajo največ zaslug sami športniki, ki na športnih terenih in zunaj njih dostojno zastopajo barve Luke Koper. Zaželel jim je obilo uspehov na športnem področju, osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1989.
Z. V.
V letu 1989 nas čakajo še težje naloge
V navadi je. da ob koncu starega leta in na pragu novega povzamemo naše delo, ocenimo sadove vloženih naporov in prizadevanj, obenem pa si ob spoznanjih prehojene dvanajstmesečne poti zastavimo nove cilje in naloge v novem letu.
Za leto, kije za nami. lahko rečemo, da je bilo za celotno našo samoupravno socialistično skupnost leto, v katerem smo doživljali veliko težkih in kritičnih trenutkov na gospodarskem in političnem področju. Zastavljenih ciljev, da bi se rešili iz gospodarske krize, nismo uresničili. Naše gospodarstvo se je znašlo na robu prepada. Politične razmere v državi so pripeljale tako daleč, da sta postali ogroženi svoboda in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vzrokov, ki so pripeljali našo družbo do tako težkega in akutnega položaja, ob tej priložnosti ne bi analizirali, vendar je lahko ugotoviti, da so nevzdržne gospodarske razmere v naši družbi delovale
tudi na gospodarjenje v naši delovni organizaciji. Gospodarske težave smo uspeli premagati in. zahvaljujoč doseženim delovnim rezultatom v letu 1988. smo te ekonomske težave nekoliko manj občutili kot v drugih delovnih organizacijah po naši domovini. Rezultati, doseženi v letu 1988, nas obvezujejo, da tudi v letu 1989 storimo vse. da bi bili produktivnejši, da bi zmanjšali stroške, izboljšali kvaliteto naših storitev in uspešno izpeljali zastavljeno gospodarsko pot ter tako uresničili tudi letošnji delovni cilj.
V letu 1989 nas ob uresničevanju gospodarske reforme z vrsto novih zakonskih ukrepov čakajo še težje preizkušnje, vendar moramo biti prepričani, da jih bomo skupno obvladovali in povečali našo gospodarsko in socialno stabilnost.
Z.V.
VELIKO USPEHOV, SREČE IN DELOVNIH ZMAG V LETU 1989

Na sestanku OOZK Tovori lesa
Na povabilo sekretarja OO ZK OE Tovori lesa. smo se 22. 12. 1988 udeležili sestanka te OO ZK. na kateri smo spregovorili o aktualnih vprašanjih kot so sistem nagrajevanja, operativna problematika. problematika družbene prehrane in o glasilu »Luški glasnik«. Razprava je začela z govoricami, ki zadnje čase krožijo po Luki in sicer v zvezi z združitvijo OE Tovori lesa in Generalni tovori. Govorilo seje, da naj bi se združili že 1. I. 1989. Glede na to je predsednik PO Luke Koper Bruno Korelič povedal, da se v zvezi s tem v luki nič ne pripravlja, da se pa razmišlja. Res pa je, da se že vrsto let obseg dela na terminalu Tovori lesa zmanjšuje, stroški v tej obračunski enoti so veliki in zaradi tega ta OE posluje z izgubo. Zato je potrebno najti rešitve za izhod iz takšne situacije. Odločitev o morebitnem združenju bo predložena takrat, ko bodo strokovne službe pripravile elaborat iz strokovnega, organizacijskega, tehnološkega in kadrovskega vidika, smo izvedeli na sestanku. Problem, ki je zaskrbljujoč v OE Tovori lesa, so veliki stroški vzdrževanja.
deli samo ena vrsta malice, da obstaja razlika v ceni med toplo in hladno malico. V zvezi s temi problemi ni bilo na seji nič rešeno, razen, da se bo vrednost bloka, kot smo slišali, povečala. Vzrok, da zmanjkuje malice je v tem. ker prihajajo v delilnico hrane v enoti Tovori lesa na malico tudi ostali delavci, ki bi morali malicati v delilnicah hrane, kjer je zanje predvideno. Vodja družbene prehrane v luki. Marija Gregorič je povedala, da bodo vse naredili, da se izrečeni problemi rešijo.
Kakšen naj bi bil Luški glasnik? To je bilo vprašanje, o katerem so dolgo razpravljali. Podani so bili predlogi, kako vsebinsko »obogatiti« Luški glasnik, oziroma kako naj bi bilo glasilo bolj priljubljeno luškemu delavcu, kot tudi kritike. Na sestanku smo slišali, da glasilo Luški glasnik ni slika samo novinarskega uredništva, ampak vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji, saj naj bi prav oni s svojimi prispevki, željami in tudi s kritikami prispevali k bolj kvalitetnemu in pestremu glasilu, ki je koncc koncev naše glasilo.
Prisotni na sestanku OOZK OE Tovori lesa
Povedano je bilo, da so stroški za nekatera osnovna sredstva pač takšen izdatek, ki močno vpliva na negativno poslovanje te obračunske enote. Velik strošek pa je tudi odplačevanje kredita avstrijski firmi Mattner. Problem v tej obračunski enoti je tudi delovna sila. ki se začasno zaposli od zunaj. Namreč, ko se v Tovorih lesa pojavi več dela, redno zaposleni ne obvladajo dela in zato jim pomagajo novozaposleni delavci. Zaradi teh delavcev prihaja do dodatnih stroškov. ki bremenijo OE Tovori lesa. Te probleme moramo reševati na nivoju delovne organizacije s pomočjo celotnega kolektiva.
Glede novega sistema nagrajevanja je v luki javna razprava in po končani javni razpravi se bomo konkretno spoznali z eventuelnimi predlogi, dopolnitvami . . .
Pogovarjali so se tudi o problematiki prehrane. Delilnica malice v tej obračunski enoti naj bi bila odprta od 9.00 pa do 10.00 ure. na pa od 9.30 do 10.30 ure. Zgodi se. da večkrat zmanjka hrane, da se
Na sestanku smo slišali informacijo o pobudi OOS Tovori lesa. da se nakažejo sredstva kot pomoč prizadetim ob potresu v Armeniji. Osnovna organizacija sindikata te enote pa je trem družinam delavcev, ki so delali v OE Tovori lesa in so umrli, dodelila enkratno pomoč po 100.000.- din.
Komunisti OE Tovori lesa so odprto spregovorili o svojih problemih, želijo, da se z njimi seznanijo vsi zaposleni v delovni organizaciji, saj so to problemi, ki jih moramo skupaj spremljati in reševati.
Na koncu sestanka se zahvaljujemo OO ZK OE Tovori lesa za vabilo, naslovljeno v uredništvo Luškega glasnika. saj se je prvič zgodilo, da je katera OO ZK poslala vabilo na ta naslov. Verjamem, da bodo primeru OO ZK Tovori lesa sledile tudi druge OO ZK v Luki in pošiljale vabila, da se udeležim njihovih sestankov.
Z. V.
Razpravo sekretarja OOZK OE Tovori lesa Edvarda Štibilja na 6. seji OOZK OE Tovori lesa objavljamo v celoti.
V zadnjih 8 letih, odkar sem jaz v Luki, je danes prvič, da vidimo tov. Vlajiča med nami. da bi se pogovorili o tem kakšen Luški glasnik si želimo. Na žalost pa je tu prisoten na našo željo in ne na svojo. Želeli smo se z njim srečati in v odprti diskusiji soočiti s problemi, kateri so vzroki, da je Luški glasnik takšen, kakršnega imamo in ga dobimo vsak mesec od dnevu izplačila OD. Po mojem mnenju bi moral Luški glasnik biti drugačen, kot je sedaj. Osebno sem tudi delal v novinarstvu 2 leti in pol ter sem imel priliko videti veliko različnih časopisov podjetij in moram reči, da obstajajo bistvene razlike med njimi in našim glasnikom. Motijo me naslednje stvari.
1.	pri kvaliteti papirja bi lahko bili bolj varčni, ker je sedanja kvaliteta sigurno na 1. mestu, kar pa mislim, da ne more biti pohvalno za to vrsto časopisa;
2.	v časopis pišejo le redki delavci oz. zaposleni, razen tistih. ki so se dolžni oglasiti (tehnologi, varstvo pri delu, ipd.)
3.	časopis nima nobenega koncepta, vse je nametano, prva stran bi morala privleči bralca, ipd.
4.	pri izbiri fotografij bi lahko bolj upoštevali umetniške fotografije z motivi iz Luke;
Verjetno bi se dalo še naprej naštevati, vendar predlagam, da bi:
—	prvo začeli tiskati glasilo na cenejšem papirju;
—	potrebno je narediti anketo v Luki o tem kaj zaposleni mi sli jo o glasilu in kaj bi želeli prebrati v njem.
—	poiskati vzroke za nesodelo-vanje ostalih zaposlenih za pisanje v glasniku
—	narediti koncept časopisa in na prvi strani navesti, kaj je v časopisu.
Mislim, da v glasniku ne potrebujemo dolgih člankov o AIDS-u, pol glasnika o športu, nasvete, kako biti srečen v novoletni noči, zakaj je potrebno jesti olive in olivno olje in še kaj podobnega. Tisto kar nas zanima je le Luka in njeno življenje ter življenje tistih, ki z njo sodelujejo (špediterji, komitenti, agenti, ipd). V vsaki številki predstaviti po enega špediterja, vendar ne na 4 straneh, ampak le na polovici. Lahko bi tudi ponatisnili kakšen naslov, reportažo iz starih številk Luškega glasnika, ipd. Zapisniki sej poslovodnega odbora, delavskega sveta ali katerega koli
drugega organa so že drugje objavljeni, zato je v Luškem glasniku dovolj da urednik na podlagi vseh teh zapisnikov, sej, sestankov, napiše le uvodnik v 15-20 stavkih, tako, da vemo, kaj se je dogajalo v Luki v prejšnjem mesecu.
Tudi predsednik poslovodnega odbora ter luškega odbora sindikata naj imata svoj obvezni prostor za svoj komentar.
O dogodkih v Luki je potrebno pisati odkrito in pošteno. Slišal sem že, da so se nekateri delavci pritoževali nad svojo izjavo v Luškem glasniku, ki ni bila napisana tako kot so rekli in zato nočejo več dajati izjav.
Vsi vemo. da v Luki vsak dan veliko lepih in grdih dogodkov. Novinar oz. urednik Luškega glasnika mora biti priča tem dogodkom in jih objektivno objaviti. To bo privleklo ljudi k sodelovanju. Tudi osebno sem bil tiho veliko let. Sedaj sem nekaj napisal in sicer o našem prejšnjem sestanku. Mislil sem, da smo nekaj naredili s tem sestankom, ter sem smatral za potrebno, da o tem informiram tudi ostale.
Vse družbenopolitične organizacije v Luki so v tem letu veliko delale. Nekatere več. druge manj. O tem je potrebno tudi poročati. Ne sme biti opravičila za urednika Luškega glasnika, da ni bil na zboru komunistov Luke Koper, ne na zborih delavcev in tako naprej. Z družbenih srečanj pa imamo cele »foto-romane«.
Mislim, da je v Luki dovolj ljudi, kateri bi lahko povedali svojo lastno življenjsko zgodbo, da bi bila zanimiva za vse bralce Luškega glasnika. Mi. mlajši delavci, moramo v časopisu prebrati tudi o tem, da spoznamo te delavce, kateri so eno izmeno razkladali ladjo, drugo pa kopali temelje za nove veze. Ne pa, da o tem slišimo le nad grobom takega delavca.
Naš ulasnik mora biti aktualen. Ce pogledamo le to zadnjo številko, ugotovimo, da ni niti črke o novem sistemu nagrajevanja, ki bo sedaj v javni razpravi. In kako naj se potem pripravimo na javno razpravo?
Predlagam tudi, da ob koncu leta Luški glasnik objavi monografijo o Luki. Potrebno je namesto teh fotografij prikazati vsako enoto posebej, samski dom, kuhinjo. Mislim, da bi bilo dosti nas. ki bi to radi kupili »Luka Koper — leto 1988«.
Branko Kodrič predsednik koprske mladine
Prejšnji mesec je bil za novega predsednika občinske konference ZSMS Koper izvoljen naš sodelavec Branko Kodrič. ki je že prevzel novo funkcijo. Našemu nekdanjemu sodelavcu čestitamo in mu želimo veliko uspehov pri njegovem nadaljnjem delu.
ZA NOVO LETO DELAVNO
Kot za novembrske praznike je bilo v Luki Koper delavno tudi za Novo leto. Pred novim letom. 31. decembra, je bilo v luki pretovorjeno 7.200 ton raznega blaga, prvi januarje bil v luki dela prost dan, drugega januarja je bilo pretovorjeno 5.928 ton. tretjega pa 1 1.299 ton raznega blaga.
2

ODGOVOR NA RAZPRAVO TOVARIŠA ŠTIBILJA
Soglašam z vsako kritiko, ki pripomore k temu, da dogodki uberejo pravo pot, kakor tudi s kritikami, ki so upravičene. Ne morem pa soglašati z nekaterimi neargumentiranimi trditvami, ki jih je bilo slišati v razpravi tovariša Štibilja, ko je govoril o »Luškem glasniku«. Ker je cilj, v katerega merijo posamezni deli takšne razprave, jasen in prozoren, še zlasti pa zato, ker sem k razpravi poklican, bom uporabil svojo pravico, da zaradi boljše obveščenosti odgovorim na te dele njegove neargumentirane razprave.
Nimam možnosti, da bi svoje besede navajal po zapisniku 6. seje OOZK OE Tovori lesa, kajti moja razprava je v zapisniku le delno zapisana. Takoj na začetku svojega odgovora naj povem, da je zelo razveseljivo dejstvo, da so v OOZK OE Tovori lesa razpravljali o vsebini Luškega glasnika in daje potrebno pohvaliti razpravo tovariša Štibilja, v kolikor se nanaša na vsebinsko bogatenje našega glasila. Upoštevali jo bomo v novem konceptu »Luškega glasnika«.
Vendar so me nekatere njegove trditve, ki so neosnovane, primorale, da jih zanikam.
Prvič ste me videli na sestanku OOZK OE Tovori lesa, ker sem od te OOZK tudi prvič prejel vabilo, da prisostvujem sestanku. Če vabila ne bi prejel, o njem ne bi bil obveščen in se ga nebi udeležil. Mislim, da se o tem, ali sem na sestanku prisoten po lastni želji ali ne, ne more nihče izrekati, kajti o svojih željah lahko sodim le sam. Trdim lahko, da sem bil ob prejetju povabila na sestanek zadovoljen, ker bo enkrat tudi na tovrstnem srečanju tekla beseda o Luškem glasniku. To, da sem se odzval vabilu, potrjuje mojo željo, da prisostvujem seji OOZK OE Tovori lesa.
O vrsti papirja, na katerem tiskamo naše glasilo, lahko povem le to, da o njeni izbiri nisem odločal. Papir Luškega glasnika ni najdražji (ker je umeten), od februarja dalje pa glasilo tiskamo pri »Primorskih novicah«. Tiskali ga bomo na tanjšem papirju, ki pa ne bo ne dražji, ne cenejši. Na papirju, na kakršnem ga bomo tiskali pri Primorskih novicah, tiskajo svoja glasila tudi druge delovne organizacije, kot so Ci-mos, Tomos in druge.
Vprašanje sodelovanja z Luškim glasnikom je vsem jasno in bomo o njem spregovorili na drugem mestu. Čudi me le, da je tov. Štibilj, ki seje z novinarstvom ukvarjal dve leti in pol, ob tem pa je osem let zaposlen v luki sodeloval v Luškem glasniku z enim samim prispevkom v de-
cemberski številki in v razpravi o tem glasilu na 6. seji OOZK OE Tovori lesa.
Luški glasnik že ima koncept, ki se le delno uresničuje, v kratkem pa bo izdelana nova zasnova, o kateri bodo razpravljali pristojni samoupravni organi.
Ko je beseda o fotografijah, je potrebno opozoriti na dejstvo, da je Luški glasnik tudi širši javnoti poznan po dobrih fotografijah. Naše posnetke smo dajali in jih še posredujemo novinarjem številnih glasil po Sloveniji in Jugoslaviji, v katerih so bili tudi objavljeni. kar je obenem tudi priznanje za dobre fotografije lukc.
Članke o Al DS-u je predlagala strokovna služba.Uredniški odbor je predlog o objavljanju članka v nadaljevanju sprejel.
Odločanje o objavi člankov je sicer v rokah uredniškega odbora. Navedbe tov. Štibilja, da so se nekateri delavci pritožili, ker nisem njihovih izjav prenesel v glasilo tako, kakor so bile izrečene, smatram za neresnične. Že deset let delam v luki kot novinar in še nihče me ni dolžil za napačno interpretacijo njegovih besed.
Novinar mora dogodku prisostvovati, da bi o njem lahko poročal, sicer lahko poroča le na osnovi zapisnika. V Luškem glasniku sem že pojasnil, da se zbora luških komunistov nisem udeležil, ker sem bil službeno odsoten. Katere druge možnosti bi se lahko poslužil, kakor poročanja po zapisniku?
Res je, da Luški glasnik v svoji 12. številki ni pisal o novem sistemu nagrajevanja, ne more pa biti res, da se zaradi tega luški delavci niso mogli pripraviti za javno razpravo, kakor trdi tov. Štibilj.
Nametana prva stran glasila? Mislim, da so na tej strani vedno aktualne, za bralca pomembne vesti. Najave vsebine na prvi strani niso pomembne, kajti Luški glasnik obsega premalo strani, da bi lahko članke iskali. Kljub temu bomo pripombo v naslednji številki upoštevali.
Zoran Vlajič
Delegacija borcev obiskala luko
U G 0 TTNTTA
I
f "t f 1 '
Delegacija borcev četrtega pomorskega obalnega sektorja mornarice NOB Jugoslavije, ki jo je vodil kontraadmiral Branimir Radelič, je prejšnji mesec obiskala Luka Koper. Sprejel jo je član KPO Pavel Marc. Prisotne je seznanil z razvojem naše delovne organizacije. Gostje so si tudi ogledali luko in obiskali spominsko ploščo kapetana bojne ladje Kazimira Renčija, medvojnega načelnika štaba mornarice NOB, ki je bil rojen v Trstu.
Delegacija borcev se je mudila v Kopru zaradi predstavitve nove knjige »Četvrti pomorski obalski sektor mornarice NOV Jugoslavije 1943-1945«, ki je izšla v Splitu. Knjiga je bila predstavljena v Osrednji knjižici Srečka Vilharja v Kopru.
Seja delavskega sveta
Na I 7. rednem zasedanju delavskega sveta DO Luka Koper, ki je bilo dne 28.
decembra 1988 je bilo obravnavano in soglasno sprejeto:
—	periodični obračun za obdobje januar — november 1988
—	ocena poslovanja za leto 1988 in izračun možne mase sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo po družbenem dogovoru in interventnem zakonu poračun OD v višini 50% poprečno izplačanih OD za mesec oktober in november (brez III. kvartala). Izplačilo poračuna se opravi v obliki neto akontacije za mesec december dne 30. 12. 1988.
—	sovlaganje 400 mio din z delovno organizacijo Zdravilišče Rogaška slatina — TOZD Zdraviliška dejavnost za naložbo na manj razvitem območju: širitev izvenpenzionske ponudbe — obnova vrtine.
—	sovlaganje z LKI Lesonit Ilirska Bistrica, n.sol.o. do zneska 2.000 mio din za naložbo v modernizacijo proizvodnje luščenega furnirja v TOZD Furnirnica. Sredstva se združijo v letu 1989 pod pogojem, da bo veljavna zakonodaja omogočila enake olajšave iz dohodka kot konec leta 1988. Sredstva se združijo do tiste mere in v takšnih rokih, s katerimi bo zagotovljena možnost refundacije sredstev obveznega posojila za razvoj nerazvitih republik in SAP Kosovo.
—	soglasje o predčasnem odplačilu dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva za partije po priloženem seznamu.
—	soglasje, da se v nadzorni odbor Ljubljanske banke-Splošne banke Koper izvoli kandidate kot so bili predlagani s strani banke.
—	v komisijo za popis drobnega inventarja, embalaže in avtogum v EO Servisi se imenuje zaradi odsotnosti predsednika in namestnika dodatno dodatne člane: Kobal Igorja, Berlot Antona in Janežič Janeza.
Priznanje zvezne carine luki
Luka Koper prejema iz leta v leto več priznanj za uspešno sodelovanje z družbenopolitičnimi, gospodarskimi in drugimi organizacijami. Koncem preteklega leta je luka prejela priznanje Zvezne carinske uprave. Carinsko plaketo je dodelila naši delovni organizaciji za dolgoletno uspešno delo v carinski službi.
Ob novem letu je bila operativna obala Luke zasedena.
Delegacija borcev v sejni dvorani
3

S kakovostnim delom do novega poslovnega partnerja
Obiskali smo skladišče 17, v katerem od septembra preteklega leta skladiščijo in odpremljajo pohištvo, ki ga proizvajalci iz vse Jugoslavije s posredništvom švedskega podjetja IKEA izvažajo v ZDA in Švedsko.
Eno od najuglednejših podjetij, ki se ukvarja s prodajo pohištva na zahodnem trgu, IKEA iz Švedske je od lanskega septembra navzoče tudi v Luki Koper. Podjetje, znano v Evropi in v svetu, je izbralo Luko Koper za prostor, v katerega se bodo stekale pošiljke pohištva iz tovarn po vsej Jugoslaviji, ki s posredništvom podjetja IKEA izvažajo v ZDA in Kanado. Predstavniki Luke Koper in omenjenega podjetja so se dogovorili, da bo od januarja letos potekalo poskusno delo pošiljanja in odpremljanja tovrstnega blaga preko Luke Koper. Rezultati bodo pokazali, v kolikšni meri je luka sposobna opravljati naročeno delo, kajti sprejemanje in odpošiljanje pohištva še zdaleč ni preprosto in ga v naši luki opravljamo prvič.
DELAMO PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU. KI GA ZAHTEVA IKEA
V skladišču 17, v katerem sprejemajo in odpremljajo pohištvo na zahodni trg, smo srečali Kristla Štumpfla, skladiščnika I, ki skupaj s sodelavcem Dragom Štefaničem, skladiščnikom II. opravlja dela pri sprejemanju in odpremi pohištva. Od našega sogovornika smo želeli izvedeti kaj več o samem delu.
»Blago, v mislih imam pohištvo, prihaja v luko na vagonih in tovornjakih, in sicer kosovno ali paletirano. To je blago iz vse Jugoslavije, ki ga proizvajalci pohištva preko švedskega podjetja IKEA izvažajo na zahodno tržišče. Delamo po tehnološkem postopku, ki ga zahteva podjetje IKEA. pri čemer natančno upoštevamo njihova navodila. V luki sprejmemo blago v skladiščenje in pri tem ločujemo tovor, namenjen za ZDA in za Kanado. V skladišču blago paletiramo in zlagamo na posebne kartonske palete IKEA. Zatem pohištvo naložimo v kontejnerje in z ladjo odpošljemo do namembnega cilja. Dela je pri tem precej, kajti blago prihaja šifrirano, pravi Štumpfel.
Povejte nam nekaj več o teh šifrah?
Zdaj imamo 82 šifer, ki označujejo proizvajalca iz naše države, ki s posredovanjem podjetja IKEA izvaža svoje izdelke na zahodno tržišče. To pomeni, da preko nas pošilja svoje izdelke 82 delovnih organizacij, poleg tega pa imamo še 186 šifer, ki označujejo vrste proizvodov. Vsaka šifra označuje eno vrsto izdelkov. Tako torej delamo samo s pomočjo šifer. Preden natovorimo blago v kontejner še enkrat dobro pregledamo oziroma prekontroliramo predhodno delo. Kontejnerji, v katere nalagamo tovor, so 90-odstotno izkoriščeni. Vanje natovorimo okrog 45 m' blaga, kolikor ga je mogoče natovoriti v 40-feetnc kontejnerje. Pohištvo sicer odpremljamo v kontejnerjih Jadroplova, ki potujejo v Kanado in v kontejnerjih Jugolinije. ki potujejo v ZDA.
Nakladanje pohištva v kontejner
KAJ MENIJO POSLOVNI PARTNER — IKEA, ŠPEDITERJI . . .
Mislim, daje sodelovanje zelo dobro in da delo poteka v redu. kajti podjetje, čigar navodilo upoštevamo, do sedaj ni imelo nikakršnih pripomb na naše delo. Zadovoljni smo tudi sami, kajti četudi je delo za nas nekaj povsem novega, nam ga je uspelo obvladati. Pri tem ne bo odveč opomba, da je bila naša luka edina izbrana med jugoslovanskimi lukami za pošiljanje pohištva naših izdelovalcev preko švedskega podjetja. Predstavniki tega podjetja prihajajo k nam in opazujejo naše delo. Zdi se mi, da so zadovoljnejši. kot bi smeli biti. To pomeni, da je naše delo kakovostno, in upam. da bomo s tako opravljenimi storitvami uspeli pritegniti še enega poslovnega partnerja, tokrat švedsko podjetje IKAE.
Ob tej priložnosti se želim za dobro sodelovanje zahvaliti tudi Jadroagentu, ki opravlja špedicijske posle, povezane z izvozom jugoslovanskega pohištva, še zlasti tovarišu Fabiju Hrvatinu, referentu v Jadroagentu. Prav tako dobro sodelujemo z našim centralnim planom in z vsemi, ki so v luki povezani s tem poslom.
ZAHVALA
Na obeležitvi obletnice razvitja prapora, na dan kluba brigadirjev in veteranov Slovenskega primorja in Istre, smo ob pregledu delovanja z izrednim poudarkom in zahvalo ugotavljali, da brez vaše pomoči in prispevka, ki ste nam ga poklonili s svojo dobro voljo, ne bi bilo našega delovanja. S tem dejanjem ste omogočili delo kluba, ki se trudi iztrgati iz pozabe delček zgodovine našega naroda.
Organizirani pri občinski konferenci ZSMS Koper, v okviru katere delujemo, smo se potrudili opravičiti namen vašega zaupanja in prispevka, za kar se iskreno zahvaljujemo z željo po nadaljnem sodelovanju.
Še enkrat - iskrena hvala ob naši obljubi, da bomo tako in še bolj aktivno delali naprej k ciljem, ki smo sijih zastavili.
Z brigadirskim zdravo!
Predsednik	Predsednik
Odbora kluba brigadirjev in veteranov	Občinske konference ZSMS
Slovenskega primorja in Istre	Koper
Miroslav Okretič	Mitja Butul
SO VAŠI SODELAVCI ZADOVOLJNI S TEM DELOM?
Tako je potekal naš pogovor, v katerem smo tudi sami spoznali novo delo. Pogovor je bil toliko prijetnejši, ker so nas v skladišču lepo sprejeli in nam omogočili, da naredimo to kratko
To delo ni tako naporno, temveč ga je potrebno predvsem pazljivo opravljati in pri tem upoštevati vsa navodila poslovnega partnerja. Tudi običajno razkladamo. nakladamo blago in v skladišču opravljamo prepaletiranje in vezanje, vendar je tokrat, kot sem opozoril že prej, blago v celoti šifrirano, zato moramo biti zelo pazljivi. V skladišču sicer delajo naši sodelavci — invalidi, ko pa je potrebno razložiti klasičen kosovni tovor, nam priskočijo na pomoč skupine, saj imajo naši delavci — invalidi le določen fizični obseg dela. S sodelavci, s katerimi sodelujemo pri tem poslu, smo zadovoljni z delom . . .«
Zadovoljstvo: z leve proti desni: Oskar Kocjan. Emil Hrvatin, Lucijan Malinarič, predstavnik IKEA Mats Ansersson, Kristl Štumpfel. Josip Kocjan III. Peter Ivančič in Roman Jankovič
reportažo. Naš sogovornik Kristl Štumpfel na koncu našega pogovora ni pozabil na čestitko in je delavce in luško vodstvo pozdravil s temi besedami: »Vsem želim mnogo zdravja in veliko delovnih uspehov v novem letu 1989.«
Ko smo zapustili skladišče 17, smo se srečali tudi z enim izmed predstavnikov švedskega podjetja Matsom Andersso-nom. ki opravlja kontrolo blaga oziroma pohištva. Prosili smo ga za kratko izjavo in nekaj besed o delu in sodelovanju z luko. Zadovoljen sem z delom oziroma servisom, ki ga nudite v luki, še zlasti z ljudmi, ki delajo tukaj v skladišču. Zelo poslušni in razumni so, tako da nam ni težko sodelovati, je bil v svoji izjavi kratek, vendar jasen gospod Andersson.
Kaj reči na koncu tega »poročanja« iz skladišča 17. Mislimo, da smo zapisali vse, kar smo videli in slišali, in ob tej priložnosti spoznali eno izmed novih del v luki. za katero nas zanesljivo večina luških delavcev ni vedela. Preostane nam le. da se zahvalimo našim sogovornikom in vsem ostalim in jim zaželimo, da bi delo, ki so ga začeli opravljati, izpeljali čim kvalitetneje in v obojestransko zadovoljstvo.
Zoran Vlajič
4

Beneficirana delovna doba v Luki Koper
1. KAJ SMO USPELI DOSEČI?
V letu 1983 je Skupnost pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja SRS pristopila k reviziji beneficirane delovne dobe, kar pomeni, da je bilo s strokovno študijo potrebno ponovno dokazati upravičenost do štetja zavarovalne dobe s povečanjem za dela in naloge, kjer je bil že priznan beneficiran staž (na delih LTD in LTD III v Generalnih tovorih). Kolegijski poslovodni odbor pa se je takrat odločil, da se poskuša dokazati upravičenost do beneficiranega staža tudi za luško transportne delavce (LTD in LTD III) v ostalih temeljnih organizacijah. Tako je strokovni tim v elaboratu tudi obdelal škodljivosti, zdravstveno stanje, pogoje dela za vse luško transportne delavce v Luki. Zahtevo za priznavanje beneficirane delovne dobe smo obrazložili predvsem z napori, ki pri tem delu najbolj izstopajo, to pa so:
—	težko fizično delo
—	neugodni delovni pogoji
—	velika nevarnost nesreč pri delu
Škodljiv vpliv vseh teh dejavnikov smo uspeli dokazati tako z objektivnimi meritvami delovnega okolja kot "tudi z analizo zdravstvenega stanja delavcev. Dokazali smo, da v Generalnih tovorih še vedno obstajajo pogoji dela, zaradi katerih je beneficiran staž upravičen. Hkrati je bilo dokazano, da so tudi v ostalih organizacijskih enotah taki pogoji dela, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavcev. Z meritvami sicer ni bilo mogoče potrditi, da gre za zelo težko fizično delo. zato smo utemeljitev dodatno podprli s podatki o »kroženju« delavcev med temeljnimi organizacijami oziroma s podatkom, da smo postali enovita delovna organizacija. S temi dodatnimi utemeljitvami smo končno le uspeli doseči, da se odobri beneficiran staž tudi luško transportnim delavcem v ostalih enotah, vendar le od 1. 1. 1987 dalje. Poudariti je treba, da se je Luka že pred leti, ko se je določal beneficiran staž za LTD in LTD III v Generalnih tovorih prizadevala, da bi bilo to enotno urejeno za vse luško-transportne delavce, vendar je bila Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja mnenja, da obstaja upravičenost do povečane zavarovalne dobe le v Generalnih tovorih. Glede na močno omejitveno politiko pri priznavanju beneficiranega staža, ko mnoge delovne organizacije niso uspele v reviziji dokazati niti dotedanje upravičenosti, smo pravzaprav dosegli veliko — obdržali smo beneficirano delovno dobo v Generalnih tovorih in uspeli dokazati, da sedaj, na novo obstaja tudi upravičenost do nje v ostalih organizacijskih enotah na luško transportnih delih (LTD in LTD III).
2. NEKAJ REZULTATOV IZ STROKOVNE ŠTUDIJE
2.1 Meritve mikroklime, zaprašenosti. hrupa, osvetljenosti, kemičnih škodljivosti in fizične obremenitve.
Zavod za varstvo pri delu je opravil številne meritve delovnega okolja luško transportnih delavcev. Zaključki so bili predvsem naslednji:
— meritve mikroklime (temperatura, gibanje zraka, vlažnost) so pokazale, da mikroklimatske razmere pri luško transportnem delu niso ugodne predvsem zaradi temperatur in hitrosti gibanja zraka z izrazitimi odstopanji v
zimskem in poletnem času. Obremenitve delavcev zaradi mikroklime nastopajo torej predvsem poleti zaradi vročine in pozimi zaradi mraza in vetra.
—	meritve zaprašenosti — ugotovljeno jc bilo, da so delavci izpostavljeni zelo različnim koncentracijam prahu v odvisnosti od tega, na kakšnih tovorih delajo. Koncentracije prahu so bile največje pri pretovoru v ladjah, vagonih in kamionih ter pri čiščenju ladijskih skladišč s sipkimi in razsutimi tovori (soja, fosfati, žveplo, borax in ribja moka). Pri nekaterih teh delih je bila koncentracija prahu tudi do 40 krat večja od dovoljene. Pri ostalih delih pa delavci niso bili izpostavljeni pretiranemu prašenju.
—	meritve hrupa — hrup je presegal dovoljeno mejo predvsem pri čiščenju ladijskih skladišč s težkimi stroji, pri nekaterih delih pretovarjanja v kontejner z viličarjem ter na vseh čelilnikih in sortirnih linijah za les. Hrup, ki presega dovoljeno mejo, vpliva na okvare sluha, Zato je nujno potrebna zaščita sluha.
—	kemijske škodljivosti — občasno so jim izpostavljeni delavci naTechemu.
—	fizične obremenitve — meritve so bile izvršene na nekaterih karakterističnih delih. Pokazale so, da delavci opravljajo izredno težko delo pri nakladanju bombaža na kamione, težko do zelo težko delo pri nakladanju bombaža, vreč, pri nakladanju kož na kamione, pri nakladanju zabojev iz viličarja v kontejnerje, pri nakladanju težjih zabojčkov, zmerno delo je predvsem nakladanje zabojčkov z južnim sadjem (limone), lahko delo pa je prekladanje lesa.
2.2 Zdravstveno stanje luško transportnih delavcev
2.2.1 Obolevnost (morbiditeta) in bolniška odsotnost (absentizem)
Ugotovili smo, da je pri luško transportnih delavcih enkrat večja odsotnost z dela pa tudi enkrat večji obisk pri zdravniku, kot v skupini režijskih delavcev (za primerjavo smo vzeli predvsem delavce iz Servisov). Te velike razlike so predvsem posledica vrste obolenj luško transportnih delavcev, ki so taka. da zahtevajo daljšo bolniško odsotnost. Ti delavci tudi sicer več obolevajo. Deloma je razlog za večjo bolniško odsotnost tudi v tem. da mora zdravnik zaradi neugodnih pogojev dela luško transportnemu delavcu odrediti za isto bolezen daljšo odsotnost kot drugemu delavcu za enako bolezen. Med luško transportnimi delavci najpogosteje obolevajo mladi delavci od 20-35 let. med ostalimi delavci pa je več starejših. To razlagamo z dejstvom, da najtežja dela opravljajo prav mladi delavci, začetnikom manjkajo delovne izkušnje, kar se kaže tudi v večjem številu nesreč pri delu, pojavlja se tudi večja utrujenost.
2.2.2 Obolenja luško transportnih delavcev
Luško transportni delavci najpogosteje obolevajo za boleznimi
—	mišično-kostnega sistema
—	boleznimi dihal
—	boleznimi prebavil
Bolezni mišično-kostnega sistema
V petih opazovanih letih (80-85) je bilo kar 60% luško transportnih delavcev pri zdravniku zaradi enega od obolenj mišično-kostnega sistema. Luško transportni delavci obolevajo veliko pogosteje kot delavci iz Servisov, ki smo jih vzeli za primerjavo. Najpogosteje se pojavljajo diagnoze, ki se nanašajo na obolenja hrbtenice (od bolečin v hrbtenici pa do težjih okvar), pojavljajo se razne mišične bolečine in vnetja ter bolečine v sklepih. Visoka obolevnost delavcev za boleznimi mišično-kostnega sistema je nedvomno posledica težkega fizičnega dela, ki ga opravljajo. Do tovrstnih obolenj prihaja prav zaradi dolgotrajnih pritiskov, pri-pogibanja, iztezanja mišic in veziv, ki nastajajo zaradi dvigovanja, prekladanja, porivanja, nošenja težkih bremen. Na ta način prihaja do preobremenjenosti sklepov, mišic, tetiv in degenerativnih obolenj njihovih struktur. Obolenja mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva se razvijejo zaradi težkega fizičnega dela v fazah. Najprej se kažejo v bolečinah, kasneje pa s hujšimi okvarami hrbtenice. To smo ugotovili tudi v naši analizi. Medtem, ko smo pri pregledu obolenj zasledili predvsem prve faze tovrstnih obolenj, pa nam pregled vzrokov pri nastanku invalidnosti kaže na nadaljnji razvoj v težja obolenja (spondi-loze, zdrki medvretenčnega diska, razne mišično-kostne anomalije ipd). Prav te bolezni so tudi najpogostejša diagnoza pri invalidih II. in III. kategorije. Zaščita delavcev pred temi obolenji je šibka — še vedno imamo v Luki ogromno del, kjer se zahteva ročno pretovarjanje težkih bremen. Če pogledamo razvoj Luke je sicer prisoten velik napredek v mehanizirano-sti dela, v preusmeritvi v lažja dela kot so kontejnerji in sipki tovori, vendar pa klasičen pretovorše in tudi še bo obstajal. Deloma lahko vplivamo na manjšo obolevnost tako, da za težka dela zbiramo le zdrave in mlade delavce, da pred nastopom dela opravijo kandidati slikanje hrbtenice (s tem izločimo tiste, ki imajo že obolenja). Veliko več pa bi morali narediti na področju rekreativne dejavnosti. Morali bi več razmišljati o takem posodabljanju mehanizacije, ki bi lahko še olajšala nekatera dela. In ko imamo že invalide — le malokateremu lahko znotraj obstoječih del ponudimo kaj produktivnega in primernega.
Bolezni dihal
Največ delavcev oboleva prav za boleznimi dihal vendar pa so te bolezni pogosto prisotne tudi pri drugih, ne le pri luško transportnih delavcih. Vendar pa kljub temu pogosteje obolevajo prav ti. Najpogostejši so prehladi. Bolezni dihal nakazujejo na neugoden vpliv mikrokli-matskih pogojev (mraz, veter, prepih, hladilnica), ki so jim delavci izpostavljeni.
Bolezni prebavil
Tretja zelo pogosta skupina obolenj pri luško transportnih delavcih so bolezni prebavil. Skoraj 40% teh delavcev je v petih opazovanih letih iskalo pomoč pri zdravniku zaradi tovrstnih težav. V skupini režijskih delavcev je bilo teh obolenj znatno manj. Najpogostejše diagnoze so motnje funkcije želodca in debelega črevesja, rana na dvanajs-terniku. pruh. Razloge za večjo obolevnost pri luško transportnih delavcih pripisujemo težkemu fizičnemu delu ter načinu življenja in prehranjevanja teh delavcev. Dolgotrajno intenzivno naprezanje posameznih mišičnih skupin, nepravilna prehrana in ostali neugodni dejavniki vplivajo na razvoj tovrstnih obolenj.
Ostala obolenja
Ostala obolenja, ki se pojavljajo pogosteje pri luško transportnih delavcih
so še:
—	splošna izčrpanost — pomoč pri zdravniku iščejo predvsem mladi delavci,
—	bolečine v področju trebušne votline,
—	vnetje ušes in infekcije sečnih poti.
Vse te težave lahko mirno pripišemo
težkemu fizičnemu delu in neugodnim mikroklimatskim pogojem.
2.2.3	Poškodbe pri delu
Podatki za petletno obdobje nam kažejo 3 krat večje število nesreč pri luško transportnih delavcih kot pri delavcih v Servisih. Od 255 opazovanih LTD in LTD III je bilo le 92 takih, ki v petih letih niso imeli niti ene nesreče. Kar slabe 2/3 delavcev je torej imelo eno ali več nesreč pri delu. Večje število nesreč opažamo pri mlajših delavcih z manj delovne dobe, starejši pa imajo sicer manj nesreč vendar s težjimi posledicami za njihovo zdravje. Razloge lahko iščemo predvsem v:
—	objektivnih pogojih dela, pri raznih tovorih nastopa niz različnih nevarnosti. Posebno mladi delavci imajo manj izkušenj, zato se večkrat poškodujejo.
—	slabi delovni pogoji, težko fizično delo v neugodni klimi (mraz, vročina . . . ), ropot, povzročajo utrujenost. neugodje, slabšo motivacijo za delo, ki se odražajo v manjši pozornosti, slabši usklajenosti gibov, počasnem reagiranju, razdražljivosti. Vse to. ob že tako povečani nevarnosti nesreč, še dodatno vpliva na število nesreč pri delu.
Najpogostejše so manjše poškodbe prstov, kolen, spodnjih delov nog. Pogosti so udarci, stisnjenja v ali med predmete, padci, udarci s padlimi predmeti. Poškodbe pri delu so tudi drugi najpogostejši razlog za invalidsko ocenitev.
2.2.4	Invalidnost
V	letih 80-85 je bilo število invalidskih postopkov pri luško transportnih delavcih 32,7%, pri ostalih delavcih pa le 5,7%. Invalidsko upokojenih je bilo 1 1,1% LTD in LTD III in 2,4% ostalih delavcev. Invalidov II. in III. kategorije je postalo 17,5% LTD in LTD III in le 2,9% ostalih delavcev. Pri luško transportnih delavcih postanejo invalidi mladi delavci med 20 in 35 letom starosti oz. po 35 letu starosti z majhno delovno dobo (do 10 let). Pri ostalih delavcih postanejo invalidi predvsem starejši. Sami podatki so dovolj zgovorni, da jih ni potrebno razlagati. Ugotovimo lahko, da obremenitve, škodljivosti, nesreče -na delu vplivajo na zgoden nastanek invalidnosti pri luško transportnih delavcih.
2.3 Zadovoljstvo z delom in razlogi za zapuščanje delovne organizacije
V	strokovni študiji smo podrobno razčlenili tudi zadovoljstvo delavcev. Zanimalo nas je predvsem, kako luško transportni delavci doživljajo svoje delo. Z obdelavo vprašalnikov, na katere so odgovarjali luško transportni delavci smo ugotovili, da delavci svojemu delu pripisujejo ugoden status. Njihovo delo jim daje občutek, da so nekaj naredili, zdi se jim koristno in spoštovano, nudi jim zadovoljstvo. Hkrati pa večina luško transportnih dclavcev doživlja svoje delo kot utrudljivo (tako meni kar 85% delavcev), nezdravo (76%). napeto (71%). Pri delu jih moti. daje delo težko (predvsem delavci iz Generalnih tovorov) in škodljivo (predvsem delavci iz Sipkih tovorov). Rezultati vprašalnika potrjujejo ugotovitve dobljene z objektivnimi meritvami. Neugodno doživljanje dela ne gre na račun monotonije, enoličnosti, nezanimivosti, temveč na račun napornosti, škodljivosti dela. Tudi luško transportni delavci, ki so v tem obdobju odšli iz Luke. navajajo enake
Nadaljevanje na 6. str.
5

Kako povečati učinkovitost članstva sindikata
»Sindikat je prostovoljna organizacija, v kateri si člani s stanovsko in politično organiziranostjo zagotavljajo uresničevanje in zaščito svojih pravic in interesov, ki izhajajo iz dela in samoupravljanja. Za to člani (aktivno) delujejo na ekonomskem in socialnem področju, prizadevajo si za neposreden vpliv na samoupravne organe, skupščine, izvršne svete, gospodarske zbornice ter razvijajo moralne in kulturne vrednote.«
NOV NAČIN SPREJEMANJA IN ČLANSKA IZKAZNICA
Zgoraj navedeno osnovno načelo naj bi bilo napisano v glavi nove članske izkaznice Zveze sindikatov Slovenije, v katero naj bi se delavci vključevali prostovoljno, na podlagi statutarnih določil in programa ZS, prijaznega povabila sindikalnega aktivista, ter s podpisom izjave o vstopu. S tem sindikat popravlja napako avtomatičnega včlanje-vanja v preteklih letih.
SAMOSTOJNOST
IN NEODVISNOST ORGANIZACIJE
Sindikat ni in ne sme biti privesek samoupravnim organom v OZD. oblastnim organom ali podrejen drugi družbenopolitični organizaciji. Danes je sindikat prostovoljna enotna in najširša družbenopolitična organizacija delavcev in le ti ji lahko usmerjajo tok njenega delovanja in le njim je odgovorna za svoje delo.
JASEN IN KONKRETEN PROGRAM IN ODLOČNO UVELJAVLJANJE ZAHTEV
Naloge ZS so nivojsko porazdeljene od republiškega sveta do osnovnih organizacij ZS.
V letošnjem letu je sindikat tako uveljavljal zahteve za razbremenjevanje gospodarstva in racionalizacijo družbene nadgradnje, za realno ceno dela in uveljavljanje najnižjega in zajamčenega najnižjega osebnega dohodka, za zagotavljanje sistema socialne varnosti iz dela in skrbi za delavce oz. nezaposlene, ki si tega ne morejo zagotoviti. Posebno skrbno in intenzivno se pripravlja za vključevanje v razreševanje problematike ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, problema, ki je pred vrati, pa se ga marsikje še premalo zavedajo.
Stališča in zahteve mora sindikat črpati iz svojega članstva, to pa pomeni tudi stalno in tesno povezanost in odzivanje na zahteve. Ne sme zamuditi nobene priložnosti za uveljavljanje po redni poti v delavskem svetu, na zborih delavccv. v skupščinah, vendar pa . . .
DELAVEC IMA PRAVICO IZRAŽATI SVOJE ZAHTEVE TUDI S STAVKO
S sprejemom amandmajev v ustavi SFRJ je stavka legalna oblika za uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev, čeprav bo potrebna ureditev posameznih pravic še z zakoni. Stavka je skrajni in konfliktni način uveljavljanja zahtev delavcev.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je sprejel sindikalna stavkovna pravila, ki urejajo delovanje sindikata v teh primerih in posebno pred vodstva osnovnih organizacij postavljajo veliko odgovornost, saj organ sindikata organizira stavko na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo. Vendar ob večinskem soglasju delavcev, ki odločajo o organiziranju stavke, o njenem žačetku in koncu. Le v izjemnem primeru to vlogo, na podlagi organa sindikata prevzame stavkovni odbor.
Organi sindikata bodo preprečevali ugotavljanje odgovornosti zoper delavce, ki so organizirali ali sodelovali v stavki, organizirani po volji večine delavcev.
PONOVNO OŽIVLJENA SINDIKALNA LISTA
Na zahtevo članstva sindikat z letom 1989 ponovno uvaja sindikalno listo, ki vsebuje minimalne zahteve sindikata po uveljavljanju pravic iz dela, nadomestil osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom, s tem, da bodo spremembe sproti objavljene v Delavski enotnosti. Pregleden dokument, na dveh straneh, bo koristen pripomoček za vse delavce in še posebej za sindikalne aktiviste, saj sedaj zaradi prezapletenosti in normativne ureditve v različnih dokumentih nad tem niso imeli več pregleda. Bo pa tudi podlaga za zahteve osnovnih organizacij ZS po dograjevanju samoupravnih aktov OZD.
PREVERITEV IN OŽIVITEV LASTNIH VRST
Preobrazba • sindikata, dograjevanja metod dela, kadrovska prenova, uveljavitev panožnih sindikatov in dograjevanje statuta zveze sindikatov Slovenije mora prinesti nov veter v sindikalno delo. Vse to pa bo tudi osnova za zadržanje obstoječega in pridobivanje novega članstva.
Pripravil za objavo Z. V.
Nadaljevanje s 5. str.
razloge za odhod iz delovne organizacije. Najpogostejši razlog je težko fizično delo. Odhajajo predvsem mladi delavci z malo delovne dobe (povprečna delovna doba pri odhodu je bila eno leto in pol do dve leti in pol). Število odhodov med luško transportnimi delavci je kar 3-4 krat večje kot pri ostalih delavcih. Leta 1982 se je zamenjala kar tretjina luško transportnih delavcev. Po tem letu se je število odhodov nekoliko zmanjšalo, kar je sovpadalo z naraščajočo brezposelnostjo in relativno dobrim poslovanjem naše delovne organizacije.
3. NEKAJ MISLI ZA ZAKLJUČEK
Dosegli smo, da imajo luško transportni delavci beneficirano delovno
dobo, kar v najboljšem primeru pomeni, da se, če vse življenje delajo na teh delih, lahko upokojijo pet let prej, torej s približno 35 leti delovne dobe. Naši rezultati v strokovni študiji pa kažejo, da luško transportno delo zelo slabo vpliva na zdravstveno stanje naših delavcev že mnogo prej, že v letih, ko so sicer drugi delavci na višku svojih delovnih sposobnosti. Pojavljati se začnejo prve bolezni predvsem kot posledica težkega fizičnega dela, pogost je tudi nastanek invalidnosti.
In pri tem nam beneficiran staž žal nič ne pomaga. Vsi skupaj v Luki bomo morali najti nekatere rešitve. Bolj sistematično sc bomo morali lotiti področja preventive. Ali je dopustno, da prav delavci na najtežjih delih delajo še prek polnega
Več dela, več zaslužka
Slovenski sindikati ob osnutku Zakona o podjetjih
V želji, da bi delavci-bralci glasil in biltenov v združenem delu poznali, kakšna stališča je zavzel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, povzemamo poudarke in pojasnila, ki jih je dal na seji predsedstva RS ZSS o osnutku zakona član predsedstva slovenskih sindikatov Dušan Rebolj, kije med drugim povedal:
»Oglašam se predvsem zaradi tega, da bi dodatno pojasnil naša stališča, in sicer zaradi različnih komentarjev našega posveta. V nekaterih komentarjih je bilo mogoče zaslediti, češ da sindikat vidi edini način uveljavljanja družbenoekonomskega položaja delavca in njegove zaščite le v kolektivnih pogodbah. Vendar so bila naša stališča zasnovana na povsem drugih podlagah. Dali smo vrsto konkretnih predlogov, ki naj bi zagotavljali. da bodo delavci upravljali ne samo s svojim delom — kakor poskuša vpeljati zakon — temveč tudi z družbenim kapitalom in sredstvi.
Naši konkretni predlogi so bili naslednji: Prvo. pri čemer vztrajamo, je zahteva, da se v zakonu o podjetjih določi tisti minimum jamstev, ki bodo varovala družbenoekonomski položaj delavca kot upravljalca z združenimi sredstvi in z delom. Zato zahtevamo, da je treba v zakonu jasno zapisati, da delavci v podjetju v družbeni lasti odločajo o rezultatih svojega dela. To pomeni, da morajo odločati o sadovih gospodarjenja in da morajo dobiti jasno izražen nadzor nad poslovanjem.
Predlagali smo tudi, da se za reševanje posebnih vprašanj za zaščito delavcev odpre možnost kolektivnih pogodb, pri čemer so to naša prva stališča, prvi pogledi. S tem ne zavračamo sistema dogovarjanja, kajti tudi dogovori so
svojevrstne pogodbe in mehanizmi za uveljavljanje interesov — s pogojem, da bodo zasnovani drugače, zlasti z vidika udeležencev, obsega in kakovosti, kaj naj sindikatu omogočiti enakopraven položaj z drugimi udeleženci dogovarjanja.
Izhajamo iz izkušenj, ki jih imajo v razvitem svetu, kjer se povsod temeljne garancije dajejo v zakonih, medtem ko je kolektivna pogodba njihova nadaljnja opredelitev, različna po kakovosti, obsegu in ravni.
Slabo razumljena naša stališča v komentarjih me prepričujejo, naj v naših stališčih jasno zapišemo, kar mislimo — da brez naštetih minimalnih garancij, ki so povezane z našimi zahtevami glede referendumskega delavskega sveta in glede odločanja delavcev, ne bo mogoče sprejeti zakona o podjetjih. Z drugimi besedami: temeljno merilo za presojanje zakona v naslednjih inačicah besedila bo. ali so naše zahteve vključene v zakon ali ne.
Naj poudarim, da nismo niti za razprodajo samoupravljanja niti za razprodajo položaja delavcev niti za razprodajo vloge sindikata. S tega zornega kota bomo zahtevali, da se kot minimalen obseg garancij opredeli tisto, kar sem naštel.
Ne zanima nas torej samo kolektivna pogodba, ampak je — nasprotno — sindikat eden od redkih udeležencev v dosedanjih razpravah ponudil oprijemljive predloge za opredelitev vloge delavca. Kajti če ti predlogi ne bodo sprejeti, bo položaj delavca zožen le na upravljanje z delom, delavec pa bo v mezdnem odnosu. S tem pa se sindikat ne more strinjati!«
delovnega časa? Kaj je z rekreacijo, aktivnim oddihom? Kako uvajamo delavce na delo in ali smo res vse naredili, da bi olajšali težko fizično delo?
Nedopustno je tudi neproduktivno zaposlovanje invalidov. Tega si ne moremo privoščiti niti iz humanih niti iz ekonomskih razlogov. Pa vendar smo tov sedanjem trenutku, ko nimamo praktično nikakršnih delovnih mest z lažjim delom, prisiljeni početi ves čas. In ob
vsakem novem invalidu v kadrovski službi ostajamo z grenkim priokusom, da imamo še enega neproduktivno zaposlenega delavca več.
To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti ob ugotovitvah strokovne študije. Ne moremo ostati samozadovljni in misliti, da smo z uveljavitvijo beneficirane delovne dobe naredili vse.
Verbič Vczovnik Darka
6

Luško vodovodno omrežje in zmanjševanje porabe vode
V Luki Koper služi pitna voda v glavnem kot sanitarna voda in kot voda za protipožarno zaščito. Poleg vodovodnega omrežja pitne vode imamo tudi dve morske in sicer:
—	omrežje tehnološke vode za TRT in silos (vlaženje tovora in protipožarna zaščita),
—	hidrantno omrežje okoli skladišč bombaža.
Glavni dovod pitne vode v Luko je izveden s cevjo premera 400 mm, ki pride po luški vpadnici mimo obrata družbene prehrane. Napajanje poteka iz zbiralnikov v Škocjanu. Zunanje vodovodno omrežje v Luki je izvedeno s cevmi premera od 25 mm do 300 mm v skupni dolžini cca 31 km. Material zunanjih cevovodov je v glavnem trdi polietilen.
predvsem na račun zmanjševanja vodnih izgub. Pri takšnem obsegu vodovodnega omrežja, kot ga imamo v luki, je potrebno stalno spremljanje porabe vode. Vsakodnevno se odčitava glavni števec (po potrebi tudi večkrat). Na osnovi podatka o pretoku oz. porabi v določenem času in pritiska v omrežju je mogoče sklepati, ali je stanje normalno ali pa je prišlo mogoče do puščanja vode ali celo preloma cevi. V letošnjem letu bomo vgradili glavni števec z daljinskim prenosom stanja. S pomočjo takšnega števca bo možno res kvalitetno spremljanje pretoka, urne porabe in nasploh celotne porabe vode.
Ko se ugotovi, da je s porabo vode nekaj narobe (seveda je treba upoštevati tudi koliko ladij se polni z vodo), je treba vizuelno pregledati Luko, da se ugotovi.
ram dnevne. y>o\Sprcc.ne porabe, isoole.
y Luk: ko'per z.o obdohje J3S4- 88
nekaj pa je tudi še jeklenih oz. litoželeznih cevi. Na naše omrežje je priklopljeno še 30 drugih odjemalcev vode. Stalni odjemalci so ladje, razna skladišča, začasni pa gradbišča.
Luka je največji odjemalec pitne vode na obali. V zadnjih letih je kljub novozgrajenim kapacitetam trend stalnega zmanjševanja porabljene količine vode, in to predvsem na račun zmanjševanja vodnih izgub. Leta 1987 smo porabili 302 tisoč m1 vode ali 827 m1 dnevno. Leta 1988 pa smo zmanjšali porabo na 252 tisoč m' (688 m Vdan). Zmanjšana poraba vode za 50 tisoč nr vode pa pomeni pri sedanji ceni vode prihranek več kot 27 starih milijard.
Kako smo dosegli tako ugodne rezultate? Kakor sem že zgoraj omenil.
če ni morda odprt kakšen hidrant ali večji porabnik (večkrat se zgodi, da kdo hidrant odpre, nato pa ga ne zapre). Če se z vizuelnim pregledom ne ugotovi pomanjkljivosti, nastopi faza grobega lociranja vodnih izgub s pomočjo zapiranja vodovonih vej, porabnikov in odčitavanja števcev po luki. Ko je mesto puščanja približno znano, pa je treba to mesto točno določiti zaradi izkopa in popravila. To se izvede s pomočjo akustičnega aparata, ki »lovi« šume, ki nastajajo pri iztekanju vode iz cevi. Treba je povedati, da je vsak primer puščanja različen in po svoje poseben, tako da je treba imeti za to delo obilo izkušenj. V luki je tudi težava, ker se stalno kaj dogaja in ropota, tako da je delo z akustičnim detektorjem možno v glav-
Varjenje cevi iz trdega polietilena
nem v nočnih urah. Za letošnjo leto planiramo nabavo kvalitetnejše akustič-no-vizuelne naprave za odkrivanje puščanj.
Ko je določeno mesto puščanja in opravljen iskop, sledi popravilo. Vsa popravila izvedemo sami, saj smo za to opremljeni in usposobljeni. V lanskem letu smo odkrili in popravili 20 puščanj na zunanjem vodovodnem omrežju, v letu 1987 pa 26.
Kadar ugotovimo, da je določen del zunanjega razvoda dotrajen. izvedemo zamenjavo. Tako smo v lanskem letu nadomestili oz. na novo izdelali 430 m vodovodnega omrežja iz trdega polietilena. Postopoma bo treba nadomestiti z novim še preostale stare kovinske cevovode, ki jih nažira korozija galvanskega toka.
Zmanjševanje porabe vode je možno s postopnim vgrajevanjem sanitarnih naprav in armatur, ki vodo racionalno trošijo. Te sanitarne naprave in armature (varčevalni straniščni izplakovalniki, tlačni izplakovalniki. reduktorji za zmanjševanje pretoka, sanitarne armature s keramičnim tesnenjem in elektronskim odpiranjem — zapiranjem. . . .) so sicer dražje od klasničnih, vendar se strošek
nabave kmalu izplača prav zaradi zmanjševanja porabe hladne in tople vode.
Veliko več vode, kot je mogoče prihraniti s kvalitetnimi armaturami, pa je možno prihraniti s pravilnim odpiranjem in zapiranjem vode. Toda na to ni mogoče mnogo vplivati, saj je to odvisno od kulture vsakega posameznika.
Ogromno je tudi odtujevanja, predvsem v sanitarijah, ki so bolj izpostavljene (ob 25. skl.. ob stari menzi,.. .). Nekateri luški delavci so pravi »specialisti« in bi se lahko z malo izpopolnjevanja takoj zaposlili kot vodoinstalaterji. Straniščni izplakovalnik »operirajo« tako, da od njega ostane samo prazna . »kišta«. Kaj pa delajo z drobovino (mehanizmom izplakovalnika), ne vem. Tudi pipe in bojlerje je treba pogosto kompletirati.
Na področju zmanjševanja porabe vode je bilo v zadnjih letih precej narejenega (glej diagram), vendar imamo še vedno dovolj postoriti. Literatura navaja, da je ekonomsko upravičeno zmanjševati izgube do 20%'. Zaradi naše »astronomsko« visoke cene vode menimo, de je meja še nižja ter da je upravičena vsaka aktivnost in vlaganje v zmanjševanje vode.
Z. F.
Denarna pomoč upokojencem
Na 10. seji Odbora za družbeni standard Luke Koper, ki je bila na začetku prejšnjega meseca, so člani razpravljali o predlogu za enkratno denarno pomoč luškim upokojencem ob novem letu. Odbor za družbeni standard je odobril enkratno denarno pomoč upokojencem, ki živijo v težkih socialnih razmerah, ali zaradi slabega zdravstve-
nega stanja. 300.000 din bodo prejeli: Jurij Maraspin, Zorko Grižon, Franko Guzič. Julika Bolčina, Alojz Ros, Franjo Lovrinič. družina Stanka Trošta, Zorko Mejak. Valentin Zabek, Božič Ugrin. Albin Mihalič. Miranda Antolovič. Agata Umer, Vinko Gresec in Cirila Šturman.
Z.V.
Solidarna pomoč
bi se donekle nadoknadila materijalna šteta koju je izazvao požar.
»Do sada smo sakupili 150 starih miliona. Nadam se da čemo do 15. januara, kada čemo predati novac Kostiču, sakupiti više. Trudimo se da našem radniku i drugu pomognemo koliko možemo«, kaže predsednik IO OOS Generalni tereti Kristl Štumpfel.
Još jednom su lučki radnici izkazali solidarnost prema svom drugu što je dokaz da nesebično pomažu svakome ko se nadje u nevolji što je za svaku pohvalu.
Z. V.
Priključitev na novo izdelanega vodovoda na novo linijo. »Pohiti Vojko, voda je že skoraj v škornjih«.
Prošlog meseca porodicu Dragiše Kostiča, zaposlenog u O.l Generalni tereti zadesila je nesreča kada mu je u stanu izgorelo pokučanstvo i deo stana. Na sreču u požaru niko nije povredjen, ali načinjena je materijalna šteta.
Dragiši Kostiču koji pet godina radi u luci i živi sa dvoje dece kao podstanar prva je pritekla u pomoč OOS Generalni tereti sa 500.000 dinara. Njemu je iz sklada zajedničke potrošnje Luke Koper takodje dodeljena pomoč od 500.000 dinara. U toku je solidarno prikupljanje novčanih priloga za njegovu porodicu da
7

Hvaležni smo okolju, v katerem živimo in delamo
Jožo in Janja z Bojanom, Dejanom in Goranom
Naš sodelavec Jožo Jurišič se je zaposlil v luki pred dvema letoma, prišel pa je iz Luke Pulj, kjer je delal tri leta.
»Iz Luke Pulj smo prihajali v Koper kot pomoč in odločil sem se, da ostanem tukaj in se zaposlim v Kopru. Med luškimi delavci iz Pulja sem edini, ki je ostal. Želel sem živeti v okolju, ki me je lepo sprejelo. Njegovo toplino sem začutil tudi, ko sem postal srečen oče treh sinov, pravi Jožo, ki je končal srednjo ekonomsko šolo, in je zadovoljen s svojim delovnim mestom delovodje. Vrnimo se na začetek naše zgodbe. Jožo, ki je, tako kakor njegova žena Janja, rojen v vasi Milaševci pri Skender Vakufu (SR Bosna in Hercegovina) seje po prihodu v Koper odločil poročiti. Kakor mnogi drugi je nevesto pripeljal iz svojih krajev. Naselila sta se v Ankaranu kot podnajemnika. Tako kot v številnih primerih se je kmalu obetal prirastek, le da se je ob zdravniškem pregledu izkazalo, daje prirastkov kar več.
Luški glasnik je obiskal zakonski par Joža in Janjo Jurišič, ki je pred osmimi meseci dobil tri sinove: Bojana, Dejana in Gorana. Kako živijo zdaj in kaj je okolje, v katerem živijo, naredilo za njih. bomo izvedeli iz te reportaže.
Primer zakonskega para Jurišič, ki se mu je družinsko članstvo pred osmimi meseci povečalo za tri sinove — Bojana, Dejana in Gorana, je drugi te vrste v zadnjih nekaj letih. Pri tem imamo v mislih naše sodelavce ali sodelavke, ki se jim je družina povečala za trojčke. Prvič se je to zgodilo pred več kot dvema letoma, ko je naša sodelavka rodila tri deklice, pred več kakor osmimi meseci pa je žena našega sodelavca Joža Jurišiča rodila trojčke — tri fante. Pred novoletnimi prazniki nas je v uredništvu obiskal Jožo Jurišič, zaposlen kot delovodja v OE generalni tovori, in želel, da bi ga obiskali in napisali nekaj o luški »trojki«, njegovih sinovih — Bojanu, Dejanu in Goranu.
»Vedel sem. da bova z ženo dobila trojčke. Tega sva se zelo veselila in obenem trepetala, kako bomo živeli dalje«, pripoveduje Jožo in nadaljuje. »Nisva imela rešenega stanovanjskega problema, kar ni nič nenavadnega, saj sem v luki šele dve leti, žena pa se je šele zaposlila za določen čas v Tomosu.«
VSI SO NAM POMAGALI
Napočil je dan, ko so trije sinovi družine Jurišič ugledali sonce toplega slovenskega podnebja, ki jih je sprejelo odprtih rok. Nevsakdanji dogodek so zapisali tudi nekateri dnevni časopisi.
»Ko se je zame in za ženo pripetilo nekaj najlepšega na svetu, so se z menoj veselili vsi od družine, prijateljev in znancev vse do ljudi, ki jih sploh nisem poznal,« nadaljuje svojo razburljivo zgodbo naš sogovornik. Žena se je morala po 12 dneh vrniti iz bolnišnice, saj je bilo s fanti vse v redu. vendar so jo v porodnišnici zadržali še štiri dni. ker nismo imeli prostora. Medtem sta se Luka Koper in stanovanjsko podjetje uspela dogovoriti za stanovanje s površino 54 kvadratnih metrov, vsaj začasno je tako. Pomagala sta mi koprski center za socialno delo in Luka Koper, zlasti tovarišica Katja Memon iz socialnega centra in tovarišica Katja Čermelj,
socialna delavka v Luki Koper. Z njihovo pomočjo smo se vselili v stanovanje, v katerem smo še danes. Vsem se iz srca zahvaljujem.«
V tem času ste zanesljivo prejeli še kakšno pomoč?
Od svoje delovne organizacije sem prejel 150 starih milijonov dinarjev, moji tovariši iz generalnih tovorov pa so zbrali in mi poklonili še okrog 50 starih milijonov. Pomoč nam je bila tedaj resnično potrebna in ne vem, kako bi se vsem zahvalil. Tudi vodstvo generalnih tovorov mi je pomagalo, ko je šlo za dopust ali drugačno opravičeno odsotnost.
Pridobili ste veliko prijateljev, seveda ob pomoči vaših otrok?
Hvaležen sem, da nas je obiskala in nas še obiskuje tovarišica Gracijela, ki je prav tako zaposlena v luki in je pred dvema letoma in pol rodila trojčke, vendar hčerke. Želela nas je spoznati in nam je ponudila pomoč — podarila nam je vozičke, tako da se lahko moji sinovi nemoteno gibljejo po stanovanju. Prav tako nam je pomagala z nasveti, za kar smo ji od srca hvaležni. Obiskujejo nas mnogi prijatelji in sorodniki, ki želijo videti Bojana, Dejana in Gorana, ki bodo v letošnjem avgustu z mano in ženo prvič odšli v najin rodni kraj, na kratek dopust
seveda. Veliko je tudi neznanih ljudi, ki prihajajo k nama, da bi videli najine sinove, največkrat pa pridejo otroci iz sosestva, ki želijo obiskati svoje ljubljence. Otroci jih hitreje prepoznajo kakor midva, kajti vsak ima svojega izbranca in dobro vedo, čigav je kateri, medtem ko jih midva težje ločujeva. Dobre sosede imamo. Med njimi so domačini, Bosanci, Hrvati in pripadniki drugih narodnosti, ki so mi vselej, tako kot tudi tokrat, nudili pomoč, ko sem jo potreboval.
DRUGI SO POTREBNEJŠI POMOČI
Od naših gostiteljev smo želeli izvedeti nekaj več o njihovih načrtih. Vemo, daje Janja zaposlena za določen čas v koprskem Tomosu. »Sprejeli so me za določen čas, vendar sem po mesecu dni morala na bolniško, ker sem se morala ravnati po navodilih zdravnika. Moja začasna zaposlitev se je hitro iztekla, vendar so mi jo zaradi okoliščin podaljšali do 12. januarja letos in od tega dne dalje bom na seznamu zavoda za zaposlovanje, pravi Janja, ki pričakuje, da bo dobila zaposlitev, ko bodo fantje pripravljeni na vrtec. »Zmogli bomo tudi tako, veliko lažje pa nam bo, ko se bo zaposlila tudi Janja. Naši mesečni prejemki (medtem ko je bila Janja na porodniškem dopustu) so znašali nad 180 starih milijonov, zdaj so nekoliko nižji. Toda pri tem ni druge rešitve. Zavod za socialno skrbstvo mi je ponujal pomoč v obliki hrane, vendar sem jo zavrnil, ker sem prepričan, da so drugi, ki jim je ta pomoč potrebnejša,« pravi Jožo. Medtem ko sedimo in se pogovarjamo, se Bojan, Dejan in Goran veselo igrajo okrog nas. Nekaj več nam jc o njih povedala mama Janja.
»Z njimi nisva imela težav. Razvijajo se normalno in zdaj tehtajo okrog devet kilogramov in pol. Razlika med njimi je od 200 do 400 gramov, tako je že od dne, ko so se rodili. Imajo dober apetit. n jihova glavna hrana pa je mleko v prahu, ki ga izdeluje »Pomurka«. V treh dneh
popijejo kilogram mleka v prahu, kar pomeni, da je potrebno samo za mleko odšteti 140.000. din mesečno, in sedaj so še majhni . . . Do sedaj smo za dude porabili 100.000 din, pove Janja.
V nadaljevanju pogovora smo izvedeli še kopico zanimivosti. V družinah naših sogovornikov na primer ni bilo niti enega primera rojstva dvojčkov in prav tako ne trojčkov, otroci dobro spijo in so prava budilka za očetov odhod na delo. »Če zataji eden, se oglasi drugi, tako da se ne more zgoditi, da bi zamudil na delo«, se šali Jožo.
Ob koncu pogovora v toplem domu petčlanske družine, smo naša sogovornika povprašali, kaj bi še želel povedati, in prav nič nista razmišljala.
»Na ta način se zahvaljujem vsem, ki so nama pomagali zagotoviti normalno stanovanje za naju in najine sinove. Zahvaljujeva se Katji Čermelj in Katji Memon za nesebično prizadevanje in za pomoč, ki nama jo je okolje, v katerem živiva in delava, ponudilo. Vsem želiva srečno novo leto 1989 in obilo zdravja«, sta skoraj v en glas povedala Janja in Jožo.
Ko smo »delali reportažo« o družini Jurišič, je bil 27. XIII. 1988. Bojan, Dejan in Goran so imeli točno osem mesecev in šest dni. »Luški trojčki«, kakor jih imenuje oče, so nam požirali kot pravi »mini manekeni«.
»Vem, da sem v luki zaposlen le kratek čas, zato nimam pravice do prijave na razpis za dodelitev stanovanja. Vem tudi to, da so ljudje, ki so v luki že deset let in še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja . . . Toda okoliščine so take, da nekje pač moramo živeti. Najraje bi videl, da bi obdržali stanovanje, v katerem smo. in da bi se Luka Koper lahko domenila s stanovanjskim podjetjem . . . Vidite, ni ravno razkošno, prostora je malo, vendar sem zadovoljen, ker so higienski pogoji dobri . . .«, nam je med drugim rekel Jožo.
Z. Vlajič
OBVESTILO
Obveščamo vse delavce Luke Koper, kateri s svojimi prispevki želijo sodelovati z Luškim glasnikom, da svoje članke pošiljajo na naslov uredništva Luškega glasnika do zadnjega dneva v mesecu. Rokopise smo dolžni oddati v tiskarni deset dni pred izdajo glasila.
Uredništvo
8

Delovanje športnega društva Luke Koper v letu 1988
Že v prejšnji številki Luškega glasnika smo poročali o velikem uspehu naših športnikov na Športnih igrah delavcev občin Izola, Koper in Piran med osnovnimi organizacijami Zveze sindikatov. ko so v skupni razvrstitvi moški zasedli prvo mesto, ženske pa tretje mesto. Te igre so bile letos že tridesete po vrsti. V vseh 29 letih je to častno prvo mesto pripadalo ekipi Tomosa. letos pa je to uspelo tudi našim športnikom.
Glede na to. da je za nami še eno uspešno športno leto. bi želeli na kratko podati preostale športne rezultate v letu 1988. Te rezltate lahko ocenimo kot zadovoljive, posebno, ker so ponovno zaživele nekatere panoge, ki so nam v zadnjem letu upadale (odbojka, streljanje, kegljanje).
V okviru Trim lige ti rezultati še niso bili spodbudni, ker so se nekatere težave nadaljevale še iz lanskega leta. Tako so prvo mesto zasedli le nogometaši lesnega v III. ligi, 4. mesto so zasedle ženske in
moški v kegljanju, ostali dosežki pa so bili pod pričakovanji. Tu ni nastopila ekipa odbojke — moški in v streljanju. Pri rezultatih v Trim ligi pa je potrebno posebej izpostaviti dosežek pri posameznicah, saj je Nevenka Sever zasedla prvo mesto. Sonja Poljšak pa tretje mesto v kegljanju.
V začetku leta 1988 smo ponovno izvedli tekmovanja znotraj delovne organizacije, kjer pa ni sodelovalo tako veliko števila delavcev kot v prejšnjem letu. saj je le-teh bilo za cca 100 manj. V maju mesecu smo ob obletnici Luke organizirali tradicionalno srečanje se-verno-jadranskih luk, v oktobru mesecu pa so se naši športniki udeležili 12. srečanja delavcev luk in pristanišč Jugoslavije v Puli. Na tem srečanju je prvo mesto zasedla ekipa vrvašev, drugo mesto ženska ekipa v kegljanju in streljanju, tretje mesto pa ekipe v kegljanju in nogometu.
Na športnih igrah delavcev vseh treh obalnih občin pa so naši športniki, poleg skupne uvrstitve, zasedli še prvo mesto v odbojki — moški, 2. mesto balinarji, 3. mesto ekipi šaha in rokometa, 5. mesto ekipi košarke in namiznega tenisa, 7. mesto ekipa streljanja ter 9. mesto ekipe v kegljanju, tenisu in nogometu. Ženske ekipe pa so zasedle 2. mesto v pikadu. 5. mesto v rokometu, tenisu, 6. mesto v namiznem tenisu in kegljanju, 7. mesto v odbojki ter 9. mesto v streljanju. Pri uvrstitvah posameznikov pa smo imeli kar več prvih mest. Tako je Boris Stepančič bil prvi v rekreacijskem teku, Novak Janez enkrat prvi in dvakrat drugi v plavanju, Karolina Eler prva v pikadu. Ratko Barukčič prvi v šahu, drugo mesto pa so zasedli: Zdravko Vinovrški v plavanju, Nevenka Sever v kegljanju, Alenka Šik v smučanju in Ljuba Pirih dvakrat druga in enkrat tretja v plavanju. Tretje mesto je zasedel še Remškar Samo v plavanju, četrto mesto pa Sonja Poljšak v kegljanju. Cesar Davorin in Slavko Jug ter Sonja Poljšak in Tanja Mahnič v smučanju.
Vsem športnikom čestitamo za dosežene rezultate ter upamo, da jim bo novo leto 1989 prineslo še več športnih uspehov kot preteklo leto.
N.M.
vanje. Tako so ekipe kegljanja in streljanja odšle v Dom športov od ladjedelnice 3. maj, kjer še nihče ni tekmoval, saj je uradna otvoritev tega velikega lepega doma bila napovedana šele za drugi dan. Ekipi košarke in odbojke sta odšli v telovadnico, ribiči pa na pomol, kjefso lahko lovili 2 uri.
Ob 14,00 uri so se vsa tekmovanja zaključila in so se vsi športniki ponovno zbrali na skupnem kosilu v prostorih menze luke Reka — kontejnerski terminal. Ob prijetnem vzdušju so bila izmenjana skromna darila — spomin na srečanje ter razglašeni rezultati. Tako so prvo mesto v malem nogometu zasedli naši športniki, saj so večne konkurente nogometaše Luke Reke premagali kar z 11:2 ter jim tako vrnili tudi poraz iz Pule na srečanju luk Jugoslavije. Luka Trst se je tako morala zadovoljiti s tretjim mestom, saj so obe tekmi izgubili. Te sreče pa niso imeli košarkaši, saj so le za tri pike morali priznati premoč domačinov, tretji pa so ponovno bili košarkaši iz Trsta. V odbojki in namiznem tenisu
Ne govorim o odgovornosti v službi. Kaj takega vsaj pri nas ne poznamo. Govorim o odgovornosti doma. Tu sem vedno in za vse odgovoren samo jaz.
Zadnjič je malemu ušlo v hlače, čeprav ima že 12 let.
—	Ti si kriv, je ugotovila žena, saj se sploh ne zanimaš kaj otrok je!
—	Je, kar skuhaš, sem se otepel.
—	Od tega mu ni ušlo! Gotovo mu ti kupuješ kakšne sladkarije ali mu celo na skrivaj dovoliš kozarec piva, če ne celo vina.
—	Nikoli! Sem prisegel.
—	Potem ima to po tebi. Preveč ležiš na kavču in bereš časopise, lenariš ti, lenari tudi prebava. Sicer si se pa tudi ti večkrat v njegovih letih. Tvoja mama mi je to pravila!
—	Da, sem priznal in prevzel krivdo nase, čeprav se mi kaj takega nikoli ni primerilo, če se prav spominjam. Kmalu potem se je ženi med kosilom zaletelo. Izkoristil sem priložnost in jo mlatil po hrbtu kot živino, a ni še dobro prišla do sape. ko je že vsa v solzah zahlipala:
—	Ti si kriv, da veš!
—	Jaz? Križ božji, zakaj pa jaz, ženka?
nismo imeli zastopnika, tako je Luka Reka v obeh disciplinah premagala Luko Trst. Pri kegljanju — moški in ženske so prav tako slavili kegljači Luke Reka, drugi so bili naši kegljači (udeležili so se z rezervno ekipo), tretje mesto pri moških pa so ponovno zasedli Tržačani. V streljanju smo prav tako zasedli drugo mesto za Luko Reka, čeprav smo pri posamezni uvrstitvi imeli predstavnika, ki je delil prvo mesto z najboljšim strelcem Luke Reka. Na trnkarjenje, ki je na teh igrah šele drugič, pa so se letos zelo dobio pripravili ribiči iz Trsta in z 103 ulovljenimi ribami zasedli prvo mesto. Na drugem mestu so bili ribiči iz Reke. ki so ujeli 65 rib. tretji pa naši ribiči, ki so ujeli le nekaj čez 30 rib, kar je le ena tretjina od ulova iz lanskega leta. ko jim je ribiška sreča bila bolj naklonjena.
Proti večeru so se naši športniki utrujeni, vendar zadovoljni vračali proti domu. Ponovno je bilo dokazano, da so taka srečanja pomembna, ne zaradi samega tekmovanja, temveč zaradi druženja med seboj.
N.M.
—	Ker neprestano kadiš!
—	Ampak Matilda, jaz vendar že tri leta več ne kadim!
—	Si pa prej toliko več!
Priznal sem krivdo. Zaradi ljubega miru. Vse copate priznavajo vse krivde in nekrivde zaradi ljubega miru . . .
Zadnjič ji je med brisanjem posode padla iz rok res lepa porcelanasta skleda in se raztreščila na koščke.
—	Saj si ti kriv, se mi je nakremžila, ker si hotel jesti motovileč!
Kriv sem bil tudi, ko je cepnila s stene velika sobna ura, ker pač ne znam pošteno zabiti v steno niti enega žeblja. Hudo pa sem bil radoveden, kakšna bo moja krivda za oslovski kašelj, ki ga je nedavno iztaknil poba.
—	Oslovski kašelj je dobil fant od tebe, da veš! sem zvedel včeraj.
—	Kako, saj sploh ne kašljam!
—	Kašljaš ne, ampak si. . .!
—	Misliš reči, da sem . . .?!
—	Si. si. pa še kakšen!
Zdaj čakam še na norice, zgodba se bo verjetno ponovila.
Tako torej, zdaj veste. Če potrebujete v podjetju koga za prevzemanje odgovornosti, prosim, spomnite se name!
Na zadnji seji Upravnega odbora Športnega društva je bilo dogovorjeno, da bodo vsi člani Športnega društva prejeli s 1. I. 1989 članske izkaznice. S temi izkaznicami bodo imeli pravico nastopati na vseh športnih srečanjih. ki jih organizira ŠD Luka Koper znotraj delovne organizacije ter tudi zastopati delovno organizacijo od zunaj na organiziranih tekmovanjih. Prav tako bodo imeli pravico do uporabe telovadnice, kegljišča, bazena, strelišča in tenis igrišča ter se udeležiti smučarskih in planinskih izletov, ki jih bo organiziralo Športno društvo.
Vsi delavci, ki niso včlanjeni v ŠD. želijo pa delovati v okviru ŠD. oz. pomotoma ne bodo prejeli članskih izkaznic, pa naj se zglasijo v službi za samoupravljanje in informiranje, soba št. I 15 pri tov. Nedi Marušič, kjer bodo lahko dvignili izkaznico.
HUMORESKA
ODGOVORNOST
v
Športno srečanje v Luki Reka
Humor
PRAVI ZDRAVNI
V soboto, 17. 12. 1988, so se naši športniki udeležili tradicionalnega športnega srečanja v Reki. Od leta 1986 poteka srečanje severnojadranskih luk ob Dnevu športa riješke luke, kjer sodelujejo poleg domačinov še delavci i/. Pristanišča Trst, Luke Pule in iz naše delovne organizacije. Žal. letos se športniki iz Luke Pule niso mogli udeležiti tega srečanja, tako da je konkurenca v malem nogometu bila manjša. Poleg malega nogometa so se
športniki pomerili še v naslednjih disciplinah: kegljanje — moški in ženske, odbojka, streljanje, košarka, namizni tenis in trnkarjenje. Naši športniki se niso mogli udeležiti v vseh panogah, kljub temu pa je v soboto ob 6,30 uri. avtobus z 33 športniki odpeljal izpred vratarnice Luke Koper proti Luki Reka. V Reki jih je dočakal lep. toda mrzel zimski dan. Po uvodnem, otvoritvenem delu. so se vsi športniki odpeljali proti športnim objektom. kjer naj bi bilo izvedeno tekmo-
K
Napačno ste prišli, pravi sestra bolniku. tu je živinozdravnik!
Nič hudega, imam namreč groznega »mačka«!
OBREKOVANJE
Zakaj povsod pripoveduješ, da sem bogata?
To ni res. rekel sem le. da imaš več denarja kot pameti!
V HOTELU
Jutri zjutraj bi bil rad prebujen s sladkim poljubom, pravi gost čedni sobarici!
Dobro, bom to sporočila nočnemu portirju!
OTROŠKA
Oče. zakaj pa čebele brenčijo? Tega so se naučile od mopedistov!
DOMIŠLJAVOST
Da veš. Peter je čisto nor name! Peter je bil nor, še preden je tebe spoznal!
9
•C*
1 I /
OO cpfVkp'-
y
7 ■	N
ft 2 R
10