Izdaja in nrejnje: Milan Plut.
JPiisam'exna Številka 1 Tl,
Neodvisno gasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Urednišivo in upravni sivo: Cesta ns Rožnik št. 5, tel. 543.
5. Št:
V Ljistoljajiij dne maja 1921.
Leto I.

Italijansko izsifijevanje.
Beograd, 8. maja. Z ozirom na z.i- s kih in ribarskih odnošajih. Kakor vse ßa*w# prekinjanje trgovskili pogaji'i kaže, hoče izjiolnitev svojih žalitev ve-z Italijo, so postali odnoSaji z Italijo zati z izpraznjenjem Dalmacije in luke nekoliko napetejši. Italija zahteva Baroš Ministrski svet se je danes ob-važne pogodnosti v trgovskih, brodar- širno bavil s tem vprašanjem.
Rušilci narodnega edinstva.
Siovcnski in hrvatski separatisti v objemu.
Beograd, 8. maja. Včeraj in danes re je vršilo zborovanje uradniških potrošačkih zadrug. Zbranih jo bilo okoli 150 delegatov iz cele države, med njimi 72 iz Slovenijo, ki so zastopali 12 zadrug pod vodstvom mariborskega sodnega nadsvetnika dr. Beblerja. Na zborovanju se je pojavila hrvatska separatistična struja, ki je postavila svojo kandidatsko listo, v'a r in. j večje iznenađenje je podpirala to listo Peitlerjeva skupina, kar je vzbudilo med srbskimi uradniškimi krogi napram Slovencem mnogo nerazpoložen ja. Zborovanju je predsedoval bivši finančni minister dr. Popovič.
£loy8 (k&rge proti Poljakom.
London, 8. maja. Ministrski predsednik Lloyd George je imel v Maidstonu govor, v katerem je mod drugim izvajal: Ni samo v interesu Anglije, ampak tudi v interesu Nemčije samo, da sprejme najbolj potrebne pogoje, ki ji
V Ptuju'je izvoljen za župana nemškutar Losinschegg. Do prevrata je v Ptuju paševal pek Ornig, ki jo bil pobratim pekovskega mojstra in buržuja Losinschegga. Sramota oblije narodno čutečega človeka, ko čuje to strašno vest. Oči celega našega naroda so bile obrnjene na Ptuj. Vso je nestrpno pri cakovalo, da zaplapola po prvih svo-ijounih občinskih volitvah na ptujski mestni hiši za vedno jugoslovanska trobojnica. Sedaj naj sede na županski stolec OrnigOv prijatelj. Ptujski Nemci in nemškutarji se muzajo, Ornig in druge ptujske in spodnještajerske re-uegatske izbeglice si manejo roke, da jo slovenstvo doživelo v Ptuju nji n nerazumljiv poraz.
Volitve v Ptuju so izpadle za S].--vun«e ugodno. Sedem mandatov je dobila J DS, (1 narodni socijalei, socijalni demokrat,je 11. JDS in NSS skupaj sta sami imeli 13 mandatov, torej dv» mandata nad polovico. Nikdo drugi kot Slovenec ne bi mogel ’ iti župan, ako bi nacijonalni stranki sto-'dli svojo dolžnost. A kaj so je zgodilo? NSS je odklonila povabilo in ponudbo JDS, da si delita predsedstvo občinskega sveta. Župan naj bi bil dDS, podžupan NSS. Tako je po za-sHigi in po krivdi NSS kot prvi ptujski župan v Jugoslaviji izvoljen ogaben nemškutar. NSS je s tem grešila na «rđi črti proti svojemu programu. Zagrešila je nečuven naroden škandal, pravo narodno izdajstvo nad nujno narodno potrebo in narodno častjo. Narodni socijalei so pa grešili tudi proti svojemu socijalnomu programu, ker so omogočili izvolitev priznano •strastnega buržuja, čegar glavna vrlina je, da neumorno pije.
Volitev ptujskega župana je prvi politični akt NSS. Dosedaj je stranka razvijala svojo silo le pri agitaciji. V Ptuju je bila prvič poklicana, da pokaže, kako izvršuje svoj program v
bodo predloženi. Upam, da jih bo Nemčija sprejela.
O vstaji v Gornji Šleziji jo LlovJ George izjavil: Ako je Nemčija v srni slu versaillske mirovne pogodbe raz-orožena, potem ima pravico zahtevati od zaveznikov, da prisilijo tudi Poljsko, da se drži pogodbe. Nemčiji smo naložili pogodbo, katere sc moramo držati tudi mi. Britanija hoče igrati pošteno vlogo. Pogodba je obvezna za vse stranke. Poljska se ima zahvaliti versaillski mirovni pogodbi za svobodo in neodvisnost, ki ji je bila priborjena z velikanskimi žrtvami. Zato lahko zahtevamo, da se Poljska brezpogojno ravna po pogodbi. Več o tej stvari nočem govoriti.
jtfožnosi razpusta zagrebškega občinskega sveta.
Zagreb, 8. maja. «Jutarnji list» poroča iz Beograda, da so poročila o zadnji seji zagrebškega mestu 'ga sveta napravila na politične kroge zelo mučen vtis. Ni izključeno, da bi se zagrebško mestno zastopstvo razpustilo in da bi bil imenovan komisar.
praksi. Vsakdo — in tudi vsak pošten pristaš NSS — mora priznati, da je prvi nastop NSS razočaral vse. Za božjo voljo, zakaj pa je bila NSS ustanovljena, ako naj njeni mandatarji delajo nenarodno politiko? Ali ima ta stranka sploh še eksistenčno pravico, ako začenja svojo prakso v politiki z narodnim izdajstvom? Ali je ptujski dogodek storjen v sporazumu z vsemi strankinimi pristaši, ali jo vsiljen celo (> občinskim odbornikom NSS od vodstva? Ne moremo si misliti, da bi stranka kot taka odobravala ptujsko izdajstvo. V NSS so najjačje zaslona-fti primorski in koroški Slovenci. Tržačani, ki so prišli k nam, se vedno in vedno trkajo na prsi, da niso no liberalci in ne klerikalci, marveč so narodnjaki, samo borilci za koristi naroda. Kje so bili naši kraški sinovi, da se je mogel zgoditi nečuveni narodni škandal v Ptuju? Ali ga odobravajo? Ali ga hočejo popraviti? Ali odobrava posl. Brandner kot glasnik koroških trpinov, da je v očigled koroškim persekucijam mogel dopustiti, da jo njegova stranka spravila na župansko mesto v Ptuju nemškutarja? Ako ima NSS le mrvico narodne časti v sobi, mora poklicati na odgovor ljudi, ki so zakrivili narodno nesrečo y Ptuju. Tu morajo pasti vsi oziri na interese posameznih oseb, na preteklost volilnega boja. Bratomorna strast mora stopiti popolnoma v ozadje, kadar gre čuvati in dvigniti narodni prapor.
Na plan, Vi Sokoli, na noge, Vi Primorci, kvišku, Vi koroški bratje, kolikor Vas je pod narodno - socijalno firmo! Pokažite, da ste še vedno neustrašeni borilci za narodne svetinje, kakor ste bili dosihmal! Bratje, v kolo na skupno narodno delo!
Narodni begunec.
Politične borbe imajo vsi kulturni narodi, ki sploh živijo politično življenje. Tudi strankarska nasprotja prihajajo povsod na dan in se tudi po svoji obliki ne razlikujejo veliko med sabo. To je že tako in trud onih, ki bi tako radi videli slogo, je in. ostane zastonj, ker vsi ljudje nikdar ne bodo enako mislili, v javnem življenju pa prihaja ua dnevni red toliko najrazličnejših vprašanj, ki se tičejo vseh, da se morajo roditi nasprotja pri njihovem reševanju.
Pri nas se sedaj rešuje vprašanje ustave, torej zelo važno vprašanje in nič čudnega ni, ako vladajo o temeljni ureditvi države najrazličnejša mnenja. Vsak bi hotel državo urediti po svojem okusu, ali recimo, po svojih načelih in boj, ki se vodi mod posameznimi političnimi strankami in skupinami, je popolnoma razumljiv. Boj sam je razumljiv, ker vsaka skupina hoče svoja načela uresničiti, ampak način boja, kakor ga vodijo nekatere stranke in skupine, je naravnost zločinski.
Jugoslovani smo se ujedinili v eni državi na podlagi načela o samodoločbi narodov in na podlagi načela, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en sam narod, ki ga je zgodovina razdelila na več delov, politično meje so ga pa ovirale v njegovem stremljenju po popolnem ujedinjenju. To politične meje in z njimi vse zunanje ovire notranjega ujedinjenja so odpadle in mi si bomo v skupni državi sami zgradili skupno, boljšo bodočnost. Ta duh jo preveval v času, ko so jo ujedinjenje izvršilo, vseh nas brez razlike, vsaj javno se takrat nihče ni upal zastopati misli, da smo Jugoslovani trije posebni narodi, ker takrat je misel narodnega edinstva bila tako splošna, da bi bil vsak separatist, ki bi si upal svoje separatistično stališče javno zagovarjati, najmanj kamenovan.
Ampak separatisti so živeli že takrat, samo potuhnili so se in so najprej rovarili skrivaj, da skočijo po več kot dveletnem obstoju narodne države kot lačni volkovi na njo in raznesejo na zobeh to njim tako nesimpatično tvorbo.
Danes ti izdajalci narodne misli, ki nam je prinesla svobodo in ujedinjenje, odkrito in javno nastopajo proti edinstva in brez sramu izkoriščajo porodne težave mlade državo v svoje izdajalske namene. Oni bi hoteli urediti državo po svojem okusu in nihče jim ne bi zamoril, ako bi v dosego zmage svojih načel uporabljali vsa razpoložljiva dopustna sredstva in ako bi videli, da vso to nič no pomaga, bi pač kapitulirali in se pokorili volji večine, kor tega vendar ne morejo pričakovati, da bi se večina uklonila manjšini.
Tako bi storila vsaka poštena, resnično načelna stranka in tako se povsod na svetu tudi dela. Samo naši separatisti so taki, da hočejo po vsej sili vsiliti večini naroda svojo voljo in zato podko-pujejo temelje, na katerih je naša država sezidana, oni rušijo narodno edinstvo, ker mislijo, da je po več kot dveletnem obstoju države prišel ugoden trenutek za njihovno destruktivno delo. Razmere, v katerih živimo, so slabe; slabe pri nas kot v drugih državah in morda jc drugje še slabše kot pri nas, ampak ljudstvo tega ne ve, ono se samo spominja «dobrih starih časov» in nevednežem jo lahko govoriti, da je nova država kriva slabih razmer, posebno pa Srbi, ki gospodarijo v državi, mi moramo pa samo davke plačevati in molčati.
S tem kakor lažnjivim tako ostudnim orožjem operirajo naši separatisti od Korošca, Gosarja in Škulja pa do Prepelu-
ha; to in take laži trosijo med ljudstv* klerikalni listi od «Slovenca» do «Straže» in «Domoljuba», njihovo «delo» pa dopolnjuje «Avtonomist», kot glasilo separatistične inteligence, ki se zadovoljuj» z enako duševno hrano kot čitatelji «Domoljuba». Ljudstvo je, seveda, dostopno takim argumentom, saj politična in narodna vzgoja, ki jo ima od Šušteršiča, Lampeta, Steleta in drugih ni mogla ostati brez vpliva in separatisti upajo, da bodo s pomočjo teh «tradicij» lahko dosegli svoje črne naklepe, ker jasno je, da bi so razmero pri nas kmalu zboljšale, ko bi se država na znotraj uredila laut rdi la in da se to prepreči je treba ljudstvo vedno in vedno hujskati proti Srbom, sejati razdor in sovraštvo in potem mora biti država kmalu zrela za razpad.
Klerikalci pravijo, da oni niso nasprotniki države in isto trdijo tudi oni od «Avtonomista». Oni hočejo samo ustavo po svojem okusu, po svojih načelih ia pravijo, da s tem državi koristijo, ker bo država, ako bo imela ustavo po njihovem okusu, močnejša. Dobro, potem naj se klerikalci bojujejo za svoj ustavni načrt, «Avtonomist» naj jih pa pod-pira, ampak jugoslovansko narodno edinstvo naj pustijo na miru in naj ne izzivajo s trditvijo, da je položaj Slovencev v Jugoslaviji enak položaju zasužnjenih Slovencev v Italiji, ker to je nesramnost, ki jo more zagrešiti samo popolni ana-cionaloc, ali pa navadni izdajalec.
Svoboda je lepa reč, ali izdajalci nikjer na svetu ne morejo in ne smejo svojega umazanega opravila izvrševati javn» in odkrito, z govorjeno in pisano besedo. Samo pri nas je mogoče, da je jugoslovansko orožriištvo s puškami in bajoneti omogočilo klerikalnemu agitatorju Žužk» nekje na Dolenjskem hujskati proti naši državi! Osebna svoboda je tudi zagarantirana po ustavi, ampak tatove, razbojnike in druge zločince vendar zapiramo, ker se s svojimi dejanji sami izločajo iz človeške družbe. Zakaj bi se tiskovna svoboda, svoboda zborovanja in govora morala razlagati tako, da sme separatistično časopisje nemoteno izpodkopavati temelje države s tem, da vsak dan nesramno hujska proti narodnemu edinstva ki je glavna podlaga države? Ali se mora v naši Jugoslaviji razumeti svobodo tiska, zborovanja itd. tako, da je dovoljeno uganjati narodno izdajstvo kar javno, vpričo državnih oblasti in eventualno še z njihovo asistenco?
To vprašanje se mora rešiti. Tako, kakor je danes, ne more več dolgo ostati, ker sedanja svoboda jo že močno podobna anarhiji; samo ta neomejena svoboda omogoča anacionalnim elementom njihovo raztvomo delo, ko bi destruktivni elementi ne imeli v svojem delovanju popolnoma svobodnih rok, bi se pri nas državna avtoriteta že zdavnaj utrdila, ta ko pa pada vsak dan bolj, ker se država vede tako, kakor bi ji bilo to vseeno.
Naj vlada svoboda. Nikdar nismo bik prijatelji policijskega režima in tudi d» bomo. Ali rušenje narodnega edinstva je enako izdajstvu nad narodom in ia-dajstva no trpijo niti najliberalnejšo države na svetu.
Obznana.
Ali so konfuzni gospodje pri NSS! Njihovo glavno glasilo, «Jugoslavija», bruha ogenj in žveplo na vladno naredbo, da se vsako javno zasmehovanje, zasramovanje in omalovaževanje države, ob-lastov in naredb kaznuje s policijsko
¥ na, skupno narodno delo!
kaznijo. V sobotni številki jo prineslo ampak govori! Ali ni to nič? Ne, to ni cija takrat, ko so se določale naše meje kot ignorirati zastopnike italijanske «kul-glasilo NSS uvodnik, ki vidi v tej na- nič, če se pa politični nasprotnik poslu- — naša sovražnica ravnotako kot Italija, ture» in prestopiti na najenostavnejši naredbi pričetek preganjanja vseh, ki so ži istega orožja, potem pa pišejo tudi Tudi pri določanju naših mej proti Av- čin iz ljubljanskega v beneški vlak, kar irtigcga političnega mišljenja, nego vlad- klerikalci: «Orožnikom in finančni stra- striji jo bila ententa zelo kavalirska — so tudi storili.
na stranka. V isti številki, na tretji stra- ži bi priporočili, da ga imajo v seznamu!» nasproti Avstriji in pristrigla nas je tudi Postopanje naših delegatov je bilo poni, pa piše isti list: «Na tak način dobi- («Naša moč», štev. 4.)	tam, kolikor je le mogla. Radgona, Spi- polnoma pravilno, od naše vlade je pa
varno v itak tleče okrožje hude podpiho- Naredba deželne vlade daje šele orga- 'i0 na^ Korotan — vse to govori celo odvisno, ako so bodo mogli taki dogod-valco in zagrizene protidržavne agita- nom javne varnosti pravico, da hujska- knjige o težnji entente, pristriči nas in jjj ponavljati tudi v bodočnosti. Sveta
torje, ki znajo škodovati v ogromni me- ga primejo in kaznujejo že pred sodnijo, ri državi. Prosimo odločno deželno vla- Kako se takšna naredba izvršuje, to je do (oziroma v to poklicano upravo), da naloga pameti. Pojdi danes na Angleško gleda malo tej gospodi na prste! Ne bo- a]j v gvico ali kamor hočeš, in zabavljaj mo odnehali, dokler bo naša beseda glas tako, kakor se včasih godi pri nas, pa
njeno zadržanje v koroškem plebiscitu in dolžnost vlade jo sporočiti italijanski vla-po njem nas še bolj utrjuje v prepriča- di, da ona ne bo mogla več pošiljati »vonju, da na merodajnih mestih v Parizu jih zastopnikov na kakršnasibodi poga-in Londonu o Rimu niti ne govorimo janja na italijansko ozemlje, dokler se v — ne samo da nimamo prijateljev, tem- Italiji ne ustvarijo razmere, ki bodo ga-
vpijočega v puščavi.» Istočasno torej za- hoš videl, kako znajo tam striči dolge vc^ da imamo tam odkrito nasprotnike, rantirale našim zastopnikom popolne
htevajo najstrožje odredbe, radikalno po- jezike! če se pa Jugoslavija v silobranu stopanje, kličejo deželno vlado in poli- otresa svojih rovarjev, se oglašajo strast-cijo na pomoč, ko pa pride naredba, lop n; bedaki, ki podtikavajo vladi vse one po njej, ker misli znani pijani kulturni namene, ki bi jih sami izvrševali, če bi delavec, da je naredba prikrojena ravno ie mogli. «Srbe na vrbe» jo smol pisati
var-
za njegov gobec. Sobotna številka «Jugoslavije» pa ni edina v konfuziji, že teden prej je isti list na prvi strani pisal o Obznani — isto pero, kakor v soboto, — a na drugi strani v resnem članku za-
«Slovenec» leta 1914. Danes bi rad, pa ne sme in ne bo, pa če je to ljubo ali ne njemu in «Jugoslaviji» ter njihovim «politikom», ki sami zahtevajo policijo in žandarje, kadar jim gre to v račun. Pi-
Južno od Drave na Koroškem se jo ve- nosti pred podivjanimi italijanskimi načina ljudstva izjavila za Jugoslavijo in cionalisti. Za tržaški slučaj se pa mora bilo bi samo pravično, ako bi vsaj ta zahtevati popolno zadoščenje, ker Italija del dežele bil prisojen naši državi, pra- se najbrže ne želi še izločiti iz vrste kul-vično bi pa tudi bilo, ko bi so prisodila turnih držav iu ako no da za dogodek naši državi vsa glasovalna cona A, ker v Trstu, Tržiču in Benetkah primernega znano je tudi Francozom in Angležem, zadoščenja, bo s tem pokazala: ali da da je tamošnje prebivalstvo slovenske se identificira s fašistovsko fakinaž» in narodnosti. Ampak zapadnoevropski mo- odobrava njeno postopanje, ali p», da Ročniki niti ne mislijo na to, da bi raz- obstoji italijanska vlada sploh samo še
a
n
!
c
t
hleva list ukrepe proti agitaciji... Kaj sava listov NSS in SLS nam je zopet en- ?oclili pravično, temveč molče dopušča- formalno, na papirju, vso moč imajo pa.
torej zagovarjate, ali protidržavne agi tacijo, ali ukrepe proti njej? Na to vpra sanje bo odgovoril člankar NSS: «Proti- nebi- ne bo mirna, državno agitacije ste krivi vi, ker še ni vse v redu pri nas, in odredbe jo bodo poostrile, ker bomo že mi poskrbeli, da se bodo odredbe tako tolmačile, kakor je nam prav.» Pijani demagog namreč obrne vsako stvar tako, da mora izglodati, da je storjena v slabem namenu. Udri za vsiiko ceno!», v tem so si enaki 1 en-ssesarji Šmalčevega kova i klerikalci «Domoljubove» sorte. Kaj pravi k temu
krat dokazala: Hujših demagogov od njih j°5 -da zdivjana nemška drhal uničuje jih ni, in dokler se jih Slovenija ne iz- na^ živelj na Koroškem.
proti Slovanstvu.
Včasih, ko smo se še nahajali v nemški odvisnosti smo gledali v Nemštvu največjega in morda edinega sovražnika
Gornja Šlezija se da v marsičem' primerjati Koroški. Tudi tej deželi je nemški kapital s pomočjo nemško vladne nasilnosti udaril nemški pečat. Mislilo se je, da ho ententa vsaj tukaj odločila dmga'država ne'dosega' v korist slovanski Poljski, pa zmotili smo se tudi tukaj. Kot «Kanonnenfutter» proti Rusiji za francoske milijarde je
v rokah fašisti.
Vsekakor so ti dogodki nov dokaz, da moramo biti nasproti Italiji vedno In v vsakem slučaju skrajno previdni, ker v Italiji imamo nasprotnika, ki ga v hudobiji, zahrbtnosti in potuhnjenosti nobena
! 5 1 i
Toliko o tržaškem dogodku, hi njegovem prvem poročilu v našem listu. «Ju-
Slovenstva. To je bilo opravičeno, ker Poljska še dobra, dingače je pa tudi ona ^«laviji» pa povemo čisto kratko, da
Nemci so držali v svoji oblasti veliko s]0vanska država ki ni treba da bi se n*ma nobene pravice domišljati si, da
milijonov Slovanov in so se pripravljali, vcC oja5ila in eutenta ll0če prisoditi jma kakršnosibodi pravico dajati
/1 O £31 11/m! 111 um 1 1 rt 4-11,11 irr,.-. rt«rt O Irtir II V»/1	”	1 /3 I ' /» I Irt	,1 rt ..4.. rt«... rt t I
w&ä'Sätä
lekcije — državotvornosti.
«‘“S ls“ gs&S
ti od železnice, zapreti pol Maribora itd. Vloge teh, ki so zahtevali še vse kaj hujšega, nego je katerakoli Obznana, so še sedaj na deželni vladi. Prosimo, da so objavijo, da se bo videla vsa smrdljiva demagogija teh «politikov», ki se dajo voditi izključno le od osebnega sovraštva in ki delajo in pišejo vse le s kurjo pametjo. Strupen jezik in strasti in vina pijana glava lahko napravita dosti nesreče, pametnega pa nikdar nič!
Tudi klerikalci se poskušajo nekaj otepati. Mislimo da je bolje, če se z odredbo poskrbi prej za mir, dokler je še čas. Klerikalci imajo drug način, oni nared
stvora in Slovanstvom, tako so vali tudi svetovno vojno in sicer v času, ko so se slovanski milijoni vojskovali v
pade ta bogata dežela Nemčiji, da bo ona — ložje plačala one silne milijarde !“' Franciji...
Evropski zapad ni Slovenstvu nič manj sovražen, kakor je bilo nekdaj Nemštvo.
\2.
severne mej;
Maribor, 7. maja 1921.
njihovih vrstah, pod njihovimi, zastava- Slovanske države morajo voditi nad vso mi proti svoji lastni svobodi.	previdno politiko na vso strani, v prvi
Tako nizko so nas taksirali Nemci, da vrsti se pa morajo zbližati medsebojno so nas izzivali celo takrat, ko smo za in strniti se v močno slovansko zvezo, njih kri prelivali. Smatrali so nas pač za ki bo mogla odbijati tudi napade — iz. sužnje, s katerimi so pač lahko dela kar Pariza in Londona, se hoče, ker suženj ne bo našel poguma Slovanstvo je komaj vstalo in že mu
da bi so — uprl.
Nemcev smo se v glavnem rešili, ampak Slovanstvo brez Rusije je vsaj za sedaj še dosti slabo. Tako mis'lijo zapadni
bo ne izdajo, puste, da se kuha agitaci- evropski narodi, ampak za razvoj imamo ja, potem pa pridi vojak in žandar in v»e predpogoje in lahko bi postali v do-streljaj v zapeljane ljudi, kakor lani na glednem času močan faktor. To se pa Zaloški cesti! Na deželi seveda je kaj «e sme zgoditi, da bi se izven Pariza, drugega, tam hujskajo podivjani agita- Londona in Rima ustvaril še kak močan torji s prižnice in na shodih tor pri vsaki bik tor v Evropi in — strigli so Slovane, dingi priliki, enkrat z republiko, drugič kjer so lo mogli.
z avtonomijo, tretjič proti Srbom, vedno Najprej je prišla italijanska tatvina ve-pa proti državi. Kako seje ta organizi- likega dola našega ozemlja. Mi smo bili rana banda nezadovoljstvo hote in vede, naivni dovolj, da smo računali na po-
njegovi sovražniki mečejo razne ovire na pot. Samo v tesni združitvi bomo mogli odolevati zapadni Evropi, ki je — kar se Slovanstva tiče — stopila na mesto Nemštva.
}(a tržaškem kolodvoru.
V zadnji številki «Pondeljka» je bilo priobčeno poročilo o znanem dogodku na tržaškem kolodvoru, ko so naši delegati razmejitvene komisije potovali v Benetke. To poročilo moramo bistveno popraviti, ker bi se sicer moglo misliti,
dokazujeta n. pr. «Straža» in «Domo- moč Francije in Anglijo in smo se teme- da nalašč delamo komu krivico, kar pa
ljub». Samo nekaj citatov: «Na Hrvat skom imajo takšne občinske bilježnike,
ljito zmotili. Duša mirovne konferenco, nikakor ni v intcncijah urednika, ki po-g. Tardieu čisto odkrito priznava v svo- ročila ni pisal sam in ga v naglici niti
Občinske volitve v obmejnih krajih so pokazale, da klerikalni vpliv slabi in da ljudstvo že trezneje presoja svoj položaj v narodni državi. Klerikalci so razprostrli svoj rimski, s čistun «Slovenstvom posladkani lim», da bi lovili mu he. A ljudje so zares imeli «muho» in so so izogibali klerikalnega lima. Dasi-ravno je na meji nekaj ostankov štajer-cijanstvo, ki jih vzdržujejo hujskaški sunki z avstrijske strani, niso klerikalci nič opravili s svojini protisrbskom hujskanjem. Ker je klerikalna stranka v opoziciji, ima zaradi tega neprimerno lažje stališče, zlasti za agitacijo. Imela je sedaj dovolj izgleda za sijajno zmago. A celo narodno manj zanesljivo občine se niso dale zapeljati na klerikalna pota. Ljudje so pravili: Sedaj hujskate proti ■Srbom, ko jo pa dr. Korošec v Beogradu prenašal vreče moke ali pa zaviral vlak. ste jili na vse grlo hvalili. Vam gre samo za lastni profit, vse drugo vam je deseta skrb! — Dasiravno je dr. Korošec sam priznal na shodih, da je v njegovi
onu... Uiiogu 3a.vo.io ov,o...o.vo o..	,, I.u.inu oiow U.I1VI13U jj. i/.iia v a v ovo lovu.v ... ^aai oa... ... ^.1, v iia-noi 1.111	nrp(,fti sovražnikov PrbskoUa olo-
od katerih so nekateri najhujše propali- ji pred kratkim izdani knjigi «La l’arx» prečita! ni prodno jo šel list v tisk, ker	nl	1 (|tl
ce, in goljufajo, kradejo, a občina nima nobene moči.» «V južni Srbiji so vsi bo-
(mir). da je Francija z vso silo podpirala je pač mislil, da se v poročilu govori o Italijo proti Jugoslaviji in ta gospod na- suhih dejstvih, niti na misel mu pa ni
prišlo, da bi se spuščal poročevalec v
gatejši katoličani in muslimani v zaporu, ravnost obžaluje, da jo Italija v rapall-okrožni ali sroski načelnik vrže človeka ski pogodbi preveč izgubila, da bi lab- kritiko postopanja naših delegatov in je
ječo, ne da bi bil kaj zakrivil in ga ko dobila na naš račun še več jadranske- sam najbolj ostrmel nad poročilom, ko
drži notri 3—4 tedne. V Djakovici so za- ga ozemlja, ko bi bila pametna in bi priprli brez zaslišanja tri katoliške duhovni- volila v svoječasne njegove predloge, ko. In kaj delajo šele žandarji! Ljubljan- Vse to nam je bilo znano, ampak nik-ski liberalci agitirajo za srbsko vero. dar nismo pričakovali tega, da g. Tar-
ga jo čital v listu.
Kaj so hoteli storiti naši delegati? Ali naj bi se bili stepli na peronu tržaškega kolodvora s tržaškimi barabami? Položaj
Balkanizem! Itd., itd. In kar se ne piše, dien tako odkrito prizna, da je bila Fran- je bil tak, da jim ni preostajalo drugo,
Listek. Nadrahov Cene.
use zastojn. Najbl me je pa ujezu Janez jem pravja u Iblan tud prepeluhari, pu Kalan. Obmu sm se nanga, noj b mi
mena, pa proglašajo klerikalni listi, hočejo s svojo protisrbsko pisavo opozarjati Srbe na njihove napake in jih voditi na pravo pot. Ali ste jih spoznali, volkove v ovčjih oblačilih? Farizeji!
Vprašanje mariborskega župana najbrž ne bo rešeno pravočasno. Kakor znano, je vložila J DS ugovor proti obč. volitvam. Klerikalci in socialisti pa pritiskajo na vlad. komisarja, kor jih tako dolgo ne pusti k mestnim koritom. So ljudje, ki imajo že — glad. Po vseh znamenjih soditi, bo mariborski mestni svet
on kej pametenga nasvetvou, pa m jo
odgovoru, de za moja bulezen ni nobenih goslavja, k je velik prevelika, za usaka
sa “r” e,’“oT ssrs-jz —> v«,
Učeri sm se odloča, de bom šov obiskat sojga prjatla Janeza Zgagata, de se
rcnij, zatu k’ s ne ve, keku sm ja dubiv. Še clu tku predrzn je, de se z mana norca dela. Eni de dubija zgaga zatu, ke
mal puguvurla. Ccprov usak na soja l1l'cvcö PW»* ‘lr,ug zatu- kc Pre,nal> trek
plat uločeva se vender čist dobr zastop- P‘a sPot zatu> k’morj;i nogava noslanast sploh zlu pristopu za usaka nova ideja,
.	«3..^ I 4 T rt C- 4 .Irt £3rt<3 . I •> VV» «.rt «.rt «-> rtrtrt/1 4 rt 4 rt 1 - ! 1 «V« «rt .. «3 .. 1 ..	4. rt l .« rtrt» Ort r-v ».rt rt
va. Kokr sm sklenu, teku sm tud naredu. Preč pu kusil sm jo useku naraunast na Kudelu in m ni čist nč žov.
Janez Zgaga, pisati in atonomist, teku je blu zapisan na en vizitenc na urateh. Pritisnu sm kr na kinka in stopu u soba. Äa miza jo vos sklučen sedov Zgaga in se držou, kokr kašen lemenatar.
Ja, kua t’ pa je Zgaga, da se teku dauš, kokr dc b’ kašna kust pužem, sm ga nagururu.
Glih prou s pršou Cene. Veš, mene že »ekej cajta strašen muč zgaga in se ja nekokr no morem znebet. Puskusu sm že use mogoče rcnije, de b’ ja odprava, pa m’ nubena nč ne pumaga. Že ceu teilen se zalivam z žegnana voda, de sa se u želodce že skor žabe zaredle, pa
pužirat. Jest de spadam raven med la zadne. Cene, a veš mogoče ti za kašne recnije. Puvoj mi no kej tenga.
TekuTn’ je Zgaga stoku skor cela ura. Reku sm mu, de scer nism dohtar, atri-
je. Tu bodo lomili svoja kopja, vse za blagor domovine, kajpa. Posledica vsega tega bo, da se bodo lahko Nemci smejali v pest in da bo ostal razvoj Mari-
dubi''ime atomi^rKokr “sm bora samo v programih strank Ali ni
to «balkanizem», o katerem pišejo klerikalni srbofobi? Snov za brošuro «Primite tatu»! (nova izdaja s poglavjem: Balkanizem v Sloveniji in drugod!)
Maribor hoče živeti kulturno. Zanimalo
cena razdelit. Vaditi cevga gibajna je izjavu, dev Juguslavja sam takat trdna, kedr bo razdelena na same atome in zatu sma
teku m jo dupadla tud! ta in sm se preč upisu med prepelubarje. Izdajama tud prou parne- že soja cajtnga, k nam ja vzdržujeja fa-ruži, k sa naš najbulš podporenki. Pu
faružeh se ti atomi, k maja scer usak vas bo, da so naši igralci in igralke vsi soja lastnost, spot ukep spravja in du- zdravi in dobre volje. Gledališčni gast,je
pak dc mislem, de se mora taka bolezen bija pol čist nova oblika in črna farba.
pr korenin zdravt. Zatu sm mu predlaga, nej poskus s tem, de spremeni soj ime, mogoče de mu bo pol kej odnehal.
Že vidm, de se tud ti z mana norca delaš. Imena pa ne mejnam, magari Če ostanem zmiri zgagast, je zagodrnov in
Mislem, de razumeš Cene, kam pes taca muli. Nam je za atomija tolk ket za lansk sneg.
Use prou Zgaga, sam na ena ste puza-bil pr tem prepelubarji: de se takla s sila ukep spravlen in na nov prefarban
mo prosu, nej se značneva kej druzga atomi morja prejalslej spet narazen raz-pugovarjat. Jest sm ga pol uprašu, kva letet in de se pol punavad usacga prime
pumen tist ime atonomist na nogav vizitk.
Veš Cene, atonomist sa ludje, k prov-zaprov ne veja, kva hočja. Pu domač
zgaga. Zdej tud veš, odkod maš ti soja zgaga.
Pupadla ga je spet zgaga, jest sm pa biu med tem že na hišnem luft.
so pa nekako čmeravi in sitni. Sicer pn, to vreme in večen dež ... Slovansko vzajemnost širimo s koncerti. V sredo so nastopili v Götzovi dvorani ruski begunci iz Strnišča. Na srečo je bila dvorana polna. Uspeh popolen. V bližnjem, času nas obiščejo Cehi. Pa kaj jo vso to v primeri z vprašanjem: kdo bo župa« in kdaj bo lepo vreme? Največji idealisti so v Mariboru — Nemci. Ti še na tihem uganjajo politiko, o koji idealnosti ni dvoma: je nedosežna in izgine 2 ajluri vred...	Iks.
Volilni shod v cerk¥il
Stenografski zapisnik včerajšnje pridige žužemberškega dekana Gnidovca.
Dekan Gnidovec je včeraj najprej pridigal čitaje spisano pridigo o delu in o vestnosti ter brezvestnosti.
Potem ko jo bil svojo spisano pridigo prečita! in opravil molitve za različne farane in različne «namene», pa jo prečital abrupto:
»Jutri iu pojutrišnjem imamo občinske volitve. V občini Dvor sta samo dve skri-»jici. Naša je prva. Kdor hoče voliti za našo stranko, naj spusti kroglico takoj, ko bo segel v prvo skrinjico, notri, potem pa naj s stisnjeno pestjo gre v drugo skrinjico, da bo varovana volilna tajnost. Voliti smejo ravno tisti, ki so volili zadnjič pri volitvah v konstituanto.
: Volitev bo trajala od 8. uro zjutraj ves j čas do 5. ure popoldne. Na Dvoru sta I dve skrinjici. Tukaj (opomba: namreč v Žužemberku, oziroma Hinjah; občina Žužemberk ima dve volišči) sta pravzaprav i tudi samo dve stranki: Samostojna Hbe-j talna in naša Slovenska ljudska stranka.
! Na tem volišču jo naša stranka postavila tri skrinjice: žužemberško, smihelsko in; hinjsko. Zakaj pa to? Zato ker so se poprej Hinjčani pritoževali, da imajo premajhno število odbornikov. Sedaj imajo svojo skrinjico. Dobili bodo torej toliko odbornikov, kolikor jih bodo izvolili. To ni nobena zvijača, kakor se od nasprotnikov že govori in piše. Udeležite se volitve kolikor mogoče obilno! Ce bi naši ne prišli volit, bi zmagali nasprotniki; £© pa naši pridejo vsi volit, bomo veliko več odbornikov dobili kot nasprotniki, —
Te občinske volitve so tako važne, kakor še nobene niso bile. To pa zato, ker ne nastopajo posamezni kandidati, ampak stranke. Sedaj gre boj v coli deželi za takozvano avtonomijo ali pa za -centralizem. Kakor veste, se naša stranka za živo in mrtvo bori za to, da bi si Slovenija priborila avtonomijo. Kaj pa je avtonomija? Avtonomija pomeni to, •da bi se davki, ki jih plačujemo, porabili za naše domačo slovenske potrebe in da ne bi šli venkaj iz Slovenije drugam. Samostojna kmečka in liberalna stranka pa sta odločno za centralizem. Oči vseh okoli Slovenije so vprte v našo Slovenijo, kako so bomo odločili, ali hočemo imeti avtonomijo ali centralizem. Če volite našo stranko, potem pokažete odločno voljo, da zahtevamo avtonomijo. Slišal sem, da Vas bodo menda vabili na shod. Ali bo shod liberalen ali samostojen, ne vem. Pa jo vseeno, čeprav nasprotniki pravijo, da ni. To sem že davno trdil. Takrat so mi rekli, da lažem. Toda sedaj so pa vidi, da je vseno, da so vsi p0(j enira klobukom. Za skrinjico Samostojno stranke so liberalci. Kdor bero liberalne listo, tisti so je že odločil, kako bo volil. Kam pride, čo Id Samostojna stranka v kakšnem kraju kjersi-bodi dobila večino! (Dekan se tu obupno sklone in potiplje po prsih.) Če bi se naši odločili za Samostojno stranko, tudi ©n dan nočem več ostati župnik v tej fari. Saj veste, kako so se Samostojni potegovali za take postave, ki bi zasužnjile sveto katoliško cerkev.
Najnovejše proti meni je to, da ne kom smel niti voliti niti izvoljen biti, in sicer zaradi tega, ker nisem precej v nedeljo, ko so zahtevali nasprotniki, se vsedel in napisal krštno potrdilo za nekega samostojneža. Verižniki, tatovi itd. Mo smeli voliti), žužemberški župnik pa ne bo smel voliti. Kaj bo šole, če bo-'lo moč priborili! Hodile so deputacijo v l'jnbljano, da naj mene tukaj ne potrdijo J’.® župnika. Teden za tednom so liberalni ‘©ti proti meni pisali. Ko niso nič opra-‘nl* in sem bil za župnika tukaj potrjen, rekli, da je škofa sveti duh zapustil, 3© mene tukaj za župnika imenoval.
Žužemberk, 8. maja.
Glejte ljubi moji, sedaj lahko pokažete, — jaz čeprav voliti in izvoljen biti ne smem — z možmi Slovenske ljudsko stranke stojim in padem. Tisti, kateri meni zaupate, volite njo, kateri pa ne, kar volite nasprotno, da pokažete nezaupanje proti meni! Torej samostojneži, sedaj korajžo! Jaz sem toliko mož, da bom, če dobe večino, pisal škofu, da grem proč od tukaj. Tudi od nasprotnikov pa pričakujem, da vsaj tisti med njimij ki niso tukajšnji rojaki, zlasti uradniki, da so bodo hitro potrudili od tukaj kam drugam, če pri volitvah propadejo, da bodo šli, kjer bodo dobili zaupanje.
Torej z našo stranko stojim in padem. Jaz upam, da bom ostal.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!»
Priobčujemo ta stenografski zapisnik včerajšnje Gnidovčeve pridige, da tudi slepi uvidijo, kako potreben je kancol-paragraf.
M©d vrstami.
Profesor Sušnik govori po shodih na Dolenjskem o ministru Puclju in poslancu Majcnu, da sta najbolj brihtna takrat, kadar sekata telečje in volovsko glave. Ampak za telečjimi in volovskimi glavami pridejo skoraj gotovo tudi oslovske glave na vrsto in takrat bo občutil tudi profesor Sušnik mesarsko roko na svoji butici.
Hi
Zadnja mariborska «Straža» jo polna koritarstva, cel uvodnik kar mrgoli samih korit in koritarjev. Seveda: klerikalci so koritarstvo iznajdi! in sedaj jim je hudo, ko se svoje iznajdbe ne morejo posluževati tako, kot so se je posluževali pod Susteršič-Lampetom in pozneje pod Brejcem. Značilno je za klerikalce, da oni smatrajo vsa uradniška mesta za — korita. Se bo pač poskrbelo, da ne bodo več imeli prilike, spreminjati delo v koritarstvo.
Špekulativni mondalitet vlada tudi v najvišjiii krogih v Beogradu, pravi «Avtonomist» v svojem poročilu o trboveljski družbi in padanju cen premoga na svetovnem trgu in zato bi Slovenija morala biti avtonomna, da bi imeli cenejši premog, ker v Ljubljani ni tega špekulativnega mentaliteta. V resnici ju pa trboveljski premog silno drag In zadnje zvišanje cen jo dovolila — beograjska vlada? Kaj še! To zvišanje je dovolila ultraavtonomistična slovenska klerikalna deželna vlada g. dr. Brejca.
Radikalci so res iznajdljivi. Imena «Jugoslavija» za našo državo nočejo sprejeti, kemijsko formulo SHS pa zavrača vse kar ima kaj soli v glavi. Zato predlaga radikalska «Samouprava» kompromis, po katerem naj bi sc naša država imenovala:	«Jugoslovanska kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev». Kaj se še ljudje ne bodo zmislili, samo da bi naziv naše države še bolj komplicirali!
Tudi za naše šolstvo so v skrbeh miši avtonomisti, ki mislijo, da bi šolstvo samo potem napredovalo, ako bi bilo avtonomno. Treba je samo pogledati zadnje sklepe višjega šolskega sveta, da se vi di, kako so naše šolstvo razvija in na preduje v enotni državi, četudi je vrhov na uprava v tem nesrečnem Beogradu Verstovšek nam res ni potreben.
*
Za dr. Pegana imajo klerikalni listi vse polno pomilovalni!) besed, revež se jim zelo smili, za njegove žrtve pa klerikalni listi še niso našli besede pomilovanja.
volitvali v ptuju.
Prelepo mestece je Ptuj, in dobri v njem so ljudje, a vendar treba reči: pfuj, izdajska NeSeSe!
Lahko bi pravi kandidat za župana bil tam izbran, a ker je v manjšini ostal mandat NeSeSe — je narod izdan.
Spet črni so časi prišli nad Ptuj radi plave NeSeSe, a drugič poreče ji vsakdo: pfuj, izdajica, poberi se!
van zaradi psovanja naših ljudi s psovko «Windische Hunde»!
3z RaDovljice.
«Slovenec» graja uradnike, da so tujci (pritepenci) — torej ven z njimi, v istem članku jili pa obdolžuje, da so hoteli na Bled — torej nazaj z njimi. — Konfu-zionar.
*
Zvonove so dali za topove, da se z njimi ubijajo ljudje!
Dajte nam danes cerkveno zlato, da odstranimo bedo naroda. — Brezverec.
V Ptuju so narodni socijalisti s praz- Zmagala bo ona stranka, ki išče zaupnimi glasovnicami omogočili izvolitev nico od naroda in ne od njegovih vodi-župana, ki je bil še pred kratkim kazno- teljev. — Malkontent.
3Cio pošilja v £jubljani otroke v nemške šok?
okrajni logar; Martin Butina, oficir; Franc Božič, sprevodnik; Jožef Bajde, mizar; Pavla Cacak, uradnica; Jožef Černe, uradnik Kranjske hranilnice; Fiinil Detela, poštni adjunkt; Edvard Fantini, trgovec, Filip Fröhlih, knjigovodja; Fran Goričnik, finančni svetnik; Fran Herzmansky, vrtnar; Josip Hočevar, preglednik južne železnice; Maks Hoffman, inženir južne železnice; Anton Hribar, trgovec; Rudolf Jerše, podoficir; Josip Klemenčič, poštni uradnik; Teodor Kom, krovec in klepar; Avgust Kleinschrott, general v p.; Kosovinc, poštni preglednik; kanclist Kriše; Anton Kroflič, poročnik; Leo Lewicky, državni uradnik; Adolf Lorant, trgovec; Erih Miihlei-son, finančni komisar; Ivan Mladič, računski svetnik; Ivan Ojsteršek, uradnik drž. železnic; Rudolf Persche, sodni nadsvetnik; Franc Pirc, poštni oficijal; Konrad Pučnik, major; Avgust Schweiger, zobni zdravnik; Anton Schuster, trgovec; dr. Jos. Sajovic, odvetnik; Henrik Svoboda, kralj, profesor; Franc Uršič, krojač; Anton Zupančič, knjigovez itd., sami — pristni Nemci. Ako še pomislimo, kaj delajo Nemci na Koroškem s slovenskimi šolarji, potem pač ne najdemo dovolj ostrih izrazov, da bi ožigosali našo šolsko oblast, ki vzdržuje nemško učno razrede za renegate in ne-značajneže. Ali sedaj poverjeništvo za uk in bogočastje ne more popraviti, kar je zagrešil poverjenik Verstovšek?
Takozvana Narodna vlada v Sloveniji ima polog drugih grehov na sebi tudi madež, da je pustila za Nemce v Ljubljani privilegij posebnih nemških šol, dasi za to ni bilo prav nobene potrebe, še manj pa opravičenosti. Že danes pa se čisto jasno vidi, da so nemške šole v Sloveniji nebodigatreba, ker jih vzdržujejo po veliki večini le otroci slovenskih očetov ter ljudje, ki so ostali pri nas in prišli k nam le zato, da imajo v Jugoslaviji prav dobro eksistenco. Na ljubljanski nemški gimnaziji jo opravičeno nemških dijakov lo ena tretjina, nič boljše, ali še slabše je z Nemci v ljudskošolskili razredih, za katere država zapravlja denar največ radi narodno nezavednih javnih uslužbencev. Tudi izgovor, da je treba za nemško šolane otroke nekakega prehodnega pouka, nc drži, če pomislimo, da rajnka Avstrija do zadnjega kaj takega ni poznala. Slovensko učence so kratkomalo vtikali v nemško srednjo šole. Kdor se ni mogel ali ni hotel priučiti nemščine, je sam sebi pripisal, ako ni napredoval. Da bo javnost videla, kako se še danes pri nas neguje renegatstvo, naj navedemo samo nekaj imen staršev, ki pošiljajo v Ljubljani svoje otroke v nemške šole: Ambrož Franc, železniški mojster; Ambrož Ivan, uslužbenec južno železnice; Anton Arko, uradnik Kranjske hranilnice; Viktor Bre-zovnik, bandažist; Viktor Bračič, ravnatelj južne železnice; Fran Bučar, režiser narodnega gledališča; Busbah,
ODPRTO PISMO upravi opernega gledališča.
P. n. uprava!
Prosimo Vas, izročite vendar naštudi-mnje in izvajanje treh oper gg. Preloveu in Kogoju. Naj se vendar parkrat blamirata, da bomo potem imeli mir.
Z odličnim spoštovanjem več abonentov opere.
JJeSeSe potuje v Prago*.
Kdo od sebe krače meče, kufer pa za sabo vleče?
To sta Fakin in pa Pesek, znane NeSeSe privesek.
Kam ju pelje prašna cesta, kam moža ’z Ljubljane gresta? Gresta v češko zlato Prago NeSeSe oznanjat zmago.
Sedeta v vagon četrti, njuni duši sta potrti — tam ni nič komoditete za verižniko prevzete.
Vlak privozi v zlato Prago,
Pesku in Fakinu drago.
Tam pa nič ni deputacij, češke vlado delegacij.
Kaj v zadregi je storiti, kak se stiske iznebiti, da «Pondeljek» tam v Ljubljani te blamažo ne oznani?
Tiho smukneta v kočijo ter po Pragi oddrčijo ...
NeSeSe pa se raduje ker Pesek za njo plačuje.
* Pesek in Fakin sta odpotovala v Prago na posvetovanja, kako bi se utrdili gospodarski štiki med obema strankama, mod češko in našo NeSeSe. Kakor izvemo, je njuna pot v zvezi s Peskovo finančno onemoglostjo, ki se je pojavila po razkritjih o «Jugoslovanskem kreditnem zavodu».
Matasti prošlep tedna.
Kogoj, Prelovec in Brezovšek so zopet skupno spisali kritiko «Carmen», da svet ne pozabi, da oni trije še tudi stražijo na braniku glasbeno kulture.
*
«Straža» piše še vedno o balkanizmu, glasilo NSS «Jugoslavija» pa o korupciji in žandarjih. Vsak pač piše o tem, kar napolnjuje njegovo srce.
*
Kanonik Nace Nadrah 6.5. 1921.: Klerikalci smo pravični, strpni in polni ljubezni do svojega bližnjega».
#
«O bambina, dolce adorata», poje zaljubljen član NSS v insoratnem delu sobotne «Jugoslavijo».
'm
Zlatorog
Ne dajte se premotiti pri nakupovanju mila po različnih znamkah. Pravo
„ZLATOROG- MILO“
ima Ig poleg* nahajajočo se znamko „Zlatorog“.
Glasno zostopstso pras mariborslis losarne mila, prej C. Bros s Mariboru, za Siranjsho:
Bi. Birne iia drngg, Ljubljana, O-osposvetska c. ^
Zlatorog
«Slovenec» se je pritožil, zakaj se stranki SLS očita verz «Srbe na vrbe», ki je izraz pravega mišljenja katoliških hujskačev. «Slovenec» pravi, naj bi se mu «vrbe» ne očitale, čcS da je napisal to le, ker je za verze rabil — rimo!
*
Mak so Unger se je zopet oglasil.
Razno.
Princezinja Jelena v Ljubljani. V nedeljo popoldne ob 17. je prispela v salonskem vozu orijent-ekspresa iz Beograda v Ljubljano princezinja Jelena, sestra prestolonaslednika-regenta, s svojimi otroci. Princezinja Jelena se nahaja na potu v London. Na kolovodru sta se javila poverjenik Ribnikar v imenu deželne vlade in komandant Dravske divizije general Dokič. Princezinja Jelena je izrazila željo, da si ogleda Ljubljano ter se jo v spremstvu svoje suite in pri-deljenega ji vladnega tajnika drja. Golic odpeljala na Grad, odkoder je občudovala krasno lego našega mesta. Proti večeru se je princezinja vrnila na kolodvor, kjer prenočuje v salonskem vozu. Danes v pondeljek zjutraj je nadaljevala svojo pot z orient-ekspresom čez Trst in Pariz.
Nov šef zdravstvenega odseka. Iz Beograda poročajo 8. maja: Za šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo je imenovan dr. Otmar Krajc, mestni fizik v Ljubljani.
Iz tajnih knjig klerikalnih špekulantov. V «Katoliški tiskarni» izhaja «Plamen». Dasi je tiskarna samo naročnik, je vendar prepovedala, da se pri njej izdelajo klišeji nekih kipov, ki so umetnine, a spominjajo malo na Prešernovo muzo. Klerikalni moralisti cenzurirajo,, katero umetniško delo se sme v «Plamenu» reproducirati, katero pa ne. .škof ustanavlja pod predsedstvom iz Radomelj znanega vodnega Janeza Kalupa komisijo, ki bo izdajala tazadevne fer-mane. Tudi «Dom in Svet» jc padel pri nekaterih hujših črnookih v nlemilost, ker jo semintam prinesel kaj bolj svobodnega, kakor umetnost nevede sama prinese. Kljub temu nam tajnik ljubljanske univerze v «Jugoslaviji» razlaga, da je smešno govoriti o kaki kulturni nevarnosti klerikalizma. Ta fakulta sc je zavzemalar v Beogradu za to, da se teologiji prizna značaj znanstvenega visokega učilišča. Freiburga nam ni treba v Jugoslaviji, na potu smo vanj na državne stroške.
«Delo naših poslancev». V «Domoljubu» vsak teden z velikim smehom čitamo o delu poslancev SLS. Vsak teden sedejo enkrat k mizi in se zabavajo, s čim naj nafarbajo svoje volilee. To vam ni smeha ne konca ne kraja, ko se sestavljajo notico za «Domoljuba», kaj so ti siti gospodje vse dosegli. Najbolj priden je g. Škulj iz Dol. vasi pri Ribnici, ki se nikakor ne zadovoljuje s tem, da narekuje, on kar sam piše, kar jo «dosegel». Če bi za vsako laž o zaslugah g. Škulja za železnico Kočevje-Brod dobili le po en švelar, danes bi je bilo že za nekaj kilometrov. Prav lahkoverni ljudje morajo biti po mnenju Škulja ubogi krošnjarji, katere čisto redno vsak teden farba, da je nekje bil zanje, v resnici pa je revščina krošnjarjev vedno hujša. Sicer pa neresne intervencijo na nepravem kraju od nepravih oseb samo škodujejo. Če se prikaže Škuljeva luna, je navadno stvar že izgubljena.
«Sijajni izid občinskih volitev». Zopet so vse stranko zmagale, vse so zadovoljne. Najholj seveda klerikalna. Dobila je «večino»: «Slovensko ljudstvo je obsodilo centralizem». Tako pišo čisto rosno «Slovenec», čigar stranka je izgubila pri občinskih volitvah 60 odstotkov svojega dosedanjega prvotnega stanja.
Iz Kostanjevice nam poročajo:	«Slo-
venec» od zadnje nedelje 1. maja je med dnevnimi vestmi prinesel sledečo notico: «Vstajenje praznuje danes pravoslavna cerkev. Želimo, naj naši bratje Srbi ta visoki praznik, ki je tako pomemben za ves krščanski svet in zlasti mil Slovanom, obhajajo z najradostnejšimi čustvi. Naj nas spomni na globoke vezi, ki nas vežejo in ki naj se z vsakim dnem bolj utrde v prospeh našega rodu in naše države. Bodi ta praznik simbol vzajemne ljubezni in prorok še večje! Hristos vos-krčse!» Somišljenik tega lista in velik klerikalni priganjač, župnik Podbevšek v Kostanjevici pa je imel isti dan prepoved o verah, v kateri je trdil, da je pravoslavna vera za nič in pravoslavna cerkev odpadniška, ker je zavrgla papeža itd. Edino prava krščanska cerkev je katoliška.
Umetniška razstava v Ljubljani. V Jakopičevem paviljonu se pripravlja obsežna umetniška razstava, ki se je udeleže sledeči umetniki: M. Gašpari, P. Gustinčič, M. Kambič, F. Klemenčič, F. Kralj, G. A. Kos, S. Napotnik, M. Musič, S. Šantel, Z. Skalicky, V. Simonič, F. Tratnik, 1. Vavpotič, F. Vesel, I. Zajec, Fr. Zupan, A. Zupanec, in P. Žmitek. Razstava so otvori dne 14. maja.
Državno gospodarstvo v Rogaški Slatini. «Pondeljek» je v svoji drugi številki priobčil beležko o najemniku mlekarne v Rogaški Slatini, g. Ozumu. Z druge, povsem verodostojne strani so nam poroča, da očitki, izrečeni v dotični beležki niso opravičeni, da je g. O/um faktično sam vodil mlekarno in je strokovnjak v mlekarstvu. Tudi jo pritožbena oblast oprostila g. Ozuma vsake krivde in kazni v obsodbi ptujskega okr. glavarstva zaradi predrage kave, ker so iz» vedonci izjavili, da cena za dobro kavo ni bila previsoka. O kaki nepriljubljenosti g. Ozuma v Rogaški Slatini tudi nikomur nič znanega ni.
Galantnost južne železince. Notica v zadnji številki «Pondeljka» pod tem naslovom so n e nanaša na restavratorjevo soprogo na ljubljanskem kolodvora.
Mamla.
(Konec.)
Ali bo pa kaj škodovalo, če prižgem vžigalico, če jo približam smotki in samo nekoliko ponjušam? Samo majčkeno! Saj me vendar zanima, da izvem, kakšna sorta je! Gotovo so zelo suhe in krhke! Da, res, poskusna cigara gori kakor slama. Njen duh je prav zanimiv in ni brez pikantnosti. Da-li poskusim», samo eno? Oh, da, dadada, kaj pa more škodovati!
Glej vraga, celo sem popušil in si celo osmodil brado in ustnice. Hvala Bogu, nobene neprilike ne čutim in prav ugodno mi je.
No, kaj pa delaš, saj si prižigaš že drugo! Nenenene, to pa ne gre!
Pa saj moram videti, ali je ta tudi tako suha. Prezgodaj vendar ne smeš soditi.
Halo, te cigare so zares prav suhe. Gore kakor rakete. Že zopet sem jo končal. Sedaj je itak že vseeno. Popušil bom tudi vse druge. Da, popušil jih bom!
Še petnajst jih leži pred menoj na mizi. Če jih prav razdelim, izhajam do večera.
Oh, to je užitek! Dvojna pljuča napihnem, lica napihnem, dim žvečim, kakor sočen telečji kotelet, v oblakih ga spuščam skozi nos. Ooh, to je užitek!
Vžigabce prasketajo, pepel pada na pod. Samo devet cigar je še na mizi.
Ko pa hočem vstati, butnem z glavo v strop, tla se zamajejo, cigara postane ogromna in se zvija kakor zmaj. Jedva jo še držim z zobmi. Naenk-at se mi iztrga iz ust in plane žareča v zrak.
Bomba, bomba! Saj že čutim smrdljivi smodnikov duh. Na pomoč — na pomoč!
Pa že me je pošast zopet zapazila. Oko se mu zlobno svetlika, palec mi prileti na glavo kakor skala, pogum mi poide, prsti popuste in padam padam...
Bum! Iskre mi žare pred očmi, glava mi brni kakor zvon. Pa kako, da ležim tu sredi sobe na tleh?
Noge si otipavam. Okrogle so, dobro raščene in tople življenja, le nekam trde so in težko se vzdignem na njih.
Trd ležim v vsej svoji dolžini na tleh. Nekdo, ki ima sovražne namene, je pritismi hrastovo desko povprečno čez moje truplo in copota po meni. Poleni popusti pritisk. Pome-žim: Prizanesi! Gorila, velik gorila, kako pa pride ta gorila v mojo sobo?
Opoteka se sem in tja, odpira gobec in mi kaže črne škrbine svojega zobovja. Iz gobca kaplja rujava tobačna baga. Gorila ima glavo brez las, lobanja je gladka in svetla, kakor usnjato sedalo. Pipo puši, tako veliko, kakor moj koš, ustnik pa je debel kakor cev od peči. In strašno smrdi njegov tobak. Kakšno zelje pa je to? Dim vdihava v sebe in ga spušča skozi nos in usta, skozi luknjice v koži, ušesa in vse odprtine ..
To je gorila iz Manile!
Čisto mirno obležim in se ne ganem.
Pa me je že videl, — me je že opazil!
Krvavo podplate oči mežikajo radostno in zahrbtno, roka se z raz-krenjenimi prsti bliža mojemu grlu. Kosmata je, polna bradavic in braz J, nohti so krempljasti in široki kakor lopate, —- pograbi me, dvigne --obogobog — in me hoče stlačiti v pipo, — st!ač,ti v pipo — in popušiti — namesto tobaka.
Pograbim za rob pipe, toda silni palec me potlači. Pod silnim pritiskom izginem mzdolu, vrtinec prepiha iz cevi me potegne in brez moči izginem v žareči plasti pod pepelom.
Ne, saj še živim, le noge so se spremenile v oglje. Pošast jih je popušila. Pa četudi nimam več nog, vsaj ostalo bi si rad ohranil.
Skozi v/oči pepe1 se prikobacam na površje in obpljem notranjost pipe. Stene so hrapave in raskave, prevlečene s tobakovo skorjo. Skorja seveda tli, kmcoi v plavžu, peče me v roke, vendar sedaj ne gre za par opeklin. Z veliko hladnokrvnostjo pričnem s plezanjem. Brez nog gre težko, vendar gre. Že sem se priplazil mimo kupa pepela, že dosegam z rokama rob pipe in vlečem polagoma telo za seboj!
Kaj storimo v bodoče, da preprečimo takšne nevšečne doživljaje?
Pač ne bomo več pušili, prav nič več, nikdar in nikoli, — razven sem pa tja eno cigaro ali dve, — recimo tri ali štiri, nikakor več, ali recimo pet, — pet cigar na dan.
Prav lahkih cigar.
Cigar za dojenčke.
Po pošti prejeman stane «Pon-deljek»:
letno ...	12	dinarjev	(48	K);
polletno . .	6	dinarjev	(24	K);
četrtletno . .	3	dinarje	(12	K).
Oblastveni koncesijonirani informačni zavod
Drago Beseijak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje št. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacij e v tu- in inozemstvu. V abonne-mentu tor posamezno, ceno zmerno.
Bajsitja zalia klavirjev in pianisav
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Eilfior-Jeva ulica 6, priporoča v nakup najboljše Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Priporoča se prvovrstni
atelje sa črkoslikarstvo
Fiiip Pristou,
Ljubljana, „Hotel Malič“.
rOLNOQUnU/SSTI
ODROČI Zrt TOVORNE riVTOMOPlLE
FNEV/WIM zn KO-LE5/I IH /IVTOflOPILE
KOLES/1
flVTOnOSILI
N/UCENEJE
A
JOSIP QOEK
umuam	s
QOSFOSVETSK/1 C 14 i
„JADRAN“ o. z o. z. LJUBLJANA
========== DUNAJSKA CESTA 9 - --
priporoča:
kolonijalno In špecerijsko blago, ler žitne pridelke.
Toona, in. solIdLxaa ^ostr»©žl>a.
mmmm.




adranska banka I gÄTÄS:
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro | Sarajevo, Spli!, lih®!?, £a8ar, Zagreb,
in Sruge vloge pod najugodnejšimi pogoji. |	asi, Vften.
Prevzsma vse bančne posle pob najugodnejšimi pogoji.	II poslovne 7.vm z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Dolnižka tiskarna, d. d. v Ljubljani.