Poročilo komisije za ponovno presojo ekoloških vidikov urbanistične ureditve industrijske cone VP1/2 Rudnik
Po prvotni dokumentaciji naj bi izgradnja PTD Centra Kemija potekala v skladu s predloženim INA projektom. Ker pa naj bi zaradi finančnih težav izgradnja prve faze tega centra potekala etapno, je prišlo do dopolnitvc. oziroma sprememb prvotne projektne dokumentacije. Le-te je izdelal LIZ - Inženiring Ljubljana, sektor Pro-jekliva. Po tem projektu v prvi etapi prve faze ne bo naslednjih objektov:
-   pralnice in popravljalnice embalaže
-   nadstrešnice za skladiščenje topil v sodih in skladiš-če lugov in kislin v hobokih
-   dela rezervoarskega skladišča topil, kislin in lugov
-   lovilnega bazena. Deloma pa so spremenjeni:
-   postavitve pretakalnih plošdadi za topila ter kisline in luge
-   skladiščc lopil v sodih ter kislin in lugov v hobokih naj bi bilo na odprlem prostoru vleikosti: 8600 m2
-   predvidena je pralnica embalaže za kisline in luge, za vnetljive tekočine pa je predvideno le sortiranje uma-zane embalaže.
Tudi primerjava seznama kemikalij prve faze INA projekta in prve etape prve faze LIZ - Inženiringa kaže, da je prišlo tudi do spremembe v količini in številu skladiščenih kemikalij.
Osnovno vodilo komisije je bilo, da je potrebno, da investitor izdela skladišče nevarnih snovi, ki bi tako po tehnološki izvedbi, kot lokaciji onemogočalo onesnaže-vanje vode, zraka in tal. da bo stopnja rizika ob morebit-ni večji katastrofi, kot so požar, eksplozija, oziroma za okoliško rpebivalstvo in tudi širSo okolico čim manjša. ter da bi bilo možno skladiščiti v njem vse vrste nevarnih snovi (tudi tistet ki jih trenutno ni na seznamu predvide-nih kemikalij). Že v predhodnem mnenju so člani komisi-je podali ugotovitve. iz katerih je razvidno. da je sprcme-njeni projekt prve etape prve faze, ki jo je izdelal LIZ - Inženiring bistveno slabši od prvotnega INA projekta in ne ustreza predpisom. Zato je komisija mnenja, da prva etapa prve faze ni ustrezna. Pripombe komisije so razvidne iz mnenj posameznih članov komisije. Da bi ugotovili stopnjo ekološke ogroženosti in stopnjo rizikov ob večji nesreči, smo naročili pri Požarnem inženiringu Izolirke- »študijo požarne in eksplozijske varnosti«. Iz študije. ocen. mnenj in predlogov članov komisije je razvidno, da prva etapa prve faze ne ustreza zahtevam veljavnih jugoslovanskih predpisov, seveda ne tudi tujim. Ocenjujemo. da bi bilo možno z bistvenimi sprememba-mi, ki bi se nanašale tako na gradbenotehnične kol organizacijskc ukrepc skladišče nevarnih snovi uredili tako, da bi bila za okolico in širše okoljc dosežena enaka stopnja vartnosti skladiščcnja nevarnih snovi, kot je do-scžena danes pri podobnih objektih v razvitih zahodnih državah pri normalnem obratovanju skladišča. Te bistve-ne spremembe se nanašajo predvsem:
-   na način skladiščenja nevarnih snovi v sodih in hobokih na odprtih skladiščnih površinah.
-   na razdelitvi tcga skiadišča v požarne sektorje.
-   na dotočilvi vrste in količine snovi v požarnih sek-torjih ter njihove medsebojne oddaljenosti za dosego
maksimalne požarno varnostne stopnje.
-   na zgraditvi nadstrešnice nad odprtim skladiščnim prostorom.
-   na postavitvi lovilnih bazenov za celotno iztečeno vsebino nevarnih snovi, skupaj z vso požarno vodo,
-   na čiščenju celotne količine tehnološke in meteorne vode,
-   na zaprta skladišča za snovi, ki itnajo neugodnc fizikalne lastnosti (zmrzišče nad 0°C, nizka vrelišča. lah-ko kemijsko reagirajo z vlago, itd.),
-   na čiščenje umazane embalaže topil,
-   na zavarovanje skladiščnih površin pred poplavami.
-   na organizacijske ukrepe, itd.
Ker po projektu LIZ - Inženiringa odprto skladišče ni razdeljeno v požarnc sektorje, bi se v primeru nesreče (požar, eksplozija. razlitje) preneslo na celotno skladiš-če. V tem primeru bi prišlo do znatnega onesnaženja zraka in z zdravju škodljivimi strupenimi snovmi, ki bi lahko nastale po termičnem razpadu nekaterih spojin, ali nastale kot produkti reakcij skladiščnih snovi. Če bi prišlo do večjega požara, ki bi zajel 1000 ton vnetljivih in gorljivih snovi, skladiščenih v sodih ali rezervoarjih, bi lahko prišlo zaradi notranje eksplozije, zaradi nadpriti-ska. udarnega vala ali letečih predmetov do poškodb na objektih v maksimalni oddaljenosti 2000 m, zaradi poža-ra na mesta nastanka bi nastalc poškodbe na maksimalni oddaljenosti do 500 m, zaradi potujočega oblaka hlapov do 5000 m, zaradi toksičnih plinov oziromahlapov, ki bi nastali pri razgradnji preko 10.000 m. Zelo nevarni so eksplozivni oblaki hlapov (hlapi lahko tvorijo z zrakom eksplozijske zmesi), saj pride ob eksploziji na mestu nastanka do posledic v oddlajenosti do 1.500 m, pri potujočem oblaku pa v oddaljenosti 5.000 m. Širjenje hlapov topil in strupenih plinov bo seveda odvisno od smeri pihanja vetrov, hitrosti vetra, toplotne situacije ozračja, konfiguracije terena in vrste hlapov oziroma plinov. Ob neugodnih vremenskih pogojih je možno širjenje oblaka strupenih plinov in zdravju Skodljivih hlapov tudi do oddaljenosti preko 10 km. Za področje skladišča PTD Center Kemija na Barju je izredno neva-ren jugovzhodnik, ki priha proti Ljubljani. Največja ver-jetnost, da pride do požara je na pretakališču in polnilnici nevarnih snovi. Zato morajo biti tu ukrepi za zagotovitev požarne varnosti najbolj intenzivni. Iz študije je tudi razvidno, da lahko pride pri uhajanju manjših količin nevarnih snovi do eksplozije oblaka hlapov, ki bi imele pri množini 2 ton 50% smrtnost v polmeru kroga 20 m, povprečno 80% poškodovanih objektov in naprav v pol-meru kroga 30 m. povprečno 40% poškodovanost objek-tov in naprav vpolmeru 68 m. pri 60 tonah bi bila 50% smrtnost zaposlenih v polmeru 150 m. povprečna 80% poškodovanost objektov in naprav v polmeru kroga 132 m in povprečna 40% poškodovanost objektov in naprav v polmeru kroga 263 m. V prvem primeru je upošlevano iztekanje na encm 100 m3 rezervoarju z vsebnostjo obi-čajno vnetljive tekočine, v drugem primeru pa sočasno izlekanje na 12.100 m3 rezervoarjih.
Pomembna pomanjkljivost predloženega projekta je tudi to. da investitor nima izdelanega plana obveščanja prebivalstva v primeru nesreče, oziroma plana evakuaci-jc. če bi bila ta polrebna.
Skladišče nevarnih snovi pa seveda predstavlja tudi vir ekološke ogroženosti voda (podtalnice, površinskih vo-da). To onesnaževanje lahko pride pri izlitju iz poškodo-vanih ali slabo zaprtih posod na odprtem skladišču, kjer naj bi bila skladiščena večina nevarnih snovi in ki bo opremljeno samo z meteorsko kanalizacijo. Ob onesna-ževanju voda lahko pridc tudi:
-   pri čiščenju embalaže, če čistilna naprave ne bo ustrezno izvedena,
-   pri razlitju na pretakališču ob sočasiji poplavi skla-
dišča,
-   pri gašenju večjega-požara (volumni lovilnih posod so premajhni, nepokrito skladišče pa lovilnih posod sploh nima).
-   ob možni poplavi celotnega območja skladišča. Zato je potrebno od investitorja zahtevati, da izdela
celoten projekt skladišča tako, da do onesnaževanja voda ne bo moglo priti (glej mnenja članov komisije in studijo Izolirke). Kljub tehničnim možnostim gradnje skladišča moramo opozoriti, da bo glede na naravne danosti grad-nja zahtevala izredno visoka finančna sredstva.
Na osnovi ugotovitev članov komisije in na osnovi študije Izolirke komisija ugotavlja:
1.
Z bistvenimi projektnimi in tehnološkimi spemembami oziroma dopolnitvami in ustrezno organizacijo dela ter strokovnim nadzorom je možno doseči precej višjo stop-njo varnosti pri normalnem delovanju skladišča, kot je dosežena po sedanjem projektu LIZ — Inženiringa za prvo etapo prve faze.
2.
V slučaju večje nesreče, ki bi jo lahko povzročil člove-ški faktor (malomarnost, sabotaža, itd.) ali izjemen na-ravni pojav (potres, poplave, klimatski pogoji). prebival-stva bližnje okolice in Ljubljane ne bi bilo mogoče obva-rovati pred učinki zdravju škodljivih in strupenih snovi.
V zvezi z varnostjo prebivalstva ob večjih nesrečah se sprožajo etična in humanostna vprašanja, ki jih dosedanji predpisi niso nikjer upoštevali, ki se jih pa sedaj lotevajo v zapadnih industrijskih deželah, kot kaže letošnja med-narodna konferenca DECD — članic v Parizu o »neser-čah z nevarnimi snovmi«. Priporočila te konference naj bi služila pri sestavi novih nacionalnih predpisov za rav-nanje z nevarnirai snovmi dežel članic.
Razen obveščanja javnosti, varnostnih študij, interven-cijskih planov, itd. je v zvezi z izbiro lokacije poudarjena tudi varna oddaljenost nevarnih naprav od bivališč, kar je razvidno tudi iz predloga pravilnika oziroma smernic o zaščitnih razdaljah med industrijskim in stanovanjskim naseljem, ki jih je izdelal »Zavod društva za čistoču vazduha«. To naj zagotavljajo upravni organi; zakoni o urejanju prostora pa dajejo možnost. da se prepove naselitev prebivalstva v bližini nevarnih naprav oziroma zahteva varna oddaljenost novih naprav od naselij. 3.
Komisija ponovno opozarja na neugodne naravne da-nosti, ki negativo vplivajo na skladiščenje nevarnih snovi v industrijski coni Barje. Tu bi posebno omenili neugod-no geološko sestavo barjanskih tal, saj gre za različne plasti usedlin. ki v večini primerov še niso konsolidirane in vsebujejo večje ali manjše količine vode. Za gradnjo so izredno neugodne kamnine blizu površine ali na sami površini. Pod zgornjo humusno plastjo črne barjanske prsti leži šota, pod njo polžarica. Nižje slede gnetljive iz židke gline in šele pod temi leži plast proda z lečami peskov in glin. V to plast so zabiti betonski piloli skozi zgoraj omenjene mehansko izredno neugodne plasti. Pod to plasatjo ležijo bolj konsolidirane gline in peski. Za gradnjo so barjanska tla v inženirsko-geološkem pogledu izredno neugodna, zaradi slabe nosilnosti, majhne strižne trdnosti, velike stisljivosli, nabrekljivosti in židkosti. Te negativne lastnosti lahko res izboljšamo z globokim te-meljenjem na pilotih in obtežitveno plastjo gramoza. Vendar je posedanjc še vedno mogoče. Barjanska kotlina je povsod ob obrobju obdana s prelomi. Prelomi imajo večinoma smer severozahod-jugovzhod. Eden teh prelo-mov poteka prav na območju predvidenega skladišča. Zaradi številnih prelomov se posamezne grude med pre-lomi vertikalno in horizontalno premikajo. Ob teh pre-mikih se sprošča ogromna energija, ki jo na površini zaznamo v obliki potresov. Poleg prelomov je nevaren tudi naravni stik med karbonskimi in triasnimi kamenina-
mi. Zaradi neugodne seslave barjanskih tal in talne vode tik pod površino, je potresna jakost vsaj eno stopnjo višja kot na prodnatih tleh severno ležečega Ljubljanskega polja. Na seizmičnih kartah SFRJ iz leta 1982 je uvrščeno to področje v 9-8 stopnjo seizmičnosti po MCS lestivci in sicer v II. kategorijo. Glede na to, da predstavlja skladiš-če naravnih snovi objekt rizičnega pomena. bi morala biti upoštevana pri statičnem projektiranju in gradnji še za eno stopnjo povišana, to pomeni 10 in ne 9 stopnja.
Ker stoji ta objekt na seizmičnem področju, bi morala biti zanj že pred začetkom projektiranja narejena študija ocene potresne nevarnosti in ogroženosti. Ta bi morala obsegali:
-  seizmološke raziskave
-  seizmotektonske razsikave
-  geofizikalne raziskave
-  geomehanske in geotehnične raziskave
-  oblikovanje modela za izračun potresne nevarnosti
-   izračun parametrov za potrebe potresno varnega projektiranja z oceno pripadajoče potresne nevarnosti.
Ker obstaja velika verjetnost, da sta dosedanje projek-tiranje in izgradnja upoštevala prenizko potresno stop-njo, je skoraj zanesljivo, da je protipotresna dimenzioni-ranost prenizka. Zato bi morala biti pred kakršnokoli nadaljnjo gradnjo opravljena zgoraj omenjena študija potresne nevarnosti in ogroženosti.
Omeniti je potrebno, da bi prišlo ob močnem potresu brez dvoma do močnih horizontalnih sunkov, da bi se visoke cisterne z nevamimi snovmi (premer 3,5 m, višina 10 m) zanesljivo prevrnile. Prišlo bi tudi do pokanja sten betonskih korit in lovilnih ter čistilnih bazenov.
Za Barje pa so značilne tudi neugodne hidroloSke razmere. Praktično pod celotno površino Barja so vodo-nosne plasti s podtalnico pod pritiskom. Ker je podtalni-ca pod pritiskom, se vsak poseg v njen režim hitro širi in zajema večja področja. Posedanje površin direktno vpli-va na poplavnost področja s površinskimi in podzemnimi vodami. Podtalnica iz arteških vodonosnikov deloma prodira ludi proti površini, tako da lahko občasno priča-kujemo tudi v industrijski coni podtalnico na površini. Zato je komisija že predlagala, da bi bilo potrebno zaradi sedanjih in bodočih posegov na Barju (industrijska cona. predvideno stanovanjsko naselje Ilovica, itd.) izdelati obsežno študijo o vplivu posedanja na režim površinskih in podzemnih voda oziroma o poplavni varnosti po-dročja.
Zaradi velike kotline se zadržuje v htadnem jesenskem in zimskem obdobju na Barju daljše obdobje hladnejši zrak z meglo. Takrat je prezračenost oziroma prevetre-nost izredno majhna. Hidrometeorološki zavod SR Slo-venije je meril na treh mestih (Lavrica, Galjevica in Črna vas), v bližini načrtovanega skladišča jakost in prevlada-jočo smer vetrov. Dognano je bilo, da prevladujeta med vetrovi jugovzhodnik in vzhodnik, ki sta tudi po jakosti najmočenja. Sever in jug sta močno podrejena. V prime-ru nesreče je velika verjetnost, da bi jugovzhodni veter znašal proti Ljubljani strupeni oblak in bi bilo s tem ogroženo celotno mesto, saj je njegovo središče od skla-dišča oddaljeno samo 4 km. 4.
V primerih opisanih večjih nesreč pa so posledice lahko takega značaja, da komisija ne more prevzeti odgo-vornosti za navedene rizike na tej lokaciji. Republiški organi naj pri ponovnem ocenjevanju ustreznosti lokacije skladišča nevarnih snovi Polikem na Barju, kakor tudi samega projekta izgradnje prve faze (projekt LIZ - In-ženiringa) upoštcvajo ugotovitve in mnenja komisije za ponovno presojo ekoloških vidikov urbanistične ureditve industrijske cone VP 1/2 Rudnik in študijo požarne in eksplozijske varnosti, ki jo je izdelal Požarni inženiring Izolirke. Ljubljana. 29. 8. 1988                      ČLANI KOMISUE