(Vl^EC.
Političen list za slovenski narod.
v« f«ltl rNjeaui Ttlja: Z» oele lete predplaSan 15 (Id., la pol leta 8 rld., la četrt leta
4 (Id., xa en meiec 1 fld. 40 kr. f fttaUittimeUi rr«JeH»n velji: Za oelo leto 12 rld., la pol leta S sM.. la četrt lete I (Mm m ■■"BMC 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 30 kr. več na leto.
Petamezne številke veljajo 7 kr.
• aiainin* prejema ipravnlitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulioe št. 2,0.,'28.
KacnanlU (inserati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vrita: 8 kr., če le tiska enkrat: 1! kr
če ce tiska dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem tiikanji >e cena primemo tmanjš*
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja viak dan, izviemši nedelje in praznike, ob nri popoindn«.
^tev. lOl.
7 Ljubljani, v četrtek 21. avgusta'1890.
Letnik: XVIII.
Volilcem
kmetskih občin političnega okraja VOLOSKO in mestne skupine KASTAV - VOLOSKO - LOVRAN-MOSČENICE!
Pred letom dnij vršile so se volitve v deželni zbor. Vspeh volitve v kmetskih občinah volilnega okraja Volosko bil je sijajen: priporočena narodna kandidata bila sta jednoglasno izvoljena. In tudi v mestni skupini Kastav-Volosko-Lovran-Moščenice bila je zmaga naša: voljen je bil po hudej borbi naš kandidat. Izid volitev je močno poparil naše protivnike, kajti ta izid bil je svečan protest proti njihovim trditvam, češ, da je Istra italijanska zemlja; osobito je bil to glasen protest proti trditvi, da imajo vsa isterska mesta izključno italijanski značaj.
Razburjenost mej nasprotniki našimi bila je silna, in hoteč jej dati duška, storili so se krive nezaslišanega nasilstva; uničili so v glasoviti seji isterskega deželnega zbora izvohtev gospoda Mate Mandiea za kmetske občine političnega okraja Volosko, dočim so izvolitev druzega poslanca istega okraja, gosp. Slavoja Jenka, — dasi je bil izvoljen v istih odnošajih in od istih volilcev, — milostno odobrili. Ali ta poslednji je višje cenil narodno čast in poštenje, nego licemerski mu podeljeno nasprotniško milost, ter jim vrgel mandat pod noge.
Posledica tem dogodkom je, da morate zopet stopiti na volišče: razpisane so dopolnilne volitve. Kmetske občine političnega okraja Volosko volijo dne 2 5. avgusta dva poslanca in mestna skupina Kastav-Volosko-Lovran- Moščenice dnč 3 0. avgusta jednega poslanca.
Volilci! Podpisana sta tega mnenja, da bi bilo Vašemu narodnemu ponosu. Vaši značajnosti in Vašemu poštenju najlepše zadoščenje, ako bi zopet jednoglasno volili iste poslance, katere so politiško demoralizovani Vaši protivniki po potu nasilja izti-rali iz deželnega zbora.
Zato priporočamo volilcem Icmetskih občin političnega okraja Voloskega, da volijo za svoja poslanca sledeča gospoda:
Mate Mandiča,
vrednika „Naže Sloge", in
Slavoja Jenka,
trgovca in župana v Podgradu.
Volilcem mestne skupine Kastav-Volosko-Lo vran-Moščenice pa priporočamo, da volijo 3 0. avgusta gospoda
dr. Andreja Stangerja,
odvetnika v Voloskem.
Volilci! Predstoječe volitve so velepomembne, kajti dokažejo naj našim nasprotnikom, da ne uklo-nemo, — stoječi na potu postave in pravice, — svojega tilnika niti pred njihovim nasilstvom.
Pridite torej vsi na volišče in vršite svojo domovinsko dolžnost!
VfedniMvo „Naše Slofje'*. — Odbor pol. društva ^.^EdinosV".
\'ekaj misli o današnji človeški
I.
Govoriti dandanes o človeški družbi, to pač ni lahka reč. Ljudi spoznavati, gledati njih življenje, poslušati njih pogovore, opazovati njih dejanje in nehanje, zreti jim v globočino srca in razumeti njih dušno življenje: to je težavno, ker človek bi moral občevati z vsemi stanovi, in bi se še mnogokrat varal. Večkrat misli človek, da ima pred seboj človeka, v katerem bije plemenito srce za vse dobro in pravo, ali naposled se prepriča ravno o nasprotnem. Dostikrat pa imamo opraviti s človekom, o katerem sodimo, da je poln strasti in hudobnega srca, pa je blaga duša.
Sploh mi ljudi ne smemo obsoditi po prvem razgovoru. Treba mu je mnogoletne vsestranske
♦) Ta sostavek smo prejeli od priprostega štajerskega oratarja.	Op. vred.
skušnje, kdor hoče spoznavati človeško življenje v vseh slojevih, v sreči in nesreči, v žalosti in veselju.
Namen teh vrstic gotovo ni, da bi obširno govorili o človeški družbi, temveč, da bi le nekoliko pripomogli zavreti voz, ki tira človeštvo pod pot.
Zakaj tako mnogi tožijo, da so nesrečni in nezadovoljni v svojem stanu? Ker nimajo v srcu prave, trdne vere v previdnost božjo, ne upanja na božjo pomoč iu boljšo prihodnjost, in ker je v tej mlač-nosti zginila tudi blažena ljubezen do bližnjega ter naredila prostor zavisti, sovraštvu in grdim strastem. Marsikdo bode pri teh besedah vskliknil: No, ta je pa gotovo črnogledec, ker hoče, da bi se vsi ljudje vedno plazili po cerkvah in molili rožni venec! Ne, tega ne mislim, vendar pa je moja gorenja trditev resnična in utemeljena.
Kaj pa je to, vprašam, če se dandanes vse drvi edino le za bogastvom? Ali ni to moderno maliko-vanje, če ljudje iščejo le sebe, le časti in koristi? Ali niso moderni mahkovalci oni narodi, ki mislijo, da je Bog le z4-nje ustvaril zemljo, ki ljubijo le sami sebe, vse druge narode pa sovražijo kot nižja bitja, zaničujejo in zatirajo? Kako naj imenujemo tekmovanje držav, katera bode imela več topov, pušk in vojakov pripravljenih za krvavi ples? Kaj so oni, ki so se narodu vrgli v sedlo in hočejo, da velja edino njihova beseda, vsi drugi naj molčč? Vsi ti so novošegni malikovalci, ker se čutijo nekako male bogove, katerim naj bi nižji ljudje, manjši narodi in države zažigali kadilo. Le poglejmo pazljivo njih vedenje, poslušajmo njih govore, ukaze, spise, časnike. Sama prevzetnost in ošabnost. Katerim je denar bog, ti imajo svoje srce pri svojem zakladu, na mesto srca pa kamen v srcu. Tak drago-letnik ne pozna bližnjega, ne čuti gorja in bede. Poznamo bogataša, ki ima samo krvave žulje delavcev nakopičene v shrambah, toda on sedaj ne pozna delavca, trpina, če potrka na njegova vrata. Tako je prišel k njemu ubog dninar, oče kopice nedoraslih otrok, po mernik koruze. Trdosrčnež rau pravi: »Če imaš denar, velja 32 grošev;
LISTEK.
»Jezuit in prostozidar".
Povest. Spisal P. Lonis Goloma. — (Iz Španskega po „Vator landu-* Vladiboj.)
(Dalje.)
Superijor muči se zaman zbrati svoje dokaze proti Damironu in njegovemu zistemu; niti začeti ne more, in namesto še vedno nepopisane pole papirja, ležeče pred njim, vidi pred seboj pismo, čegar vsebino je bil ravnokar čul.
Res je bil ugovor o. Antonija ves pohleven in spoštljiv, ali vendar bil je presenetljiv pri mašniku, ki je bil vedno pripravljen, podrediti svoje mnenje mnenju svojih prednikov.
»Morebiti pa vendar ugovor o. Antonija ni brez Gospodove volje!" vzklikne in odloži pero če-trtokrat. »Pismo ne dela vtisa kakor bi bilo resnično — ali mogoče je vendar. Bog! ako sera v svoji previdnosti nasproti deloval Božji previdnosti! Ako sem zabranil rešitev duše! Jezus! Jezus! ue dopusti tega. Kako lahkomišljeno sem ravnal. Kako me je mogla voditi, ne da bi bil prej prosil Boga za razsvetljenje, ie boječa previdnost mlačneža, ki vedno prezira gorečnost pobožnega kot pretirano?"
Ta misel ga vznemiri. S svojega sedeža vstane, nemirno premeri dva, trikrat sobo ter hiti v kapelo. Tam vidi o. Autonija zatopljenega v molitev, da njegovega prihoda niti ne opazi. Superijor poklekne v k6t in skesano si trka na prsi. Pol ure preteče, mašnika iskreno molita, vsak se obtožuje napake, ki je ni storil. Ko se o. Antonijo vzdigne, stopi superijor za njim iu mu ponudi na svojih prstih blagoslovljene vode.
»Privežite ruto na omrežje", pravi. V pogledu o. Antonija videlo se je nepopisljivo veselje in iz-nenajenost.
»Da, izobesite ruto. To se pravi, zapovem Vam ne, ali dovolim, ako hočete in se ne bojite."
»Bati!" vsklikne o. Antonijo živo.
»Dominus protector vitae meae, a quo trepi-dabo?" Gospod je varuh mojega življenja, pred kom naj te tresem."
»Gotovo", odvrne superijor in ponižno nagne glavo; »quem timebo?" »Koga naj se bojim?"
Ob desetih zvonil je brat Domingo kakor vsak večer znamenje mašnikom, da treba iti k počitku.
Superijor je bil naročil tretjemu mašniku, ki je bil v hiši, naj ne grč spat, ampak naj bo pripravljen v svoji sobi, da pribiti na vsak neobičajen
ropot. Nato zapovedal je bratu Domingu, hišne duri odpreti na stežaje, svetiljke v veži in na stopnicah odviti, pa ne pihniti. Brat je ubogal, in ne da bi se čudil le količkaj, šel je v kapelo, kakor mu je ukazal superijor. Videl je še, da se je superijor vsedel blizu vrat, vtaknil roke v rokava in z nagneno glavo tam nepremično sedel.
Kapela tvorila je s sobo o. Antonija pravi kot in v oba prostora šlo se je iz majhne predsobe, iz katere se je prišlo na stopnice.
Vsak nenavaden ropot, ki se je razlegal v enem prostoru, čul se je tudi v drugem — nemogoče pa je bilo razumeti pogovor.
O Antonijo je obesil podobo svetega Srca Jezusovega ob vznožju križa, ki je bil nad njegovim stolom; duri njegove sobe bile so odprte, na mizi gorela je petrolejka in mašnik je hodil, rožni venec moleč, gori in doli.
Ko je bila ura enajst, začujo se hitri, težki koraki po stopnicah. Superijor poklekne in dd Domingu znamenje, naj vrata nekoliko odpre. O. Antonijo povezne hitro branilo čez luč in sede na stol.
No — koraki začujo se sedaj v predni sobi in pri slabi luči na pol odvite petrolejke vidi o. Antonijo senco visoke moške postave, ki stopi sedaj v .sobo in zatvori za seboj duri.
če pa misliš odslužiti, ker ravno potrebujem delavcev, velja 34 ^ošev". Ka je hotel ubogi oče ? Upregei se je v delo, da je odslužil koruio ki je bila šest grošev dražja, ko drugod. Iu isti bogataš je pri občinskih volitvah ponojal stotak, da bi bil župan. Drugi je plačeval dninarje po najnižji ceni, češ, saj s« jim ni treba vsak dan trikrat nasititi. In ravDp tf človek, oderuh smemo reči, jo dal za konje po tisoč gld., da se je vozil v dragi kočiji. Zakaj tako delajo bogatini, zakaj množe naravno zavist v ubožnih srcih, zakaj si spletajo bič za svoj rod? Zakaj tovarnarji, podjetniki vidijo v delavcu le mrtev stroj? Zakaj zatirajo delavca, da mora ta misliti, kako naj si zboljša nečloveško življenje? Pohlep po bogastvu in vživanju rodi slabe strasti, ki zatro usmiljenje in ljubezen do bližnjega. Naj se delavcem plača njih delo, da bodo mogli človeško živeti, in zginila bode nevarnost, ki preti družabnemu redu. Delo naj bi ustavili ob nedeljah in praznikih in skrčili delavno dobo na deset ur, potem imajo dela dovolj vsi delavci. Kapital mora biti, toda kapital naj bi bil olje za človeško družbo, ne pa žveplena kislina, ki vse razjeda.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 21. avgusta. Notraa|e debele.
Češko-nemška sprava. Mladočeški poslanec dr. Herold je minolo nedeljo v Hermanmiestci poročal volilcem o svojem delovanju ter govoril proti spravi, ki bode po njegovih mislih povod še hujšim bojem. Poslanec Adamek pa je izdal knjižico, v kateri piše proti razdelitvi okrajev po narodnosti, ker bi se s tem nemški kraji popolnoma ločili od Češke. Pritožuje se, da se je zadnje ljudsko štetje vršilo na korist Nemcem.
Državne ieleznice. V prvih sedmih mesecih 1890. leta je bilo na avstrijskih državnih železnicah 1,946.246 gld. dohodkov več, kakor v tistem času prošlega leta. Dohodki meseca julija so znašali 216.538 gld. več, kakor v istem mesecu lanskega leta. Prevažanje na državnih železnicah se je pomnožilo v mesecu juliju, ko se je uvedla nova tarifa. za 68 odstotkov.
Tnanje driare.
Rim. Iz Rima se poroča ,Augsb. Fostztg.": .Tukajšnji politiški krogi govore, da namerava sveti ore Leon XIII. poslati manifest katoliškemu svetu, v katerem hoče naznaniti svoje odpotovanje iz Rima, ker mu tukajšnji cerkveni nasprotniki vedno bolj nasprotujejo". — Koliko je resnice na tem, ne vemo. Tendar nas morajo taka poročila le z žalostjo navdajati. Ali ne bodo še nehali laški brezverci prizadevati krivice sv. očetu? Kako dolgo hočejo še zlorabiti sv. očeta krotkost in miroljubivost ?
Francija. Minister Ribot je opomnil pri neki priložnosti, da bode posvetovanje o carinski tarifi glavno delo prihodnjega zasedanja. S sporazumenjem zbornice bode vlada jako pospeševala poljedelstvo io obrtnijo.
Nemiija. Kerolinski časniki so pisali povodom rojstvenega dnč našega cesarja 18. t. m. mej drugim: »Franc Jožef, cesar avstrijski, praznuje danes, 18. avgusta, svoj šestdeseti rojstveni dan. Zvestemu zavezniku nemškega cesarja, mnogoizkušenemu vladarju habsburške rodovine ne čestitajo na ta dan
samo njegovi podložniki, marveč tudi podložniki nemtkogt cesarstva. Bog podeli blagemu vladarju miloit svojo, da bode no«i avstrijsko lezlo še mnogo let T alavo in srečo svoje države tof ohranil ie na-dalj* air svetu!" — To so vsekako lepe besede, ki jasno govore, kako priljubljeu je cesar Franc Jožef ne le med svojimi državljani, marveč tudi po neavstrijskih državah.
Rusija. Ker so se začeli ruski kmetje iz nekaterih gubernijev od dnč do dne boli izseljevati v Ameriko, odposlal je minister notranjih zadev posebno komisijo v dotičue gubernije, da se poizve, Ige tiči vzrok imenovanemu izseljevanju. Sočasno ju došlo na gubernatorje zapadnih provincij povelje, da kolikor mogoče omejijo in ovirajo delovanje in sleparstvo dotičnih agentov, ki prigovarjajo ljudem, naj se izselijo v Brazilijo in Južno Ameriko. — Ruski listi se jako jez4,, češ da je prelomila avstrijska vlada berolinsko pogodbo, ko je pozvala dva boseasko-erceg:ovinska bataljona na Dunaj. Nadalje omenjajo ruski časniki, da si meni Avstrija kar po tihem in na lahko prisvojiti Bosno in p]rcegovino. — Ali naj ostanejo nepovrneni milijoni, katere je Avstrija izdala za imenovani deželi?
Dansko. V Kodanji se je vršil zadnje dni takozvani .severni mirovni shod". To društvo se je odloČilo delovati ua to: a) da bodo evropske države pripoznale trajno neutralnost Danskega, kakor jo ima Švica; b) da se pogodbe mejnarodnega sodišča med Danskim in drugimi neodvisnimi državami najprvo in pred vsem osnujejo z obema drugima severnima državama; c) da se reši mirovnim potom .severno-šlezijsko vprašanje".
Belgija. Dne 7. septembra nameravajo v Litihu osnovati socijalni kongres. Tamošnji škof je že izdal vabila v ta namen. V njih omenja izjavo kardinala Manninga, rekoč: .Delavsko vprašanje je bilo javno zastavljeno; nikoli več se nebo pozabilo; na vsak način se mora rešiti; božja previdnost sama nam to govori. Jedini, splošni vpliv, ki more tij delovati, je vpliv vdeležbe in previdnosti sv. katoliške cerkve*. Slednjič omenja škof besede sv. očeta Leona XIII., katere je govoril z ozirom na socijalno vprašanje z naslednjimi besedami: .Nj. Svetost papež Leon XIII. nam govori s svojimi besedami, spisi, vzgledi, opomini, kako potrebno je že, da bi vsi ljudje razumeli socijalno vprašanje ter uvideli v njem državljansko in versko dolžnost, da bi se to vprašanje najbolje rešilo, razširilo ter uporabilo".
Grecija. Iz Aten se poroča 19. t. m.: Novorojenega princa Jurija je krstil včeraj dopoldne arhi-mandrit. Pri tej priložnosti je bila navzoča vsa kraljeva rodovina in drugi dostojanstveniki.
Španija. Pri uporu v Maroku so se bili sprijeli tudi Španci in Marokanci. O tem poboji se piše iz Madrida listom mej drugim tudi to-le: Vzrok tega poboja je bil podpolkovnik Munor, ki je ukazal Mavre, ki so pasli svoje čede na prepovedanih krajih, prepoditi od tam. Neki marokanski pastir se je ustavljal tej naredbi, nastavil puško na španskega vojaka ter ranil konja nekega častnika z nožem. Na to se je vnel prepir med španskimi vojaki in Marokanci, katerih je mnogo prihitelo od vseh stranij. Španskim vojakom so hoteli zabraniti, da se ne bi mogli vrniti nazaj čez reko. Španci so se umaknili nazaj in pri tem jih je bilo ranjenih devet. Zdaj so pa Mavri v taki množici naskočili trdnjavo, da se je zdelo, da bodo imeli opraviti tukaj z dobro pripravljenim sovražnikom. Na to so šli španski vojaki iz trdnjave, napali so sovražne čete ter jih kmalu razkropili. Vsled teh dogodkov je podal španski zastopnik v Tangeru noto, v kateri zahteva zadoščenje, spoštovanje španske zastave, odškodnino v denarjih, kakor tudi kažnjenje onih, ki so vse to zakrivili, ter natančno izpolnjevanje člana 6. mi-
rovne pogodbe iz 1. 1860. Na to je odgovoril marokanski minister, da obžaluje te dofodke t*r da se Q0 Ugodilo španskim zahtevam.
Iz\drni dopisi,
Iz Ljutomera 19. avgusta. (Bazne veselice.) Bojstve«! (^an preevetlega eeaarja pr|juiujejo verni Kristijani vaa)co leto v cerkvi s eierifiio službo Božjo, domoljubne družbe pa zvečer v svojih ali najetih prostorih s kakšno veselico. Tako smo tudi v Ljutomeru letošnji cesarjev rojstveni dan praznovali. Ljutomerska čitalnica je še na predvečer na Vavpotičevem vrtu v ta namen priredila lepo veselico, pri kateri so iz prijaznosti sodelovali cvenski tamburaši. Sodelovanje tamburašev nam je privabilo tudi mnogo zunanjih ljubih gostov, kateri še niso bili te slovenske godbe slišali. Upamo, da so bili zadovoljni s tem, kar so slišali, saj so celo naši politični nasprotniki, ki so se tudi v obilnem številu veselice vdeležili, naše tamburaše hvalili in pevcem na vso moč ploskali; dokaz, da jim je bila godba in petje všeč. Celi načrt veselice se je jako točno izvršil.
V pozdravu je gospod čitalnični predsednik razložil naše staro geslo: .Vse za vero, dom, cesarja" ter presvetlemu cesarju krepko zaklical: Bog ohrani, Bog obvari! in na to so pevci in tamburaši skupno zapeli cesarsko himno, ki se je stoj^ poslušala. Ko so tamburaši nekatere komade zaigrali, nastopil je gosp. učitelj Freunsfeld ter v gladkem govoru v obliki narodne pravljice načrtal življenje presvetlega cesarja in neomahljivo udanost Slovencev do habsburške hiše. Na koncu tega pohvalno sprejetega govora so pevci spet cesarsko pesem zapeli. Pozneje so se spet vrstili tamburaši in pevci, in pri nekaterih pesmih so se združili, kar je poslušalcem posebno ugajalo. Saj je tudi tamburica kakor nalašč za spremljevanje pesem, in južni Slovani jo večinoma tako rabijo. Pri takih razmerah se ni čuditi, da so nekateri gostje prav pozno domov šli.
Dn^ 18. avgusta je bila v farni cerkvi slovesna Božja služba, proti večeru pa je priredilo gasilno društvo, ki je nekje v Ljutomeru našlo nemška tla, in zato pri njih veselicah udje govorijo in pojejo le nemški — to društvo je zvečer priredilo veselico, ki pa se ne d^ niti primerjati s čitalniško veselico, ker gasilci nimajo tako izurjenih pevcev, in tudi ne druge godbe, kakor nekaj trobentačev iz okolice. Ker se te veselice nisem vdeležil in tudi nihče o njej uič ne govori, ne morem tudi nič več o njej poročati. Omeniti je samo to, da te veselice snuje in vodi sin najstarejšega ljutomerskega narodnjaka.
Za Ljutomer važna veselica je bila drugi dan dn^ 19. avgusta, ko je bil popoldne ob 4. uri prišel prvi vlak na ljutomerski kolodvor. Velika množica ljudstva je čakala na okrašenem kolodvoru in vlak, ki je prišel in mnogo delavcev pripeljal, burno pozdravila. Tukajšnji lekarnar je napil .hoch" in neki nemšku-tarček je celo hotel slovensko zastavo odstraniti. To je bil majhni škandal, in olikani gledalci so se kmalu razšli, ker jih je jezilo, da se neka .sorta" ljudi ne ve nikjer dostojno obnašati. Delavcem in
Deset minut pozneje zagrmi iz sobe strel; sicer je bilo, predno je počil strel, vse mirno.
Skokoma je o. superijor pri durih; šiloma jih hoče odpreti ter vpije:
.Oče Antonijo! oče Antonijo!"
To klicanje privabi tretjega mašnika in brata Dominga; superijor prižge svetiljko v predni sobi in zatvori duri na stopnice.
Sedaj odpro se vrata o. Antonijeve sobe in mašnik pogleda bledim pa mirnim obrazom v predno sobo.
.Nič ni, oče, ne bojte se!" pravi tiho: „V imenu svete Device, odstranite se."
.Nikakor", odvrne superijor ter hoče šiloma prodreti v sobo, toda o. Antonijo prime ga za ramo. .Za pet Kristusovih ran, odstranite se, in ne motite čudeža Božjega", prosi tako živo, da si superijor ne upa siliti dalje.
Mašnika in brat Domingo vrnejo se v kapelo, kjer pokleknejo blizu vrat in vestno čujejo, je-li ne bo ničesar čuti. Preteče ura — vse je mirno. Superijora jame zopet skrbeti; tiho bliža se durim, a takoj se obrne. Udarili so mu na uho ihteči glasovi, mirno šepetanje dveh govorečih oseb.
0. Antonija je bilo vznemirilo, ko je zapazil, da je vstopivši tujec za seboj zaklenil duri. Vendar
je pokleknil v spovednico in začel moliti „con-fiteor".
Ali v istem trenotku, ko vzdigne oče roko, da bi ga blagoslovil, zagrabi tujec mašnika za vrat, potegne istočasno samokres io bodalo, nastavi samokres očetu pred čelo ter pravi tiho:
.Ako se ganeš, te ustrelim!"
0. Antonijo je bil kakor omamljen; — trda pest, ki ga je tiščala za vrat, branila mu je govoriti. Mehanično braneč se stegne roki.
.Miruj!" sikne tujec ter ga buta tako surovo sem ter tija, da odtrže tri gumbe njegove suknje; potem pa približa svoj obraz jezuitu in samokres na-nj usmerjen držeč šepne: „Kje so listine, ki ti jih je dal pred dvema dnevoma brat *
Oče se trudi govoriti in tujec nekoliko odjenja pest na vratu.
.Nikdo mi ni dal listin", pravi oče udušenim glasom.
.Hinavec!" zakriči tujec in sune mašnikovo glavo ob steno. .Dal ti je, predno je umrl, zavitek pisem".
.Nimam jih, io ako bi jih tudi imel. ne dal bi jih", odvrne jezuit mirno.
Tujec zatuli kakor besen, mašnika prime za lase ter mu potisne glavo doli, da bi mu zasadil bodalo v tilnik.
.Stoj!" vzdihne jezuit.
Tujec meneč, da je očeta omečil strah, izpusti ga.
0. Antonijo se vzravna in tresoči roki izteg-nivši proti hudobnežu vzklikne: .Deset minut Bogu, da opravim svojo molitev in se priporočim sv. Devici, ki je moja mati, kakor je tudi tvoja, nesrečnež".
Presenečen odstopi tujec korak nazaj; kakor bi bilo to blaženo ime vzbudilo v njem čutila sramežljivosti, dvojbe in srda, zamrmra glasom, ki je izdal vsa la čutila: .Tudi moja mati!"
.Da", vzklikne jezuit, opazivši ginenost ne-srečneževo, „tudi tvoja mati — in moja, in Jezusova, ki bo tirjal račun od tebe za hudodelstvo, ki je hočeš učiniti". Razsrjeu bije tujec z nogo ob tla; žrtev svojo vrže šiloma v spovednico ter kriči:
.Moli, kolikor ti ljubo, ali molči! molči!" Oče Antonijo vrže se na koleni in pritisne na prsi podobo sv. Srca .Jezusovega z vero, upanjem in ljubeznijo pravičnega, ki se pripravlja na .smrt.
(Konec glčdt.)
nadzornikom pa je bilo potem gostoljubno poetre-ženo z vinom, kruhom in mesom, kar so ga ljuto-merčani skupaj dali, da bi pri tej priliki napravili lepo aro delavcem, ki pri stavljenji železne proge največ trpijo.
Iz okraja Ilirske Bistrice, 19. avgusta. Gospod državni poslanec dr. Ferjančič je v nedeljo 17ega avgusta v notranjski Bistrici poročal volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Mnogo odličnih mož iz Bistrice, Trnovega, s Pivke in Prema se je bilo zbralo v Jelovškovi gostilni, da vidijo svojega poslanca ter slišijo njegovo poročilo. Poslušali so ga jako pazljivo. Ear je g. poslanec povedal o gospodarskih in ndrodnih zadevah, je poslušalce zado-Tolilo. Ravno tako smo s priznanjem slišah, da je g. dr. Ferjančič za versko šolo na n&rodni podlagi; da naj bo šola verska in narodna. Videlo se je pa iz vsega govora, da g. poslanec ni iz prepričanja za versko šolo, temveč, da mu je ona neko potrebno zlo, s katero in po kateri bi si mogli nfl-rodnost rešiti s pomočjo konservativnih Nemcev, na katere se pa tudi ne smemo in ne moremo zanašati. Da je to res tako, je pokazal v svojem govoru, ker je prej trdil, da je za versko šolo, potem pa pobijal izjavo škofov v gospodski zbornici, še bolj pa pastirski list avstrijskih škofov, s katerim nikakor ni zadovoljen iz več razlogov, posebno za to ne, ker škofje zahtevajo popolnoma nadzorstvo v šolah, ne pa samo sonadzorstvo. Še precej stvarno je pretresal zahteve škofov ter se izjavil, da jim ne more pritrditi. — Ubogi škofje, ni pravo vaše razlaganje ljudstvu, kaka mora biti šola, da bo v resnici verska. Vi zahtevate garancijo, da bo šola ne le po imenu verska, ampak v resnici; naši liberalci vam pa dovoljujejo, da se bo imenovala šola verska, v praksi naj pa ostane vse po starem. Škofje zahtevajo, naj se mladina vzgaja in poučuje na podlagi in v duhu sv. katoliške vere, in da se temu v nobeni reči ne nasprotuje, za vse drugo jim ni mar, vse drugo bodo odločevali drugi fakt-rji. — Vsekako bi bil g. dr. Ferjančič bolj modro ravnal, da je molčal o pastirskem listu, ko je že omenil izjavo škofov v zbornici, katera je politično dejanje, ter spada v obravnavo
Iz vsega se je pa razvidelo, da bi se rad liberalcem prikupil, pa vendar rad tudi za konservativca veljal. Dvema gospodoma se pa ne more sln-žiti. Mej poslušalci je bilo mnogo takih, znabiti večina, kateri so podpisali peticijo za versko šolo; tudi niso naši ljudje tako liberalni, kakor so raz-upiti; prepričal se je tega lahko g. poslanec, ko je videl, kako je govor malo navdušil poslušalce, — kako je bilo vse mrzlo. S hvaležnim srcem in spoštovanjem se spominjamo lepih njegovih govorov v državnem zboru ter uslug, katere je skazal naši ndrodnosti po pogumni hrambi narodnih pravic, zato mu moramo odkritosrčno pripoznati, da smo bili po njegovem govoru neljubo iznenadeni, britko zadeti.
Z Dobrove, 19. avgusta. Pretečeno nedeljo smo imeli na Dobrovi nenavadno lepo, zares ganljivo slovesnost, kakoršne Dobrova še ni videla. Tega pa ne trdimo samo mi, ampak to je bil jedeu glas vseh, ki so ta dan prihiteli iz Ljubljane in drugih bližnjih iu daljnih krajev. Kaj smo praznovali?
Že dlje časa je za čast Marije Device vrlo vneti gosp. župnik premišljeval, kam bi postavil soho lorške Matere Božje. Ali ne bi bil primeren prostor zilnjo tam, kjer je že sedaj kip, izpod katerega izvira blagoslovljena stndenčnina? Toda tam bi bila soba izpostavljena vremenskim nezgodam in ljudje bi ob gotovih časih, n. pr. po zimi in ob dežju, ne mogli opravljati svoje pobožnosti. Po drugi strani pa je stalo na večerni strani malo od cerkve oddaljeno na štirih slopih neko kapeli podobno zidovje brez vsake prave oblike. Kaj je storiti? Ali naj se zidovje podere?
Ne! Stare reči je treba ohraniti, popraviti je in zboljšati, zlepšati. Gosp. župnik se dela resno loti. Prejšnja kapela se zviša ter vsa znotraj in zunaj prenovi. Dobila je krasen šamotni tlak na strani in spredaj velika okna, vso drugo streho. Vrhu strehe je na sredi mali stolpič z zvoncem, s katerim pobožni romarji kaj radi pozvanjajo. V to kapelo je prišel zadnji altar na evangeljski strani iz cerkve." Na onem mestu v cerkvi pa se je sezidala iz nabrežinskega kamna krasna „lurška jama", vendar tako, da se v njej mašuje. Tako je prečast. g. župnik svoje obilne zasluge na Dobrovi pomnožil.
Minolo nedeljo so sami prevzvišeni gosp. knezo-.škof \ kljub, — kakor si lahko mislimo, — veliki
utrujenosti po kanonični vizitaciji blagovolili priti na Dobrovo blagoslovit prenovljene, deloma popolnoma nove predmete.
Nekoliko pred deveto uro pripeljejo se Prevzvišeni T spremstvu svojih gg. dvornih kapelanov, pozdravljeni s prelepim potrkavanjem dobrovskih zvonov ter krepkim gromom topičev.
Cerkvena opravila se prično ob 9. uri. Najprej se prenese t slovesnem sprevodu krasna soha lurške Matere Božje iz farovža v cerkev v uovo „jamo".
Ta sprevod je bil zares prekrasen in ganljiv! Za banderi so se uvrstile v dolgo vrsto dekleta in žene s svečami v roki. Videl si tu lepo staro narodno nošo — peče. Bilo jih je kakih poldrug sto. Za temi so se uvrstile šolske deklice z venci na glavi ter voščenimi svečami v roki. Potem sledi številna azistenca s premilostivim knezoškofom, za njimi pa nese osem brdkih deklet v nalašč zato pripravljeni nosilnici prelepo soho lurške Matere Božje. Soha je ic znane Majerjeve firme v Monakovem. Nosilke so bile vse jednako oblečene v vi-šnjevo-bela oblačila s primernimi prepasi ter venci na glavi.
Vsakdo je pri tem prizoru šepetal: „Prekrasno I Divnol"
Ob desni in levi, koder se je sprevod pomikal, klečala je mnogobrojna množica pobožnega ljudstva, ki je prejemala blagoslov svojega preljubega višjega pastirja. Radost in ganjenost nad tem prizorom je bila brati vsakemu na obrazu.
Prišedši v cerkev, so Premilostivi najprej blagoslovili »lurško jamo" in podobo, potem pa Mater Božjo v velikem altarju. Pokazali pa so pri tej priliki tudi, kako izurjeni so v koralu; pač krepek opomin vsem mlajšim, pa tudi starejšim duhovnikom !
Nato stopi na leco znani govornik prečast. g. kanonik Klun, ter nam z njemu lastno zgovornostjo kaže, kako da so vse prednosti in čednosti, katere pri drugih svetnikih posamezno nahajamo, v Mariji prečisti Devici združene, in da more ona po pravici reči o sebi: „V meni je vse!"
Po darovanji je bila slovesna, pontifikalna sv. maša. Azistovali so poleg drugih čč. gg.: kanonik Klun, provincijal o. Plaeid, definitor Sattner, dr. Marinko itd.; domači pevski zbor pa je kaj častno rešil svojo nalogo. Pela se je Molitorjeva maša: „Tota pulchra es Maria". Prelepo je odmeval zvonki tenor g. dr. Hudnika. Domači pevski zbor, le tako vrlo naprej!
Po sv. maši so blagoslovili Prevzvišeni še vso prenovljeno kapelo na pokopališči s podobami vred.
Po litanijah je bil kot dodatek tega lepega dn4 še shod .Katoliškega političnega društva". Z velikim zanimanjem so možaki-volilci poslušali izborno poročevanje gg. poslancev ter jih ob koncu po domačem g. kapelanu tudi prisrčno zahvalili za njih trud ter jim izrekli popolno zaupanje.
Ne najdemo besedij, da bi prevzvišenega milostnega knezoškofa zadostno zahvalili za toliko dobroto in čast, ki so jo naklonili zopet fari do-brovski.
Že tako mnogo obiskovana božja pot na Dobrovi se bode izvestno vsled tega še bolj povzdignila.
So pa tudi ljudje znali ceniti ta visoki prihod premil. vladike. S kolikim veseljem so pletla pridna dekleta na sto in sto metrov vencev, mladenči pa postavili visoke mlaje, bogato okrašene z zastavami. Bodi vsem prisrčna zahvala!
Iz Kamne Gorice, 30. avgusta. (Popravek.) V zadnjem dopisu od tukaj je bila pomotu, da je novega gosp. župnika spremljal velečast. g. Golobič. Spremljal ga je velečast. g. knezoškofijski svetovalec Sajovic.
Dnevne novice.
(Gosp. dr. Jernej Znpanec,) znani slovenski narodnjak, praznuje jutri svojo SOletnico. Tem povodom priredi mu danes zvečer čitalnični pevski zbor serenado. V ponedeljek dne 35. t. m. pa mu priredi .Ljubljanski Sokol" velik .Sokolski večer" v čitalnični restavraciji.
(Koroške volitve.) Kakor so pokazale volitve volilnih mož, mogli so naši rojaki na Koroškem z gotovostjo zmagati le v velikovškem okraju. Kakor se nam je že včeraj brzojavno sporočilo, zmagala sta z ogromno večino prejšnja poslanca gg. Einspieler in Muri, drugod so zmagali v kmečkih občinah liberalci. Po sedanji volilni geometriji je |
drugačen izid skoro nemogoč. Upajmo, da bode vlada uvidela to staro krivico ter jo popravila.
(Državni poslanec kanonik Klnn) napravi v nedeljo dne 24. t. m. popoldni po litanijah v Loškem potoku volilen shod, da poroča svojim volilcem o delovanju v državnem zboru. Vsi možje, ki imajo volilno pravico, so povabljeni, da se ga prav obilno vdeleži. Dopoldni bo imel č. g. kanonik v tamošnji farni cerkvi sv. Jerneja, čigar praznik se bode ravno obhajal, slovesno službo Božjo, za katero je neka blagodušna dobrotnica loškopotoški fari podarila novo, od g. Tratnika v Ljubljani krasno izdelano čisto srebrno monštranco in ravno tak kelih.
(Umrl) je včeraj dopoldne za kapjo g. Konrad Grimm, c. kr. nadinžener pri stavbenem oddelka C. kr. deželne vlade.
(Tržaški petardovci) so se zopet oglasili. V .Edinosti" namreč čitamo, da je pevsko društvo .Adrija" v Harkovljsh oa predvečer rojstvenega dne cesarjevega priredilo veselico. Pevci so se zbrali pred pevsko šolo ter zapeli .Za dom«. V vrstah, mej katerimi je 20 dečkov nosilo lampijone, so korakali pred luko, kjer navadno svira godba. Mej potjo so peli .Primorski stopaj". Prizor je bil veličasten, rudeča mestna gospfida pa je sikala jeze. Pred luko je .Adrijaše" čakala velika množica ljudstva. Na okrašenem prostoru so pevci zapeli cesarsko pesem s Hribarjevo kantato. Društveni predsednik g. Dragotin Martelanec je zaklical trikrat .živio" presvetlemu cesarja, na stotine grl se ma je navdušeno odzvalo. Zatem so pevci zapeli .še .Himno Avstrije" in več slovenskih zborov. Na to so odkorakali vsi na vrt .Obrtnijskega društva", ki je bil razsvetljen z baloni in lepim transparentom z društvenim znamenjem in napisom v ndrodnih barvah: .Živio Fran Josip I. — Pevsko draštvo Adrija". Pevci so tudi tu zapeli odkriti cesarsko pesem. Društvo .Adrija" je zopet pokazalo, da je jaUo potrebna straža ob obali Adrije. To se je pokazalo tudi ta večer. Ko so namreč Adrijaši pred luko peli cesarsko pesem, počila je petarda kakih 300 korakov blizu. Domačini so mislili v prvem hipu, da je kdo iz-med Adrijašev spustil raketo, ali drugo jutro so se prepričali, da je bila petarda — zločin irredente. Isto jutro so našli več koščkov papirja, podobnih poštnim znamkom, z napisi: Trieste e Trento redente — Italia fata ma non unita. Poleg tega so našli še nekaj papirjev, na katerih je bil narisan avstrijski orel, katerega davita .Italija" in .Trident", Trst pa za-saja svoj meč prav skozi prsi orla. Pod orlom je bil napis: Circolo Garib aldi-Trieste 1890. Zdaj naj še trdi kdo, da ni v Trstu gnezda zaklete irredente, ki porablja vsako prihko, da javno kaže svoje protiavstrijsko mišljenje. Tu je nujna potreba, da merodajni krogi vzemo v roke železne metle in vso irredentovsko sodrgo pometejo v Adrijo, katere valovi naj jo odneso v blaženo deželo Italijo. Slovansko prebivalstvo v Primorja pa naj se združi v najtrdnejšo trdnjavo proti sovragom — za carja in domovino!
(Nemška ošabnost.) Na Dunaju je bil shod nemških pevcev. Pri tej priliki so naposled zapeli .Das deutsche Lied" in na zahtevanje tudi cesarsko pesem. Nemški listi brez izjeme naglašajo, da je cesarska pesem nadvladala nemško. Nas sicer od srca veseli, ali če jo že slav^ kot zmago avstrijske ideje, potem ima med Nemci avstrijsko čustvo kaj slabe korenine. Plačani časnikarski židje pa porabljajo to priliko, da udrihajo po Slovanih. Tako je .N. Fr. Presse" dne 18. t. m. pisala v članku mej drugim: „Ker je grof Taaffe vse to sam videl, ali še veruje, da je vse jedno, ali vlada s temi Nemci ali proti njim ? Nočemo poniževati vrednosti ostalih narodov, katere grof TaalTe višje ceni, tudi ne ugovarjati njih opravičenim narodnim zahtevam. Vprašamo pa, kdaj so Cehi, Poljaki ali Slovenci praznovali narodno slavnost, katere bi se mogli člani vladarske hiše in vlade vdeležiti z enako nepristra-nostjo in veseljem? Kedar so te podpore spravne politike, katere smatrajo kot postojanke proti pra-sijanstvu in irredenti, zbrane pri narodnih slav-nostih, vedno jim je policija za petami, ki zabranja, da se jim rodoljubje ne zvrne." — Žid, obliži si črne prste, ker večje laži še nisi zapisal. Ali smo slovanski narodi v Avstriji preklicani?!
(SnSa.) Iz vipavske doline se nam poroča: Po vipavski dolini Kranjske in Goriške in po Krasu je že dolgo časa velika suša. S Krasa naorajo ljudje po vodo v Vipavo, ker so jira kali presahnili. B lo
je sicer po malem kaj dežja, a močni veter iu burja Bta še prej izsušila, kakor pekoče soloce. Na jutro celo rose ni bilo, da bi si zeleojava kaj opomogla. Turšica, za vinom tu glavni pridelek, je vela; na nekaterih njivah si ne bode opomogla, ako tudi namoči dež. Za grozdje se sicer še ni bati, vendar ako ne bode moče, tudi trta ne bode prospevala. Po vseh duhovnijah imajo prošnje za dež, tu litanije, tam maše ali procesije. Žalostuo, ako se letos uresniči stari rek: „Kadar po letu nima dežja vipavska dolina, — je Vipavec brez kruha in vina."
(Definitorij frančiškanske provincije) je imel včeraj zborovanje v tukajšnjem frančiškanskem samostanu pod predsedstvom preč. o. provincijala Pla-cida. Vmeščeni in premeščeni so naslednji gospodje:
V	Ljubljani je gvardijan o. Jožef Bizavičar, iz Novega Mesta pride sem o. Hugoliu Sattner, v Novo Mesto pa odide o. Ehrenfried Zupet. Na Trsatu je gvardijan o. Marijan Sirca, o. Maks Šenica pride iz Pazina, o. Alfonz Furlan iz Gorice kot magister novincev. V Gorico pride iz Nazareta o. Ignacij Kasti g ar, v Nazaret o. Konrad Mesar s Trsata. V Novem Mestu je gvardijan o. Florentin Hrovat, iz Pazina pride o. Efrem Turek. V Pazin pride za gvardijana o. Izidor Normaii iz Novega Mesta. V Samoboru je gvardijan 0. Rudolf Dolinšek iz Brežic, na novo pride o. Alojzij Biljan iz Klanjca. V Kianjec pride za gvardijana o. Feliks Podbregar in o. Bonifacij Pavliček, oba iz Samobora. V Karlovec pride iz Novega Mesta o. Avrelij Knafelj kot vikar. V Brežicah je gvardijan o. Julij Brunner s Trsata.
V	Jaški je gvardijan o. Felicijan Mat a v ž.
(Štajerski deželni odbor) je potrdil stavbeno in prometno pogodbo okrajnega zastopa ljutomerskega z južno železnico o lokalni železuici Radgona-Ljutomer.
(Iz ječe 80 spustili) grofa A. Coroninija, katerega so zaprli, kakor smo poročali, ker ni pustil s svojega posestva napeljati vodo v mestni vodovod goriški.
(Nesreča.) Iz Hrastnika se poroča, da je včeraj vlak povozil hčerko tamošnjega postajnega načelnika.
(Izvoz žita.) čez Pragarsko gre vsak dau po 10—12 posebnih tovornih vlakov z žitom z Ogrskega v Švico in Italijo.
Raznoterosti.
—	Vzgledna šola. Kakor piše letno poročilo višje gimnazije v Požegi, bili so v sedmem razredu le štirje dijaki, za katerih duševni napredek so skrbeli ravnatelj in devet profesorjev. Toda trud in prizadevanje profesorjev je bilo vkljub malemu številu dijakov, žal, jako brezvspešno: njih nauki so padali večinoma na nerodovitna tla. Izmed štirih dijakov sedmega razreda izdelal je le jeden (in to v njegov ponos povedano, z odliko), dva sta dobila dvojki, zadnji pa celo trojko. Za bližnji višji razred je tore) le jeden dijak sposoben. Osmi razred bodeta ponavljala dva dijaka.
—	N a r v a. Okrožno mesto Narva ali Narova, kjer sta se sošla te dni ruski car in nemški cesar, leži v peterburškem guberniju, oddaljeno 150 kilometrov od glavnega mesta. Sozidano je na levem bregu Narve. V Narvi je tudi postaja Peterburg-Reval železnice. Mesto ima pristanišče in orožnico. Do I. 1864. je bilo trdnjava.
— Velik francoski dostojanstvenik se je bil zelo razjezil. Svojo jezo je hotel ohladiti nad svojim služabnikom, rekoč: „To je res vže neznosno. Ali ste Vi prismojeni ali sem jaz?„ „0", odgovori služabnik, „Vaša Vzvišenost ne bi mogla imeti pri sebi prismojenega služabnika."
—	Strašna nesreča, se je pripetila dne 12. t. m. v katoliški šoli pri Weslu ob Renu. Neki deček je prinesel seboj v šolo patrono ter se i?ral
mej poukom ž njo, ne vedoč, kako nevarna je taka igrača. In res, ko se deček tako s patrono igra, razpoči se mu naenkrat v roki. Učinek razpoka je bil strašansk. Pred vsem je bil omenjeni deček žrtva svoje nevednosti; umrl je čez nekoliko tre-notkov. Groza je bilo pogledati na njegovo truplo. Spodnji del života je bil razparan, noge ranjene in krvaveče, brez ene roke in na drugi roki brez prstov. Dva njegovih součencev sta zelo poškodovana, in sicer leden na glavi, drugi na hrbtu. Pet drugih njegovih součencev je nevarno ranjenih. K vsej sreči je sedel imenovani deček s patrono blizu okna, tako, da se je večina te divje moči na ven razpršila. Ko bi bil ta deček sredi šole sedel, potem bi bila nesreča izvestno muogo hujša. To pričajo ua 25 mestih prevotljene šipe. Kako je prišel šo-larček do patrone, ne vč se in bržkone se tudi ne bo zvedelo, zakaj drugi ne vedo, on sam pa ne more povedati, ker mu je smrt zaprla usta za vselej.
—	Kobilice so se pokazale zopet v silnih rojih v Algieru in Oranu. En roj je 75 kilometrov, drugi 50 kilometrov dolg. S pokončavanjem te strašne nesreče se peča do 8000 ljudij, ki kopljejo po 25 metrov dolge, 8 metra široke in poldrugi meter globoke jarke ter sipljejo v nje kobilice. Prej ko v eni uri napolnijo neki vse jarke ž njimi. Strašni roji jih morajo biti. Kamor padejo, požro vse do zadaje bilke. Mnogo zlatih polj so neki že končale. Gotovo bode med tamošnjimi prebivalci zavladala zopet lakota, kakor so jo te krilate armade že večkrat provzročile.
—	Na grobu turškega svetuika Gula Babe. Iz Budimpešte se poroča: Kraj, kjer je zakopan Gal Baba, ima zdaj tri jako zanimive gdste, namreč dva Arabca in jedno Arabko. Priromali so iz Jemua na grob turškega svetnika, da izpolnijo vsled obljube naloženo si pokoro na posvečenem mestu. Svojo pobožnost bodo opravljali na imenovanem mestu mesec duij. Možje so krepke postave, ogujevitih očij in ostro rezanih obrazov; žena je pa vedno zakrita s pajčolanom. Ti zanimivi romarji se morejo le med seboj razumeti, vsled česar niso mogli dobiti potrebnega stanovanja, zato živč po dnevu pod milim nebom, po noči pa spč pod deskami, katere so položili na vrh zložene opeke. Po dnevu poklekajo večkrat na lazprostrte prte ter opravljajo svoje mohtve. Okoli te nenavadne romarske družbe je zmirom polno radovednih ljudij.
—	Tatvine na pokopališčih. Tovarnarji nagrobnih vencev v Parizu so vložili prošnjo pri kupčijskem ministru. Prosijo ga, uaj stori potrebne korake, da ne bodo lopovi kradli vencev z grobov. Že več let so te tatvine na dnevnem redu. Največ vencev in druzih nagrobnih ozaljšav zmanjka z grobov po noči, semtertja se pa lopovi tudi čez dan ue boje izvrševati svojega malo častnega posla. Čuvaji pokopališč se za tatove bore malo zmenijo, zakaj za to skrbe že lopovi, kateri jih podkupujejo. Ukradene vence prodajo gotovim prekupcem, kateri boljše vence popravljajo ter za nove prodajejo, slabše pa razpletajo ter posamične dele v denar spravljajo.
—	Izredno. Prvič iz šole domov prišedšega Jožka vprašajo mati, kako mu je bilo všeč v šoli. — „Malo", odgovori Jožek, „zakaj dvakrat smo molili, pa nič jedli."_
Telegrami.
Dunaj, 21. avgusta. Uradni list poroča, da je grof Chorinskj v Solnogradu imenovan predsednikom deželnega nadsodišča na Dunaju.
Bern, 20. avgusta. V kantonu Waadtu je divjal sinoči strašen vihar, ki je napravil muogo škode.
Madrid, 20. avgusta. V Tortozi je umrlo nekaj ljudij za kolero. Poročilo iz Malage zatrjuje, da je bila smrt popotnika na ladiji nekega angleškega iz Valencije prišedšega parnika konštatovana kot posledica kolere.
London, 20. avgusta. Iz Montevidca se poroča listu ..Times", da je tamošnji finančni in politiški položaj jako napet. Predsednik je neki uvidel, da bo treba vojaške pomoči.
London, 21. avgusta. Vojak, kije nekda zbolel za kolero, bode okreval. „Staudard" poroča, da je angleško - portugiška pogodba podpisana.
Novi Jorl<, 20. avgusta. Zastopnik republike San Salvador poroča brzojavnim potem, da je general Ezeta sklenil mir pod častnimi pogoji.
Tanger, 21. avgusta. Sultan je zmagal upornike pri Zemori ter ukazal 80 glav odrezati.
Umrli Mo:
19. avgusta. Marija Horvat, poroJnikova vdova, 74 let, Kravja dolina 11, akutni plju''ni edem.
Tnjel.
19. avgusta.
Pri Slonu : Uarun Ohlumeeky, tajni svetovalec, Moiiabb,, zasebnik. Terlitz, potovalec, Steiner, Maksimilijan See, Drand-mayer, Fischer, Goldhammer in Jaranitz, vsi z Dunaja. — Markovič iz Pulja. — GloboJnik iz Železnikov. — Sardotsch, trgovec, Manrer s sinovi, iz Trsta. — Premoser, oskrbnik, iz Topuske. — Rahne, bilježnik, iz Senožeč. — Haupt |iz Nove Pake. — Duka, profesor, iz Oseka.
TremenHko nporočllo.
a C« o	Cat	Stanje		Veter	Vreme	o« » »S
opazovanja		znkora.rm T ram	toplomer« po C.lziju			
20 j	7. u. ijut. 2. u. pop. 9. u. zve«. Srednja	73.5-3 1 73.3-9 7352 temperatui	11-2 37-0 22-7 -a 53 8°, ;	gl. vih. za .0-2» nad	megla jasno n [ normalom	0-00
DnuatHka borza.
(Telegraduno poročilo.) 21. avgusta.
Papirna renta o % po 100 gl. (s 16 % davka)	88 gld. 03		kr.
Srebrna „ .5' , „ 100 , , 16* „	89 „	65	n
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	108 „	30	ff
Papirna renta, davka prosta......	101 ,	25	n
Akei.ie avstr-ogerske banke......	973 ,	—	
Kreditne akeije ..........	307 „	25	rr
	113 „	85	r%
Srebro .......... . .		_	
Francoski napoleond.........	9 n	05	It
Cesarski cekini ...........	0 „	38	
Nemške marke .........	55 „	78	„
»I JAK K ^
vaprejme na brano in v stanovanje c. kr. uradnik v I Ljubljani pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe in vprašanja vpošljejo naj se upravništvu tega lista do konec avgusta t. 1.
Kupi se
harmonij.
Kje, pove naše vredništvo.
r3-3)
Požilja naročeno blago dobro apravijeno in poitnine protto 11
Visokočastiti duhovščini
priporor-am se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja ii čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v og^i^l pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(.52—34)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pojilja naročeno blago dobro spravljeno in poitnine prosto!|
mi
OLJMATB BARVE
V
koi)ltari)klli iiuiilealt po pol In Jeden kilo
pi*ipoi«oea najceneje
3
tovarna oljnatih barv, laka in firncža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.