GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 68 januar / prosinec 2000 leto VII "MENGSAN KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230DOMČALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236 TRZIN KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ... in zeblo vas ne bo ... VSE ZA ZIMO ZA VAŠ AVTO - avtoplašči Sava M+S-Eskimo - 15 % gotovinski popust ali od 1-10 čckov broz obrasli - brezplačna montaža - avtoplašči Pneumant, plaćaš 3, dobiš 4 - plačilo s čeki (1-4) in brezplačna montaža - snežne verige VVeissenfels za osobna in tovorna vozila - polniki akumulalorjev, anlifriz, zimax za pranje stekel - agregati za pranje vozil, akumulalorji Fiam in Solile za vsa motorna vozila, prtljažniki Fapa, kovčki za na streho avla, mag- netni prtljažniki za smuči, pokrivala za avto itd. SUPER ponudba v [anuarju 2000: Skuterji PIACGIO in GILERA -10% POPUST ZA COTOVINO možnost nakupa na kredit ali leasing Sobna kolesa, sobni orbitalni teražer Avtoradioin zvožniki CLARION Cirkular prostostoječi - mizni. Vedno na zalogi: Zavore LUCAS, zavorni diski, izpuhi ASSO - 2 leti garancije, dodatna oprema, pločevina, ročno električno orodje UNIOR, olja ELF ... Kl RO INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 738 036,738 015 URADNE URK: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 ZN obnoije M23 ■ OB OPEKARNI MENGEŠ: intcrcscnli: /a nakup Ai/idljivib parc:el v Menj;šu obveščamo, da smo pričeli s poslopki /,i i/rle!avo in sprejem /,i/i(l,ilncfj,i n.ir'rlo /a obmnfje M 23 -01) opcknmi Mcngeš. Obmoi'je y namen]eno za slanovanjsko gradnjo in storilvenc dojavnosli. V obinoi'ju bo (ta f)0 fjradbenih parcel s površino 500 do 1000 m'. liodoćo j;r,iditclje v lem obmoiju vabimo, (\a se vkljueijo v snovanjc Ic^a dokurnonla /c v zaa'lni fa/i i/fhl,jvc idejne /as- nov<: nrcdilvc obmo<":ja. PRODAMO I'ŠATA-DKAGOMELJ, parcelo flftim' mo/na gradnja samoslojnih, ludi vef slanovanjskih hi5 VIR f'RI DOMŽALAH - 10-1 ni', ■»t.ivliišt'.i na parceli 35Om2 (slarojSo) liLED - SlarojSo slan. hišo na pari eli OKO m1, na Icpi lokaciji, (INA: 1 l,')0()().()()(),0() SI I KOLOVEC - Hfo, (jrajeno v alpskom sliln, lOOinZ [Kivršinc, /|;r,ijcnf; do III. podal. i;r,idl). ia/e KOPKR Markovrf - Vrslno hišo, tlnrisna površina .Vi rTi2, kfpfn IJUBIJANA ZADOISROVA -1 lišo / j;os|xxJ. |)oslo|)jem, skupaj ali ločeno, na parceli 1 2-1f>m RADOMIJE Za Arborelumom naprodaj še nekaj enol dvojfkov, podaljšana III, f;r,id. f,iz,\ RADOMLIE - VeCjo slan. hi?o (k+p+m), A kopilnite, sk. slan. površine 300 m1, parcela B00 m' ŠENTURŠKA GORA - KRVAVEC - NovejSo slan. hi5o-vikend, v. opremo, 1 f>0 m2, parcela 700 m' I.JUHLIANA CENTER - V posl. stavbi- elažo, 370 m', /a pisarne, snnilariji:, čajna kuhinja, II,nad. DOMŽALE - posl. prostor široke namemb., (ražen biffeja), 2x34 m' (du()lex), c ena /elo ugodna DOMŽALE - na Ljubljanski cesti, delnvnico /a kleparslvo ali ključ*avnii'arstvo, 130 m' KAMNIK-DUI'LICA -vec":ji posl. proslorv i/meri .r>.r>0 m', mo^na ludi elelilev - lahko obr. [dačilo KAMNIKDUPIICA - lokal, nov, V> m', porl.iljšana 3. gradben.i f.ua, v dveh ela/ah MENGEŠ - del.ivnico, l.'iO m', / nekaj /ernljišča DOMŽAIL ■ fsira/o !rip!ex v f,ara/ni hiši, površini; 1 1,76 rnr ODDAMO MENGEŠ - Vecji gostinski lokal- obveven nakup inventarja- ugodna poriudbadokal obraluje MENGEŠ - Većiji večnamenski proslor (pisarne, konfekcijska dejavnosl ild,) DOMŽALE-Goslinski lokal vobralovanju SUHADOIE-MOSTf: - Skladišni proslor cea 90 m', doslop mo/en ludi s kamionom TRGOAVTO KOP[K ■^■■^^^■■■^ TRGOVINA BURNIK Mengeš, Prešemova 3« tel./fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! Zadovoljen sem, da lahko opravljam delo urednika Mengšana. To delo me tuđi precej tesno povezuje z delom župana, občinske uprave, na kratko politike v okviru občine in delno tuđi države. Ob tem delu sem se začel spraševati, kakšen mora biti človek, ki se odloči za delo župana? Kaj ga vodi pri takšni odločitvi? Moč, denar, ugled? Niscm si znal odgovoriti. Zclo jasno pa sem izoblikoval sklep: "Biti župan, sploh pa v Mengšu, nikakor ni nič zavidljivega!" Župana, ki se trudi urejati številne probleme v občinski skupnosti, v času, ko na vseh koncih primanjkuje denarja, zraven pa mora prenašati še grobe napade opozicije, je mogoče primerjati z mazohistom, norcem in junakom (bojim pa se, da je romantični čas junakov že minil). Razumem, da bi opozicija rada, da bi razpustili občinski svet, župana prisilili k odstopu in razpisali nove volitve. Razumem, da zna biti politika marsikdaj zelo groba in ćelo podla, vendar sedanje dogajanje že vzbuja pri Ijudeh sočutje do župana, ne glede na to, koliko je bil ali je šc komu všcč ali pa ne... Urednik KAZALO RAZPIS 11 113 POLICIJA 12 PROMET 12 PODJETNIŠTVO 13 POLITIČNE STRANKE 14 DRUŠTVA 14 I riZ,nCJnjc! Turističnega društva Mengeš I y PORTRET MESECA: KULTURA Lojze Kalinšek 18 Prvo Jevovškovo likovno srečanje 19 NOVA predstava IZOBRAŽEVANJE ŽIVLJENJE VOBČINI 27 VTopolah je svetleje29 GLASILO OBČINE MENCEŠ »I Glasilo ureja urednički odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 (>61 517), Alojzij Janežič, Maleja Jemec, Terezija Poločar - Korošec, Taljana Sivec SlrmSek, Majda Trobec:, Franc Veidcr (člani) ►H Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podhoršek, id. 7247 106 »I Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. 737 484 >N Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagdj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HEKLE lol. & fax: 713 074 »I Fotografija na naslovnici: PETER ŠKRLEP ►w Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos- podinjslva v občini Mengeš brezplačno na dom. ►H Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjeno kol "samo tekst /text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko posijelo na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. februarja. ŽUPANOV UVODNIK 4 PRI ŽUPANU NA OBISKU: 4 Župan in opozicija OBČINSKA UPRAVA 8 Prostorski plan 9 16 21 DOBROTA NE POZNA MEJA 21 ŽUPNIJA MENCEŠ 22 NAŠAŠOLA 22 NAŠVRTEC 22 IZ PRETEKLOSTI 23 ŠPORT: , , numarjeva tiskovka 25 VAŠA POŠTA 29 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 31 PRISOSEDIH 32 YDRAVJE IN LEPOTA 33 NASVETI 33 MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK rage občđrske, poštovani občanš! Dvanajstl uvodnik moram napisati na Hitro, ampak zelo vesel, kajtl prido- bili ali dobili smo soglasje vlade Republike Slovenije, kl je osnova za Izved- bo industrijske cone Mengeš Topole, za del med Hidrotehnikovo bazo, SCT jamo in naseljem Mengeš. To bo rešitev za prostorske probleme ter razvoj gospodarstva in podjetništva v občlnl. KONČNO - po velikih mukah in vztrajnem delu - večratnem vlaganju Izboljšav posega v ta prostor v lanskem letu! iskreno sem hvaležen vsem, kl so nam pri tem pomagali z nasveti na nivoju države (gospa Judita Thaler In gospa Marta Hrustel Majcen) kot tuđi izdelovalcu dokumentacije podjetju Locus in gospe Majdl Zupanič. Zahvala velja tuđi državnim urad- nlkom, ki so strokovno nesporen poseg v prostor postopkovno speljali v razumnem času! S tem se seveda tlsto pravo delo sele začenja Končni uspeh bo odvlsen od našega zavedanja skupnih interesov, kl lahko s sodelovanjem prlnesejo posameznlkom več koristi ob hkratnl koristi za našo občlno In naše gospodarstvo, upam, prlčakujem In prosim za odkrito sodelovanje pri izvedbi tega našega skupnega projekta ureditve industrijske cone Mengeš Topole, prednostno za mengeško gospodarstvo. PosebeJ moram v tem uvodniku opozorlti tudl na dve zadevl v te) številki glasila Mengšan, in sicer: ■ objavllamo razpls oz. poziv vsem lastnikom zemljišč In drugim zainteresiranim, da predložijo y|oge_......za_zajjdl]]y_ojrtji)no; ■ objavljamo vabilo na zbore važčanov za naselje Dobeno, Lokaln TjžCfllajaJžajeimiMdjjajTkitarMagaLijaane važkihjdbomv za Imenovana naselja - to je njihove predstavnike in tlste, kl bodo oblikovali, predlagali in urejali nekatere zadeve v naselju. Vabim Vas na prlredltev ob kulturnem prazniku v Kulturni dom Mengeš, na sam praznik, 8. februarja ob 18.30 uri. 2a zaključek pa še prvo misel s koledarja podjetja LEK za leto 1999: VIZIJA. Imetl vizijo, pomeni vldetl v prlhodnost. Čutitl Izzlve časa In pros- tora. Znati prilagajatl se spremembam in Jih razumetl kot stalnlco In prllož-nost. Prav lep pozdrav! Tomaž stebe P.S.: Obljubljeno poročllo o delu v letu 1999 bom prlpravil druglč. Žal ga nlsem utegnll Izdelatl. Prosim za opravlčlio. NAPOVEDNIK DOGODKOV januar 31.1.2000 ob 2O.OO Komedija "ŽURKA ZA PUNCE" Kulturni dom Mengeš februar 5.2.2000 ob 19.00 SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR PROSTOVOUNECA CASILSKECA DRUŠTVA MENGEŠ Kulturni dom Mengeš 8.2.2OOO ob 18.30 PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Kulturni dom Mengeš 12.2.2000 ob 17.00 in 20.00 POD MENCEŠKO MARELO Kulturni dom Mengeš 19.2.2OOO ob 2O.OO KONCERT NAJBOLJŠE DALMATINSKE KLAPE "SUBRENUM" IZ DUBROVNIKA Kulturni dom Mengeš PRI ŽUPANU NA OBISKU Župan in opozicija Občani mengeške občine so v zadnjih dvch mesecih polcg urad- ncga občinskega glasila Mengšan prejcli tuđi Občasnik, ki v imenu treh opozicijskih strank LDS, SLS in ZLSD županu osebno mar- sikaj očita. Župana, mag. Tomaža Štebeta smo zaprosili za komentar k očitkom. Njegova prva pripomba je bila, da se za zapisano v teh "glasilih" ni nihče osebno podpisal oz. navedel imena in priimka kot odgovorna oseba niti kot avtor. Prvi Občasnik je pokazal na konflikt med županom in opozicijo glede izgradnje ulic, kjer župan zagovarja celovito izgradnjo s polaganjem cevi na zalogo za plinovod in informacijsko omrežje, opozicija pa temu nasprotuje, češ da je to negospodarno in tehno- loško neprimerno. Župan poudarja, da opozicija ni uspela prido- biti pisnih strokovnih mnenj možnih izvajalcev oskrbe s plinom, ki so jih obljubljali posamezniki, da pa jih je on za svoje stališče in ukrepanje pridobil in tuđi javno predstavil. ■i Gospod župan, v Ameriki ste se izobraževali na stroške ame- I riške vlade. Je res, da bodo naši davkoplačevalci naknadno Jt t plaćali ta obisk, ko bo ameriška delegacija obiskala Mengeš? Prvič slišim, da se ra/mišlja o povralnem obisku. Izobraževanje je res organizirala in plaćala ameriška vlada, izvedla pa Univerza Delavvare iz Newarka v državi Delavvare. Izobraževanje se je začelo že spomladi s seminarjem v Ljubljani in Mariboru. Seminar je bil žal slabo obiskan, čeprav zelo dobro organiziran. Izbor za povabilo v Ameriko so naredili organizatorji na osnovi zanimanja posameznih županov in problematike, ki so jo prikazali v povezavi z občino, ki jo zastopajo. TI MENGŠAN C% V občinski upravi se je število zapo- £ slenih povećalo z 10 na 11 in še do- !%P|datno se zaposlujc preko študent- skega servisa. Zakaj? Število zaposlenih v občinski upravi se ni po- većalo - ražen župana, ki pa seda) dola tuđi kol predsednik svela in trenutno brez podžupana, ter za seje in sestanke ne dobiva nobenih sejnin ali dodatkov. Ogromno delam operativno, žal tuđi iz nuje zaradi obilice problemov in težav in zaradi problematike dola v upravi, pa morda tuđi zaradi slabe organizacije in neustreznega vođenja. V letu 1999 sem imel čez 700 ur presežka ur. V tem smislu lahko govorimo celo o prihranku. Menim, da bi bilo v občinski upravi lahko zaposlenih celo samo 7 ali 6 ljudi ob določenih pogojih. €% Je res, da so se stroški občinske upra- "% ve povećali za 18%? Ta Irenulek še ne \J' morem ponuditi natančnega odgovora, vendar ne verjamem, da so se stroški občinske uprave res povećali za 18%. Natančen odgovor bo pokazal pregled realizacije za leto 1999 in vrsta stroškov. 4 Zakaj je bil ukinjen referat za infra- strukturo? Referat za infrastrukturo ni I bil ukinjen. Obfina je sedaj organizirana kot enovila organizacija, nimamo oddelkov, ker je nesmiselno imeti oddelek z enim ali dvoma zaposlenima, imamo pa štiri področja. Eno od pomembnih področij je področje za infrastruk- turo in prostor ter investicije in vzdrževanje, ki pokriva bivši referat za infrastrukturo. Področje vodi sodelavec, ki zanj odgovarja. 5 Zakaj sla občinsko upravo zapustila dva ključna delavca: vodja referata za infra- • strukturo in vodja referata za finance? Oba sta imela uslrezno strokovno izobrazbo. Bivši vodja referata za infrastrukturo je še vedno zaposlen na občini. Žal pa je odšel zelo sposoben sodelavec, ki je prevzel vođenje tega področja in je bil pred lem le referent. Na /akonit način mu ni bilo možno plaćali njegov- oga dela. Odgovorna sodelavka za finance in knjigovodstvo je tuđi zapustila občino, kar predstavlja določen problem in ludi priložnost to področje uredili boljo. 6 Je res, da so napovedani tuđi odhodi drugih delavcev? Govori in piše se # marsikaj. Kadrovski problemi zaradi predpisov in zahlev dela z občani in posebne narave dela na občini, ler ludi mojih zahlev bodo ludi v prihodnje. Pri lem nismo nobena posebna izjema. P% Je res, da je razveljavljen prostorski plan, ki ga je sprejel prejšnji občinski p t svet in sprejet nov, ki je enak razvel- javljenemu? To je čisla neresnica. Predvsem upam, da v novom ni već nezakonitosti, ki so bile v prejšnjom. Sedaj je lo možno ludi doka- zali. Poleg tega je v dopolnjenom vsebinsko veliko izboljšav, ki se bodo pokazale po izde- lavi in sprejemu ćele vrste v občini manjkajočih lakoimenovanih izvedbenih aktov, na osnovi katerih bo v Mengšu selo možno povsem za- konito pridobivali dovoljenja. f\ Je res, da prostorski plan ne vklju- čuje obvoznice mimo Mengša? Pro- ' ' slorski plan ne vključuje obvoznice niti glavne ceste, kajli la del postopka in izdelavo plana izvaja in plača država po posebnem poslopku. Obvoznica in glavna povezovalna cesta je bila umeščena v razveljavljeni plan mimo postopka, ki ga predpisuje zakonodaja in na osnovi noustrozne dokumentacije. Občina sedaj v poslopku sodelujo. Zaradi naše občine ni bilo pri lem nikakršnih zamud. So pa sedaj nastale že velike zamude, zaradi kalerih smo že dvakrat protestirali in sedaj zagrozili ludi z ukrepanjem, npr. z zaporo ceste skozi Mcngeš. Zaradi tega sem bil za novo lolo pri državnom sekrelarju na Minislrslvu za promet in zveze, ki si je vzel već kol uro časa za pogovor. Je res, da je izbira novega priprav- Ijalca planske dokumentacije Občino po nepotrebnem veljala več kot 2 milijona tolarjev? Izboljšava proslorskega pla- na in odprava nezakonitosti' je upravičila la zneseft. Ta znesek je celo višji, 2,5 milijona SIT, vendar je bil nujen. Vprašanje pa je, kdo je kriv, da je do tega moralo priti. Velika korist, ki je še nisem omenil, je la, da v upravi sedaj obvla- damo ta proslorski plan in lahko hitro posredu- jemo informacije s pomočjo računalnika. Bo Občina tega prejšnjega izvajalca tožila za malomarno delo? Tuđi lo je možno, smiselnosl pa je vprašljiva. ~4 i I Je res, da je bila razpisana javna III obravnava, pri kateri so bile zavr- JLV/lnjene vse pripombe občanov, kar se je vedelo že v naprej? To ni res. Vse pripombe občanov so se obravnavale. Res pa je da nismo niti objavili niti sprejemali novih vlog za spremembe. Nobena nova vloga ludi ni bila obravnavana. Nekalori občani so ob javni raz- grnilvi mislili, da je možno posredovali vloge za nove spremembe. Vse vloge smo shranili. For- malno jih bo sodaj potrebno vložiti ponovno ob sedaj začetom novom postopku spromemb, za katere je objava v toj številki Mongšana. , *» Je bil izbor izvajalca za pripravo : prostorskega plana res izveden . >. j*_«tnezakonito? No, postopek je bil popolnoma zakoni! in izveden posebej skrbno in javno, da ja ne bi bilo kakega očitka. Glede na razpisano vsebino smo izbrali ponudnika, ki je bil po ceni med najcenejšim (2.190.000,00 SIT)in najdražjim (2.480.000,00 SIT). Podpisana je bila pogodba za 2.387.730,00 SIT. Najcenej- ši ponudnik in bivši dolgolelni izvajalec se je na lak izbor priložil, ne da bi navedel razloge. Ko jih je uspel napisati pa je potekel rok za pritož bo. Tuđi nadzorni odbor je zadevo preučeval in hotel razumeti, da je ponudnik, ki je bil izbran ponudil ludi možnosl digilalizacije proslorskega plana na računalniku, kar pa ni bilo predmet razpisa nili pogodbe. ICk Pri modernizaciji Prelovškove, JL Kersnikove in ulice za Pšato so TO $ bile nelegalno, negospodarno in samovoljno položene plinske cevi. Je to res? Strokovno je bilo izvedeno tako projekti- ranje kot izvedba. Tuđi pisna slrokovna mnenja nam polrjujejo pravilnost odločitve. Vsi zago- lavljajo, da bodo le cevi odkupili, ko bodo in če bodo poslali pogodbeni izvajalci oz. koncesio- narji. Glede slrokovnosli in gospodarnosti zade- va ni sporna. Res pa je, da za same cevi nismo imeli gradbenega dovoljenja in ga naknadno pridobivamo. Žal so bile le ulice projektirane pred davnimi čaši celo brez javne razsvelljave. Po mnogih začelnih težavah smo s projektanti prišli do enolnoga, popravljenoga projekta, ki je vključeval vse to instalacijo v izogib kasnejšim prokopavanjem. Težko razumem taka podlikan- ja in neresnice. 1; |"| Modernizacija Kersnikove in Pre- i % lovškove ulice, ki bi jo morali I',/ s izvesti v letu 1999, je ustavljena do pomladi. Razlogi za zaustavitev nišo znani. Razlog je zima in zakasnilve ludi zaradi nepotrebnih zaplelov in težav, ki jih je povz- ročala takoimenovana opozicija. Po nepotreb- nem smo izgubili 2-3 tedne. Kljub precej lepi jeseni jo izvajalec delal po terminskem planu, če pa bi malo bolj pohitel, bi zadevo pripeljal dlje, morda do grobega asfalta, lako kot je bilo predviđeno. Dela nišo ustavljena, ampak so v mirovanju. f t;i Gospod župan, je res, da ste usta- la „ e vili gradnjo tržnice-garažne hiše? J>. Ju? Ni res. Gre v bistvu za poslovno- 5 MENGŠAN stanovanjski objekt, za katerega mora po po- godbi občina investitorju pripraviti vso doku- mentacijo do gradbenega dovoljenja, ki pa ga na osnovi stanja dokumentacije ni možno pri- dobiti. Takoj, ko borno to uredili, se bo gradnja lahko začela. Vprašanje je, kakšen interes je imela takrat občina, da je podpisala tako pogodbo in vse skupaj zaokrožila s, po mojem mnenju, povsem neustrezno menjalno pogod- bo. In to ob jasnem vedenju, da gradbenega dovoljenja, pred uredilvijo izvedbene doku- mentacije, ni možno pridobiti! Občanov raje ne razburjam s podatkom, koliko milijonov je bilo za to investicijo že porabljenega proračunske- ga, beri davkoplačevalskega, denarja, pri tem pa investitor še ni potrošil niti tolarja, ražen časa na raznih sestankih. Torej gradnje "trž- nice" ni bilo možno ustaviti, ker še nima niti veljavnega lokacijskega nili gradbenega dovo- ljenja. Imam pa pisno strinjanje inveslitorja, da borno določila pogodbe spremenili, da se bo obnašal kot vsak drug normalen investitor in da bo kril vse že nastale stroške, pod pogojem, da bo možno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če se je morda lahko gradilo v prejšnjih letih, prejšnjem sistemu, se sedaj ne da, tuđi če bi ostal isti župan. Da se tuđi prej ni moglo, je dokaz ta, da se z izgradnjo ni pričelo! -4 ftt Denar iz proračuna iz leta 1998, I ^\ ki je bil namenjen športni dvorani JL\J #je bil porabljen za neznane druge namene. Kdaj bo občina dobila ta objekt? Denar ni bil porabljen za druge neznane na- mene. Vse je zapisano v proračunu in v ostali dokumentaciji. Ta denar je bil prerazporejen na druge investicije, ražen denarja, ki ga je opozi- cija izsilila in caka neuporabljen in brez name- na v letu 1999 na tej postavki. Posvetoval sem se na Ministrstvu za šolstvo, kjer so mi jasno povedali, po kakšnem postopku je potrebno investicijo peljati: s pomočjo usposobljene in- ženiring firme za to področje, ki bo potem vodi- la kompletni postopek naprej. V letu 2000 je predviđena izdelava idejnega projekta in kasne- je izvedbenega projekta, s katerim borno kan- didirali za sofinanciranje države. Sedaj imamo vloženo dokumentacijo predhodne vloge z elaborati. Podobno tuđi za vrtec Mengeš. V občini Mengeš to ne more biti prioritetna inves- ticija, če je 90°/, vodovodnih cevi treba menjati in denar porabili za resi tov problematike oskrbe z zdravo pitno vodo in izgradnjo manjkajoče kanalizacije. bi vanj vložili za najmanj dve športni dvo- rani denarja? To je čista izmišljotina in podlikanje. Res je, da sem predlagal občinskemu svetu, da bi grad Jablje odkupili za simbolično ceno 1(en) slovenski tolar. Na ta način bi Občina postala lastnik gradu in poskrbela za investitorja, na- jemnika gradu, ki bi grad obnovil, ga določena leta uporabljal, da bi dobil poplaćan svoj vio- žek in bi na ta način ta grad revitalizirali. Mislim, da mora biti v interesu Občine Mengeš, da bi bil grad prej ali slej v njeni lasti. Do sedaj se je država pokazala za izredno slabega gos- podarja. IjHK Je res, da spreminjate traso / obvoznice in ste s tem za tri me- -1 tsece ustavili aktivnosti za njeno izgradnjo? To je čista laž. Res pa je, da Občina Uomžale skuša uredili problemaliko poteka glavne ceste Želodnik-Vodice na svojem ozemlju z novimi trasami, novimi variantami pojeka in da so se verjetno zaradi tega ustavile vse aktivnosti oz. se je zaostanek za planom še povečal. 1f\ Je res, da mengeška obvoznica še Xi vedno nima izdelane okoljevarst - \_/#vene studije? Presoja varstva okolja je bila izdelana, ko smo dobili studijo konec leta 1998. Ta element je bil eden bistvenih do- kumentov za legalnost postopka. Ko so prej umeščali obvoznico v prostor, le presoje ni bilo. Že zaradi tega je bil postopek, ki se je delal v letu 1998, po vsej verjelnosti nezakonit. čijo gradiva. Vedno nam lo ne uspeva, tako da dobijo odborniki včasih gradiva z manjšo za- mudo. Seje naj bi praviloma sklicevali prvo sredo v mesecu. Žal se tega pogosto ne držimo. Ni pa lo kršilev poslovnika. Statularna določila pa vsekakor spoštujemo. (': ,' Na sejah občinskega sveta ni za- • gotovljene strokovne obrazložitve *' " pri odločanju o pomembnih zade- vah. Vso problematiko razlaga župan. To ni res. Strokovna obrazložilev sodelavcev uprave je zagolovljena lakrat, kadar lo nisem 1 sposoben storiti sam. Gre za lo, da občinski * uslužbenci ne sedijo na sejah, če lo ni potreb- no, saj je lo dodatni slrošek za seje, vsaka seja pa že brez lega slane več kot 500.000 SIT. -4 f\ Gospod župan, je res, da priprav- I VJ 'Jate nestrokovne in površne akte JLi/lin druga gradiva za občinski svet, zaradi česar so seje dolge, nadaljevanja pa naporna? Priznam, da delamo ludi napake, velikokral nepotrebne in ludi neumne. Seje zato nišo daljše, kajti odbori, ki le akle pregledajo, jih ponavadi potrdijo in jih z nekaterimi pri- pombami posredujejo Svetu. Meni so zagotav- Ijali, da bodo lahko s predhodnimi obravnava- mi aktov na odborih seje krajše in kvalitetnejše. Zanimivo je, da se na odborih akti navadno potrdijo, na Svetu pa potem isti člani odbora pogosto glasujejo drugače, kol so glasovali na samem odboru. -4 f\ Gospod župan, je res, da načrtu- I 1^ 'ete """""P 8rac*u lablje, čeprav je JLVf Izanj dolžna skrbeti država, vi pa / *| / I Je res, da se ne spoštujejo statu- si 1 tarna in poslovniška določila pri rwv/ Isklicevanju in vođenju sej občin- skega sveta? Maksimalno se skušamo držali poslovniških določil. Seje poskušamo sklicevati tako, da imajo odborniki 14 dni časa, da preu- 2f\ Je res, da je realizacija moderni- Jf zacij investicij v komunalno infra- f%r # strukturo po 9 mesecih manjša od tretjine? Realizacija v prvih 9 mesecih se ne vidi. Ves čas že opozarjam, da je izvedba inves- ticij problematična, ker na zalogi ni pripravlje- ne nobene dokumentacije1. Sproli delamo studi- je, idejne in izvedbene projekte in rešujemo lastninske zadeve ler druge nakopičene prob- leme. Normalizacijo pričakujem sele v nekaj lelih. 2t\ Neizvedena obnova športnega "% parka... Šporlni park v Mengšu je bil \J I projektiran, gradbenega dovoljenja pa ni mogoče pridobili, ker zopet ni ustreznega izvedbenega akta. To rešujemo s proslorskimi uredilvenimi pognji. Vsi li očitki lelijo na prej- šnje uprave in odgovorne, ki nišo poskrbeli, da bi za te projekte lahko pridobili gradbeno dovoljenje. f\ U Neizvedena načrtovana izgradnja Jf /I . mostu čez Pšato pri pokopališču... j^F JLlNi i/vedena, ker projekt, ki je bil naročen v prejšnjem mandatu nima soglasja Za- voda za varslvo naravne in kulturne dediščine in ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja. C\ W Neizvedena izgradnja pločnika na >?^ Grobeljski cesti? Seveda ni izvede- pMv/#na, ker smo sele izdelali projekt! Zadeva je predviđena za izgradnjo v letošnjern proračunu. Problem so še razna soglasja, odkupi zemljišč, ki so potrebni za izdelavo ne le pločnika, ampak deloma ludi kanalizacije. C\f% Večji del komunalnih investicij, ki /^\ll so k"c izve£lene v letu 1999, so rwV/ • rezultat dela prejšnjega manda- D MENGŠAN ta... Prva komunalna investicija, začeta v letu 1998 in izvedena v lelošnjem letu je izgradnja koleklorja od kulturnoga doma do vrlca. Delati se je začelo brez gradbenega dovoljenja! Pri vrtcu smo se ustavili. Po primerjalni analizi in zaradi predviđenih zaplctov smo se odločili za spremembo prvolne trase. Po njoj ni bilo mož no nadaljevati, ker ni bilo mogoče pridobili gradbenega dovoljenja, kljub temu, da so bili projekti izdelani. Nesmiselna je izdelava pro- jcklov, ne da bi resili arheološki ali lastniški ele- ment in je zapravljanje denarja. Druga taka investicija je bila parkirišče pri pokopališču. Treba je navesti, da je bilo v letu 1999 ludi za skoraj 50 milijonov tolarjev neplačanih raču- nov, za izvedbe v letu 1998 brez proračunskega krilja. Po nepotrebnom je bilo treba plačevati tuđi obresti, kljub temu, da je bilo v letih 1998/99 z,i 117 milijonov SIT neporabljenega in prenesenoga denarja. C%M Je res, da so se proračunska sred- M. i stva za modernizacijo čest znižala W I iza 17%? Primerjava z letom 1998 je zavajajoča. Naredili ali začeli smo izvajati dela na tislih investicijah, za kalere smo imeli vso dokumentacijo. Žal za mnoge na novo začete sole v drugi polovici leta oziroma na samom koncu leta 1999 (kanalizacija Zavrli, Dobono). Planirana sredstva za cei C sogmcnl so bila niž ja za 8% (iz IS33 na 307 Mio SIT), na komunal- no ceslni infrastrukturi pa nižja za 5% (iz 107 na 102 Mio SIT). Kot rečeno je, žal, realizacija slaba, ludi zato kor računi prihajajo v letu 2000. Na primor Ulica za Pšalo je takorckoč končana pa je bilo fakturiranoga le 55% pogodbenega znoska! ^i£l 'c rcs' ^a 'e Prora^un zmanJšanr £-iP\ ker "iste pridobili pričakovanih fflr v/lprihodkov iz državnih razpisov in koncesij in ste ga sestavili pretežno iz davkov in dohodnine? Res je. Ne vem kaj in koliko je mišljeno ter kjo naj bi sredstva pričakali. Občina Mengeš je ona od občin, ki no projema nobone finančno i/ravnavo, nobene pomoči zaradi slabših pogojov. Očilno imamo po mnenju državo dovolj dobro prihodke ali pa nimamo veliko stroškov. To sicer ni res, ker imamo lokalne ceste v zelo slabem slanju. Na razpisih smo nekaj sredstev dobili. To je bil rezultat kandidatur iz leta 1998. Težko je prili do novih sredslov brez uslrozno dokumentacije. No moremo dobili sredslov niti za šporlno dvo- rano, niti za vrloc, pri Studiji vodooskrbo pa dr- žava sodelujo v polovičnom znosku. Na Mini- strstvu za promet in zveze som se ludi osobno potegoval za sredstva za obnovo naših lokalnih čest po katerih se odvija ležak lovorni in gost Nelokalni promet. / ||*| Župan, ali res niste ukrenili ni- /A, vf česar za revizijo delitvene bilance ff|rly Iz bivšo Občino Domžale? Ta na- vedba je provokacija od listih, ki so najbolj zaslužni za sramotno in ćelo škodljivo, pred- vsem pa skrajno nepravično delilev skupne dediščine. Občina Mengeš je dobila nekaj ušivih slo tisočakov v gotovini in tri zasedena profitna stanovanja v Domžalah, vredna dobrih 33 Mio SIT, z onim stanovalcem, uglednim občanom, pred sodiščem zaradi neplačevanja i najemnine. Mimogrede občini Lukovica in Moravče bosta oz. sta dobili od občine Domž ale vsaka po 150 Mio SIT! Te obljube še nisem realizirat, verjetno pa jo še bom. Tisli, ki ga zanima la zadova dobro vo za koga in zakaj sprašujo. Dobro jo soznanjen ludi s tom, da je ložko pripraviti popis premoženja brez arhiva in dokumentacijo, ovrednolili pro- moženjo in dokazovali nepošteno in nepra- vično pogodbo o dolitvi premoženja. O (\ Gospod župan, ste res zaustavili l( I dolgoročno strategijo razvoja ob- v/V/lčine Mengeš? Izdolavo strategije nišom ustavil. Dolamo na kompletiranju posnet- ka stanja na osnovi skromne predloge. Res bi lahko naredili voč. To je pomembna zadeva, vendar manj pomembna kot reševanje drugih nujnih problemov. 3"i[ Župan, je res, da ste opustili izter- I javo dolga Podjetniškemu zdru- JLlženju Mengeš, katerega bivši predsednik in sedanji podpredsednik ste vi sami? Je res, da združenje Občini dolguje več kot 3 milijone tolarjev? Združenje Obči- ni, po določilih pogodbe;, no dolguje nič. V po- godbi, ki je bila podpisana, Občina Mengeš in prejšnji župan v prejšnjem mandatu, ni znala oz. hotela izpolnili pogodbenih pogojev. Ker som oconil, da som morda jaz razlog za nemo- gočo odnose z občino, po lolu 1997 nišom več želei biti predsednik združenja. Zadeva je sedaj urejena in Podjelniško združenje Mengeš je plaćalo denar mimo določil pogodbe. Sedaj je zopel na vrsti občina, da izpolni pogodbene obveznosli. Na vrsli bodo še bolj neurejeni primeri (na drugih področjih) - na primer veliki panoji, za kaloro se ludi no plačujejo prispevki in so postavljeni v nasprotju s predpisi in sklepi občino - vse iz prejšnjega mandala. / I ' X Župan, je res, da ste nezakonito ""^/^ izplačali račun Podjetniškemu v/RlMzdruženju Mengeš? To je laž. Ta račun je bil plačan zakonito iz ustrezne pos- lavke. Tako je bilo tuđi strokovno mnenje ustreznega ministrstva, kajti račune mora pla- čevati tuđi občina Mengeš, pa četudi so iz leta 1996 in kljub drugačnemu mnenju nadzomega odbora! S|| Župan, je res, da ne izterjate dol- ■"% gov najemnikov v objektu Slam- ki/1 nik? Za vse dolžnike smo vložili ustrezne tožbe na sodišče. Res je, da novih ložb v zadnjem letu ni bilo vloženih, bodo pa sedaj, ko smo se dogovorili o priznanjih vložkov. Tu so bile zolo neurejene zadeve med Občino in najemniki, ki so vlagali v te prostore, vložki pa jim nišo bili priznani. Po drugi strani pa tuđi mnogi najemniki nišo plačevali najemnine. Te vložke, ki so dokumentirani z računi, borno priznali, lak jo bil tuđi sklep Sveta, in uredili zadeve za naprej ludi s tem, da borno drugače podpisovali pogodbe, ki bodo poslalo lakoj izvršljive, čo najemnik no bo plačeval najem- nine. To je ludi dediščina iz prejšnjega manda- ta. Sedaj je prišlo tuđi do prvo izselitve podjelja Ml AMIGO. |~| U Župan, dovolili ste si izlet v Ame - ■"%^jL riko v času izvajanja najpomemb- \L/Xinejših investicij leta 1999 in v času priprave proračuna v letu 2000. V tem času je bila modernizacija ulic ustav- Ijena in zaustavil se je postopek spreje- manja proračuna, ker v času pred odho- dom niste poskrbeli za namestnika, ki bi v času odsotnosti vodil Občino. Za namestni- ka sem poskrbel (gospa Rika Binter) in ji dal vsa potrebna pooblaslila. Z Občino sem bil ludi povezan preko inlerneta. Na ta način sem iz Amerike skrbel za določene stvari, da so tekle naprej in pregledoval določene materiale. Nisem bil na izletu, pač pa na službenem polo- vanju, skupaj z drugimi slovenskimi župani. Veseli pa me, da sem lako nepogrešljiv, da je skoraj ustavilo življenje v občini! 3^ Je res, da gre pri zamenjavi ured- bi nika občinskega glasila za politič- v/Sno zamenjavo? Ne. Poslopek je bil popolnoma korekten, z javnim razpisom, na kalerega so se javili štirje kandidati, ki so dali svoje vloge. Tri vloge so bile nepopolne, ena pa je bila popolna in uslrezna. Izbor je bil izveden s strani uredniškega odbora, ki je predlagalo izbranoga kandidata Svetu, ki ga je uspel potrdi- ti po večkratni nezmožnosti glasovanja zaradi nesklepčnosli, ki jo je povzročala takoimeno- vana opozicija in na ta način skušala preprečiti njegovo potrditev. MENGŠAN 3/1 Župan, je res, da bi po zakonu m\ morali predlagati podžupana, pa \/ltega niste storili? To je res. Pre- prosto nisem še prišel do kandidata med člani in članicami Svela, lak je zakon, ki bi to kandi- daturo sprejel in ga še iščem. Mogoče bom moral poprositi nekoga iz t. i. opozicije. fkjRf Je res, da so v županovem pred- "% I logu osnutka proračuna sredstva \J I iza investicije in modernizacijo znižana za 40%. Osnulek proračuna smo ob- likovali v času, ko nišo bila znana vsa sredstva v letu 2000, predvsem sredstva, ki se prenašajo v naslednje lelo oz. se izvedba prenaša ali nadaljuje v naslednje leto. Nisem hotel delati tako, kot delajo v nekaterih občinah, kjer oceni- jo prenos iz prejšnjega leta in na osnovi lega gradijo proračun. Tak proračun lahko uravnote- žite da postavile nekalcre investicije na čakanje. 3f\ )e res, da ste začeli iskati novo j% službo kot direktor podjetja Pro- V/Idnik v Domžalah? Kaj bi bilo z Občino v tem primeru? Podjelje Prodnik je objavilo javen razpis za mesto direklorja, za katerega sem res kandidiral. To podjetje se ukvarja z upravljanjem vodovodnih, kanalizaci- jskih sistemov, odlagališčem in odvozom komu- nalnih odpadkov. Menim, da sem usposobljen za to delo, da bi ga lahko dobro opravljal pred- vsem v korist občin solaslnic, lorej ludi Občine Mcngeš. V primeru, da bi moja kandidatura uspela, bi v Mengšu ostal kol župan funkcionar. Hvala za odgovore! Ali lahko še nekaj dodam? Izvolite: V občasniku se opozicija spreneveda in navaja podedovanc probleme te občine, ter jih želi naprtili meni osobno. Čudi me, da navaja v glavnem zadeve, ki so povezane ćelo z nepravil- nostmi oziroma negospodarnostmi v prejšnjem mandalu in še v času krajevne skupnosti! Vztrajno pa išče napake, kar je zelo dobro in koristi nam vsem, da smo nanje pravočasno opozorjeni in jih lahko ludi odpravljamo. Hudo je to, da je teh problemov mnogo več in so povezani zopet z nepravilnostmi oz. negospodarnostmi. Spoštovani in dragoceni opoziciji lahko sporočim le to, da mi je prva prioriteta zagotavljali čim bolj normalno in lepo življenje v občini, polem pa reševanje glavnih komunalnih, proslorsko urbanističnih in družbeno socialnih zadev. Ob lem pa graditi, sku- paj z vsemi vami dolgoročno vizijo in strategijo kakovosti življenja v naši občini. Želim delati dobro, resili čim več problemov, ludi osebnih in posodobiti in izboljšati delovanje občine in njene uprave. X Na podlagi 48. člena Statuta Občine j Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, j št. 5/99) in 4. člena Odloka o ustanovitvi posvetovalnih teles Občinskega sveta Občine Mengeš SKLICUJEM ZBOR OBČANOV NASELJA TOPOLE 1. Zbor občanov naselja Topole bo v torek, 1. februar- Ja 2000 ob 19. uri y Casilskem domu Topole. 2. Na zboru bo oblikovan predlog za imenovanje članov vaškega odbora Topole, kl Ima pet članov. Člane vaškega odbora predlaga zbor izmed prebival- cev naselja Topole. 3. v razpravl in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno pre- bivališče na območju skllcanega zbora občanov. Zbor občanov je sklepčen, če je navzočlh 10 volivcev z območja naselja Topole. Zbor občanov sprejema sklepe z večino navzočlh volivcev. Številka: 006-04-1/00 Datum: 13.1.2000 Župan Občine Mengeš mag. Tomaž štebe, dipl. ing. Na podlagi 48. člena Statuta Občine i Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, j št. 5/99) in 4. člena Odloka o ustanovitvi j posvetovalnih teles Občinskega sveta I Občine Mengeš I SKLICUJEM ! ZBOR OBČANOV NASELJA i DOBENO i 1. ! zbor občanov naselja Dobeno bo v ćetrtek, 3. fe- i bruarja 2000 ob 19. uri v Costilnl RućigaJ - Dobeno. j 2. i Na zboru bo oblikovan predlog za Imenovanje i članov vaškega odbora Dobeno, ki ima tri člane. i Člane vaškega odbora predlaga zbor izmed prebival- cev naselja Dobeno. 3. v razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, kl ima volilno pravico In stalno pre- blvališče na območju skllcanega zbora občanov. Zbor občanov je sklepčen, če Je navzočih 10 volivcev z območja naselja Dobeno. zbor občanov sprejema sklepe z večino navzočih volivcev. številka: 006-M-1/00 Datum: 13.1.2000 župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. Na podlagi 48. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 5/99) in 4. člena Odloka o ustanovitvi posvetovalnih teles Občinskega sveta Občine Mengeš SKLICUJEM ZBOR OBČANOV NASELJA LOKA PRI MENGŠU 1. Zbor občanov naselja Loka pri Mengšu bo v petek, 4. februarja 2000 ob 19. uri v Casilskem domu Loka pri Mengiu. 2. Na zboru bo oblikovan predlog za Imenovanje članov vaškega odbora Loka pri Mengšu, ki ima pet članov. Člane vaškega odbora predlaga zbor Izmed prebivalcev naselja Loka pri Mengšu. 3. v razpravi In pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, kl ima volilno pravico In stalno pre- bivališče na območju sklicanega zbora občanov. Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih 10 volivcev z območja naselja Loka pri Mengšu. Zbor občanov sprejema sklepe z večino navzočih volivcev. Številka: 006-04-1/00 Datum: 13.1.2000 Župan Občine Mengeš mag. Tomaž štebe, dlpl. Ing. OBČINSKA U P R A V A D MENGŠAN OBĆJNSKA UPRAVA ZAĆETEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA PLANA OBČINE MENGEŠ OBVESTILO IN POVABILO Občlnska uprava Občine Mengeš, skladno s programom priprave za Izdelavo in dopolnitev prostorskega plana občine Mengeš, objavljenega v ur. vestnlku Občine Mengeš, št. 8/99 z dne 23.12.1999, poziva oz. obvešča, da lahko zainteresirani lastniki zemljišč podajo pisne vloge s pobudo za uvrstitev njihovih zemljišč v območje zazldljivostl oz. spremembo namembnosti. Vloga mora vsebovati kopijo katastrskega nacrta za predmetno zemljišče, zemljiško knjižni izpisek lastnika za predmetno zemljišče in kratek opis lastnlka, zakaj želi, da se zemljišče uvrsti v območje stavbnih zemljišč oz. da se spremenl njihova namembnost. Priloženi doku- menti ne smejo biti starejši od 30 dnl. Rok za oddajo popolnih vlog Je do 15.4. 2000 na naslov: Občlna Mengeš, Slovenska c. 30,1234 Mengeš, vloge, posredovane po tem datumu, ne borno mogli obravnavatl v tem postopku. io BrČ;l'N>'<-\uPM *A.L E" Za dodatna pojasnila lahko pokllčete g. Roberta Spenka. tel.: 72a 7109 ali 7S7 081. Đ MENGŠAN POJASNILA o poteku odvoza komunalnih odpadkov javno komunalno podjetje Prodnlk d.o.o.. kl opravlja storltev odvoza komu- nalnih odpadkov v občinl MengeS, obveSća vse uporabnlke, da Je s sprejetjem novega Odloka o ravnanju s komunalnlml odpadkl v Občinl Domiale, kl velja do sprejetja novega odloka Obilne MengeS, prtilo do nekaterlh sprememb v načinu odvoza komunalnih odpadkov. za katere upamo. da Jlh borno s stem obvestllom pomagali pojasniti. Pogosto se tudl zgodi, da nas kllčejo občanl, kl ne vedo, kako bi se vključlli v redni odvoz komunalnih odpadkov ali ne poz- najo načina odvoza komunalnih odpadkov. Naie najpogostejse odgovore smo zbrali v nasledji Informaciji, za katero upamo, da bo dosegla večlno naSIh uporabnlkov komunalnih storltev. ■ Odlok med drugim đoloča, da Je vsak uporabnlk dolžan takoj, ko je pričel z gradnjo poslovnega objekta ali stanovanjske hlše, zblratl In oddajatl odpadke. To pomeni, da mora nabaviti tipiziran zabojnlk za komunalne odpadke, kl bo odgo- varjal tuđi zahtevam Izvajalca, kl odvaža odpadke. ■ zabojnlk naj bo vellkosti, kl ga uporabnlk potrebuje. Pravne osebe so dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov sklenitl pogodbo na osnovi vellkosti zabojnlka. To pogodbo Je treba predložiti sanitarni inspekciji ob prevzemu lokala ozlroma objekta. ■ Odvoz odpadkov je enkrat tedensko. Na dan rednega odvoza je uporabnlk dolžan zabojnik dostaviti do 5. ure maksimalno 1 m od roba cestišča na mesto, kjer ima specialno vozilo za pobiranje odpadkov nemoten dostop. Pokrov zaboj- nlka mora biti zaprt, ker ga avtomatika v nasprotnem prlmeru pri pražnjenju po- škoduje. Poleg zabojnlka ali na zabojniku ne srne biti dodatnih odpadkov (oz. kot je prikazano na fotografiji). ■ V zabojnik se ne srne odla- gati gradbenega materlala, kamenja, vejevja, kovinskih odpadkov (ražen pločevlnk, konzervi, žarečega pepela, odpadkov v tekočem stanju In pa posebnih in nevarnih odpadkov, kot so pesticidi, olja, topila, barve, akumula- torji m baterije. ■ Posebni in nevarni odpad kl Iz gospodlnjstev se zbirajo v posebnih akcijah po pred- hodnem obvestllu JKP Prodnik po lokacijah krajevnih skupnosti. ■ Pravne osebe se za odlaganje posebnih In nevarnih odpadkov lahko obrnejo na naslov: Kemls Ljubljana, tel. 160 30 30. ■ Uporabniki, kl ne Izvajajo gospodarskih dejavnostl, Imajo do 2 m5 mesečno brezplačno deponiranje, v kollkor prlpeljejo odpadke sami v sanitarno đeponljo Dob. Obratovalni čas za uporabnlke v sanitarni deponiji Je: ZIMSKI: od 1 novembra do 31. marca ob delavnikin od 16. do 18. ure ob sobota od 6. do 18. ure LETNI: od 1. aprila do 31. oktobra ob delavnlkih od 14. do 20. ure ob sobotah od 6. do 20. ure Ob nedeljah In praznlklh je sanitarna deponija zaprta. Za dodatne Informacije lahko pokllčete: Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34,1230 Domžale, na tel. 712 097 ali 714129, gospod UlCakar. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obvestilo • Plazilo preventivnega pregleda dojk za občanlce obilne Mengei Zdravstveni dom Domžale je v letu 1998 pričel z dejavnostjo mamograflje. Preventivni pregled po predpisani strokovni doktrini obsega klinici pregled dojk in na podlagl mnenja speciallsta onkologa Se mamografsko slikanje. Ker zavod za dravstveno zavaravanje ni plaćnik teh preventivnih pregledov, smo se tuđi na Občinl Mengeš odločill (tako kot v Občinl Domžale, Lukovica in Moravče), da od 1. oktobra 1999 dalje plačujemo stroske storltev kllnl- čnega pregleda za naše občanke. Slovenska 30, Mengeš maltce Uosila jebi po naroctlu DELOVNI ĆAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL. 737-237 OBČINSKA UPRAVA pj MENGŠAN RAZPIS Občlna Mengeš. Slovenska c. 30. Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Obeine Mengeš. St. 37/98,1/99) RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu i. Predmet razplsa Je 5 poslovnih prostorov, kl se na- hajajo v sredlšču Mengša v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina posameznlh prostorov je: • poslovni prostor v velikosti 24,5 m1 ■ poslovni prostor v velikosti 24,5 m1 - poslovni prostor v velikosti 30 m! ■ poslovni prostor v velikosti 30 nf • poslovni prostor v velikosti 45 m' In ■poslovni prostorvvelikosti 18m', kl se nahaja v sredlšču Mengša v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30. Vsl prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Obstaja možnost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali več skupaj oziroma vseh. Prostori so prlmernl za plsarnlško ali podobno dejavnost. 2. Prostor! so urejeni In neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni pros- tor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. S. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnlm predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine Je vtolars- kl protlvrednostl 13 DEM/m'. 5. Na javni razpis se lahko prijavljo flzične in pravne osebe, kl morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpo- Injevanju pogojev za prldobltev obrtnega dovoljenja ali prldobltev naziva samostojnl podjetnlk oz. Izplsek Iz sodnega registra glede poslovne dejavnostl, flzične osebe pa potrdllo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prljava na razpis mora vsebovatl: • predstavitev dejavnostl, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nlžja od začetne, - Jamstvo za resnost ponudbe v visini 118.000,00 SIT za poslovne prostore na Slovenski c. 28 oziroma 71.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30 mora biti plačano na ŽR 50120-630-81025 do 15. 2. 2000. Potrdllo o plačllu Jamstva Je sestavnl del zahte- vane razpisne dokumentacije. 7. Pri Izblrl in ugotavljanju najugodnejšega ponudnlka se upoštevajo naslednjl kriteriji: ■ ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki Je navede- na vjavnemrazplsu, • ponujena dejavnost, kl se bo v poslovnem pros- toru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtlh delovnlh mest, ■ občanl občine Mengeš, • dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjšl meri, - prva zaposlltev ali brezposelnl, prijavljeni na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobljo podrobnejše Informacije na Občlnl Mengeš tel 724 - 7104. 9. Plsne ponudbe z zahtevanlml dokazlll morajo Intere- senti poslati oz. predložiti na naslov Občlna Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelltev profit- nih In neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako "oddaja poslovnih pros- torov", do 18.2.2000 do 12. ure. 10. Prosilcl bodo o Izbirl obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva Izteka razplsnega roka. 11. vsem ponudnlkom, kl na javnem razplsu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe vr- njeno v roku 15 dni od dneva izblre. števiika: 361-1/00 Datum: 20.1.2000 Občlna Mengeš Mag. Tomažštebe, dlpl. Ing., župan Občina Mengeš je med Kulturnim domom in poslovno stavbo na lokaciji Slovenska c. 28 postavila kontejner za ločeno zbiranje odpadkov. Občani lahko oddajo papir, karton ipd. vsako sredo popldne od 15.00 od 17.00 ure in ob pelkih od 9.00 do 10.00 ure. Možnost oddaje papirja. Dl MENGŠAN december 1999 Kronika dogodkov ■ Prometna nesreća 1.12.1999 ob 16.20 uri se Je na Kamniškl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomobila P.F. In voznica osebnega avtomobila, ki ]e zaradi vožnje po sredini vozišča trčila v tovorno vozilo In zapustila kraj nesreće, ne da bi udeležencu nudila podatke o zavarovanju vozila. Ob izsleditvi jl bodo pollclstl Izdali plaćilnl nalog, zapustitev kraja nesreće pa bo pojasnjevala sodniku za prekrške. ■ Prometna nesreća 2.12.1999 ob 08.35 uri se je na Kamnlskl cesti v Megšu zgodila prometva nesreća.v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila G.F. in voznik osebnega avtomobila V.B. Do nesreće je prišlo zaradi nenadnega zaviranja voznika C.F. ■ Tatvina raćunalnika 2.12.1999 so policisti v podjetju Filc Mengeš obravnavali tatvino prenosnega raćualnika in mobilnega telefona, ki je bila storjena dne 1.12.1999 med 13.00 I 17.00 uro iz odklejene pis- arne. Policisti za neznancem še polzvedujejo. ■ Vlom v itanovanjsko hiio 4.12.1999 ob 19.35 uri so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko nišo na Murnovi ulici v Mengšu. Z ogledom In zbiranjem obvestil so ugotovili, da je neznanec v popoldanskem času odprl okno In prlšel v notranjost hiše ter izvršil tatvino denarja, zlatnine in dokumetov. Policisti za neznancem še polzvedujejo. ■ Prometna nesreća 6.12.1999 ob 12.30 uri se je na Slovenski cesti v Megšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila S.S. In voznik osebnega avtomobila v.B. Do nesreće Je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostnl raz- đalji voznika S.S. ■ Prometna nesreća 7.12.1999 ob 14.30 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Z.i. In voznica osebnega avtomobila PA. Do nesreće je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni raz- dalji voznika Z.I. ■ Prometna nesreća 9.12.1999 ob 18.06 uri se je na Prešernovl cesti v Mevgšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomobila kj. In voznik osebnega avtomobila ma, ki Je zaradi nepravllnega premlka z vozilom trčll v tovorno vozilo in zapustll kraj nesreće, ne da bi udeležencu nudil podatke o zavarovanju vozila. Ob Izsleditvi v kraju Moste so mu policisti izdali plačllni nalog, zapustitev kraja nesreće pa bo pojasnjeval sodniku za prekrške. ■ Poikodovanje vozila 10.12.1999 ob 09.00 uri je m.h. Iz Levćeve ulice v Mengšu obvestlla PP Domžale o poškodovanju vozila. Policisti so ugotovili, da je neznanec preko noći poškodoval brisalca in prerezal dve pnevmatlkl na vozilu m.h. Policisti za neznancem še poizvedujejo. ■ Intervencija 14.12.1999 ob 20.00 uri je B.D. iz Loke pri Mengšu zaprosila PP Domžale za intervencijo policije. Policisti so na kraju ugotovili, da se je oče L.D. sprl s hčerko B.D. In policisti bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. ■ Prometna nesreća 15.12.1999 ob 09.00 uri se Je na šubljevl ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila MA. in vozik osebnega avtomobila B.H. Do nesreće je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostnl raz- daljl voznika M.A. ■ Prlfeta osumljenca vloma Patrulja PP Domžale je 20.12.1999 ob 03.45 uri pri kontroli prometa ustavila osebni avtomobil, v katerem sta se vozila B.S. In A.R. iz Kamnika. Pri pregledu vozila so bili v vozilu najdenl predmeti, za katere je bilo ugotovljeno, da izhajajo Iz gos- tllne Pavovec v Mengšu. Predmete so policisti vrnlli lastnlku, zoper oba pa so podali kazensko ovadbo državnemu tožllstvu. ■ Vlom v oiebni avtomobil 20.12.1999 ob 13.40 uri je M.R. obvestil PP Domžale o vlomu v kombinirano vozilo na Prešernovl ulici v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja In zbiranjem obvestil ugotovili, da je nez- nanec okoll 12.00 ure Iz odklenjenega vozila izvršil tatvino dveh strojev za mešanje lepila. Policisti za neznancem In predmeti še polzvedu- jejo. ■ Poikodovanle tuje stvari 21.12.1999 ob 10.20 uri je Cl. iz Mengša obvestil PP Domžale o razbitih steklih na objektu Osnovne sole Mengeš. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je ne- (nadaljevanje na 13. strani) P R O M E I Korak iz teme Prišla je zima in postalo je mraz. Dvcvi so hitro minevali in ob štirih je bila že tema. S prijateljem Mihom sva pozno hodila iz sole. Nekajkrl se je že pripelilo, da naju je na poli ujela tema. Navadil sem se, da sem imcl na torbi pripelega medvedka, ki se je svetlikal v soju luči. Tako je bilo tuđi lakrat... Ura je bila obali štirih, ko sva prestopila šolski prag. Sonce seje že zdavnaj izgubilo za Krvavcem. Podla je noć. Mirnu sva prehodila dvorište, prečkala dve manjši osvetljeni cesti in prišla v ozko ulico. V strahu pKed teMo sva jo hitro prehodila. Pol od tam do doma ni bila osvetijena, zato najina jmvidnosl ne bi bila odveć. Z Mihom sem se počutil došli bolj varnega, kakor s korner koli drugim. Na vso moć sva hilela in bila sva že moćno zadihana, ko sva stopila na glavno cesto. Cesta ni bila osvetljena. Tedaj pa je iz leme jmdrvel večji avtomobil. luči ni imel prižganih, zato ga nisva opazila. Tuđi voznik naju ni opazil. Slišal sem ro/jot. I litro sem prijel Miha za roka, a bilo je jire- ; pozno... Ne vem, kaj se je zgodilo potem, luda naslednji dan sem se znašel v bolnišnici. Poleg mene je v postelji ležal Miha. Stokal injokalje od bolečin. Zelo se mi je smilil. Kasneje sem izvedcl, da ima zlomljeno hrbleni- co. V primerjavi z njim sem jo še srečno odnesel, saj sem imel zlomljeno le nogo. ' Ko sva se vrnila iz bolnišnice, sva zopet začela ' hoditi v solo. Toda sedaj najina /;o/ ni bila već tako : vesela in živahna, kajti Miha je oslal na invalidskem , vozičku. Vsem svetujem, naj po temačnih ulicah in cestah mmijo s seboj lučko ali kaj podobnega. Predvsem pa naj se, preden prečkajo cesto, najj»vj prejiričajo, da je jirazna. ; Uroš Marolt, 5. b ', Tine je bil že od malih nog šlep. Kljub slefnti se je naučil brati in pisali. Bilje srečen deček, saj so ga vsi imeli radi. Nekega dve pa so izvedeli, da bodo Tinela mogoče lahko operirali in ga tako resili slejmle. Pričelo se je težko pričakovanje. Ko je bil Tine v bolnišnici, so vsi ; držali [K'sti, da bi ojieracija uspela. Čez nekaj tednov ' se je končno [»kazalo, da je operacija uspela. Tine ', sedaj vidi na eno oko in njegovo življenje je še veliko lej>še. Tako je Tine naredil prvi korak iz leme. Ko bo • ozdravel, bodo vsi srečni. > 1 Zmago Planinec 113 POLICI J A MENGŠAN f R O M JjJ^ STOPIMO IZ TEME Vsem udeležencem v prometu želimo čim manj nezgod in varno vožnjo! Za SPV občine Mengeš Marjan Pavli PODJETNISTVO Večerna šola podjetništva Očitno nam vsem prednovoletni čas ni najbolj ustrezal za pridobivanje dodatnih znanj, zato smo začetek Večerne sole pod- jetništva v Mengšu prestavili na 2. februar 2000. Vodno nova znnnjn so za podjelnika še k.iko pomembna, da pa se loga /avodale, govori podalek, d;i smo imeli n,i (.1 A ( ollcgcii /e .S2 i/vedb Većerne sole podjetnišlva, ki jo ves čas i/popolnjujemo |)o željah in potrrbah podjet- nikov in sodobnega tržnoga gospodarstva. Na Vcčerni soli podjelnišlva je bilo doslej preko 1200 udeležencev, ki se zadovoljni vračajo na ostala naša i/obraževanja. Izobražcvanjc bo ravno tako potekalo ob torkih in četrtkih, kot je bilo sprva predvi- đeno, med 1ff. in 20.30 uro v prostorih Občine Mengeš. Trudimo se, cln bi vam ludi v lem lelu zagotovili sofinam iranje /a izobraževanje na večornih šolah. OZS in Ci/S sla že zagolovili svoj prispevek svojim ("lanom, ki so redni plačniki članarine, medlem ko sta ()l>(":ini Megeš in Kamnik sprejeli nov proračun in lako še ni znano, ali vas l)odo financirali. Naj iz vsebine tridesetkratnega druženja poudarimo naslednje teme: • podjclnik in uspešno vođenje podjetja • načrlovanje poslovanja in poslovni nacrt • trženje, tržna analiza in strategija naslopa na trgu • osobno komuniciranje, prepoznavanje želja in polreb naših slrank • poslovne informacijo za podjelnike (vrsle in viri leh informacij) • podjetniški menedžmel (zelo pomombna tema za podjelja v rasli) • bilanca slanja in izkaz uspeha - kaj nam povesla in na kaj moramo biti pozorni (razlaga) • zavarovanje plačll, DDV, carinski prcdpisi • načrlovanje zaposlovanja, razvoj zaposlenih • delovnopravna zakonodaja. Golovo ste med vrslicami že našli leme, ki vas zanimajo. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki s področja gospodarslva. Pridružite se nam. Vse natančnejše informacije lahko dobite po telefonu 061 1687 002 ali 1687 301, kjer vam bo odgovarjala koordinatorka pro- jekta Majda Žun. 113 POLICIJA znanec razbit steklo na oknu osnovne sole Mengeš. za neznancem pollclstl še polzveduje- Jo. ■ Prometna nesreCa 23.12.1999 ob 10.50 uri se Je na Zavrteh v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlca osebnega avtomobila P.D. in voznlk osebnega avtomobila M.D. Do nesreće Je prišlo zaradi Izslljevanja prednosti voznlce P.D., zoper katero so pollcistl podali predlog sodniku za prekrške. ■ Prometna nesreta 24.12.1999 ob 19.45 uri se je na Sloveski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlk P.J. In voznlk osebnega avtomobila P.R. Do nesreće Je prišlo zaradi Izsll- jevanja prednosti voznika P.J., zoper katerega so policlstl podali predlog sodniku za prekrške. ■ Intervencija 25.12.1999 ob 15.00 uri Je na PP Domžale pokli- cala M.Š. iz Mengša in zaprosila za intervencijo policije. Pollclstl so na kraju ugotovili, da sta se doma sprla in stepla brat M.T. in sestra M.S. Pollcistl so zoper oba napisali predlog sodniku za prekrške. ■ Vlom 27.12.1999 ob 15.55 uri je R.-B.M. obvestila pp Domžale o vlomu v ordinacijo v ZD Mengeš. Policlsti so z ogledom in zbiranjem obvestll ugotovili, da je neznanec med 22.12 in 27.12.1999 vlomll v ordinacijo In odnesel raćunal- nlk in tlskalnik. za neznancem In predmeti pollclstl še poizvedujejo. ■ Vlom v osobni avtomobll 29.12.1999 ob 11.35 uri Je J.T. obvestila pp Domžale o vlomu v osebni avtomobll na šolskl ulici v Mengšu. Policlsti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestll ugotovili, da Je neznanec poškodoval kljućavnlco na vratiti In Iz notran- josti odnesel torbo, v kateri je bilo već CD plošć. Policlstl za neznancem in predmeti še poizve- dujejo. Policlsti naproiatjo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazreienih primerih, naf informacije sporocJjo na PP Oomiale, tol. it. 721 218 ali na anonimni breiplaini telefon O8O 1200. Pollclstl PP Domialm Policijska postaja v Gasllsko godbenem domu Mengei jo odprta: ponedeljek od 8. don.ure sredaodis. do 18. ure, prvo nedeljo v mesecu od 8. do 11. ure. Vnatečaju SPV občine Mengeš STOPIMO IZ TEME so sodelovali učenci OŠ Mengeš. Na temo varnosti otrok v prometu so pisali spise, pesmi in risali risbe. S svojimi deli so dokazali, da se zavedajo nevarnostiv prometu, najbolj pa seveda problemavidnosti in opaženosti otrok v vsakdanji avtomobilski gnečiin poti v solo, v trgovino ali pa samo na sprehodu in pri igri. S to akcijo smo želeli pokazati, kako pomembna nam je vsaka žrtev vprometu in da naša prizadevanja nišo zaman. Zaman pa nišo bila tuđi prizadevanja naših narlarjenih učencev, saj je komisija članov SPV vsa dela pažljivo pregledala, ocenila in izbrala iz množice 6 likovnih del, 2 pesmi in 17 spisov. Nagrajencem smo lepe knjiž- ne nagrade podelili v avli sole 16. decembra v prisotnosti predsednika občine Mengeš g. Tomaža Štcbcla, ravnatelja OŠ Mengeš g. Uranka Liparja, predsednika SPV občine Mengeš g. Srečka Hribarja, gosta predsednika SPV občine Trzin g. Felah Smajo ter ostal- ih učencev in učiteljev. |STQHM0124EME ■ #MMaMMMIIMa(ll§J i*mmmm ma m mm §J ■a MENGŠAN fSLS ^POLITIČNE STRANK* Predavanje o novem pokojninskem zakonu V okviru seznanjanja občanov z novim pokojninskim zakonom je gospod |anez Per kot predsednik SLS Podružnice Mengeš in poslanec državnega zbora 10.1.2000 organiziral odmevno predavanje o novem pokojninskem zakonu tuđi za občane Mengša. Predaval je gospod Marko Štrovs, znani strokovnjak za to področje iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Uvodoma je gospod Janez Per predstavil in pozdravil predavatelja in vse navzoče ter poudaril, da je tema aktualna za" vse sloje prebivalstva. Navzoće je povabil, naj pažljivo poslušajo in na koncu predavanja postavijo vpra.šanja. Predavatelj je nato analiziral novi pokojninski zakon v primerjavi s starim zakonom, pozneje pa tuđi prikazal vse nove rešitve, ki jih ta novi pokojninski zakon prinaša. Poudaril je, da se pogoji upokojevanja zaostrujejo za moške in ženske, kar nekaj pa je tuđi ugodnosti, preclvsem za ženske z već otroki. Ugodnosti bodo deležni tuđi tišti, ki se bodo kasneje upokojevali, koi bi se po zakonu lahko. Uvaja se tuđi nekaj novih kategorij pokojnin, kot so na primer vdovska pokojnina, državna pokojnina, za katere pa je prav SLS najbolj zaslužna. Ko je predavatelj končal s predavanjem, je odgovarjal na postavljena vpra.šanja. Vprašanj je bilo veliko in tu se je pokazalo, kako je bilo potrebno tuđi v Mengšu organizirati tako predavanje. Zato gre vsa zahvala gospodu Janezu Peru. Na koncu se je gospod Janez Per zahvalil predavatclju gospodu Marku Štrovsu, oddolžil se mu je s skromnim darilom, zahvalil pa se je ludi navzočim za zaniman- je in množično udeležbo. DRUŠTVA SLS -Podružnica Mengeš, AlojzijJanežič Županove marionete! fSLS Naš župan je lagodnež, veliko govori, pa malo naredi. To smo sicer vedeli že prej, toda to se je v zadnji številki Mengšana še enkrat potrdilo. Kot je videti, sam ne bo več komuniciral z opozicijo preko tiskanih medijev. Našel si je prodano dušo, ki bo to opravila namesto njega. Pa vendar opozicija mora bede- ti nad županovim početjem, nad njegovimi neumnostmi in manipulacijami, kot na primer z lanskim rebalansom proračuna, ki so mu bile tuđi na občinskem svetu dokazane. Da stvari oz. projekti tečejo tako počasi, je edini krivec on, saj je preveč govorjenja in sestankovanja, pa premalo konkretnega dela. Seveda pa mu najbrž zmanjkuje tuđi časa, saj se na občini vtikuje v vse resorje in hoče imeli vse pod svojim nadzorom, saj ne za u pa svojim lastnim kadrom. Toda prišel bo čas, ko ga bo spregledala tuđi pozicija in ga ne lx> podpirala niti lastna stranka. Županovo početje postaja vedno bolj jasno in pregledno. Mengšani že plačujemo svojo štiriletno kazen. SLS - Podružnica Mengeš TRADICIONALNO decembrsko srečanje Vsako leto se v mesecu decembru srečajo v avli OŠ Mengeš občani, starejši od 70 let. V letošnjem decembru, zadnjem v tem stoletju oziroma tisočletju, se jih je od 441, kolikor jih je v naši občini dočakalo 70 ali več let, zbralo 123, kar je največje število do sedaj. Srečanje starejših občanov je v naši občini že prava tradicija, saj se je obdržalo že več kot 30 let in je tuđi prava red- kost v Sloveniji. Foto: M. Koncilja V lepo urejcni avli OŠ Mengeš so se povabljenci ob pogrnjenih mizah in svečkah v krogu znancev, sosedov, pripravi li na praz- novanje. Prijetno v/dušje so z glasbenim programom uslvarili učenci OŠ Mengeš, s prisrčnimi pozdravi in željami za leto 2000 pa ludi gospod mag. Tomaž Šlebe, naš župan, ravnatelj OŠ Mengeš gospod Branko Lipar in jaz. Ob bogato obloženih mizah in zvokih ansambla Mengeški muzikanti sta se veselje in družabnosl nadal- jevala v pozne popoldanske ure. Vsakoletno srečanje omogoči Občina Mengeš, ki priskoči na pomoč z denarjem, OŠ Mengeš, ki gosloljubno odslopi avlo, kuhinjo, garderobo in druge prostore in OO RK Mengeš, ki poskrbi za celotno izvedbo srečanja in še pred novim letom obišče vse liste občane, ki se srečanja nišo mogli udeležiti. Da se je tega srečanja udeležilo toliko ljudi, ni naključje, kajli na našem planetu in tuđi v naši občini je vedno več starejših ljudi. Življenj- ska doba se podaljšuje, kar pomeni, da se borno na naših srečanjih srečevali še veliko lel. Na svidenje v lotu 2001. Predsednica OO RK Mengeš Majda Trobec BI MENGSAN Turističnega društva Mengeš za urejenost Tudl letos Je posebna komisija pri Turlstlč- nem društvu MengeS ocenjevala urejenost okolja, cvetje na oknlh in balkonih ter celovit Izgled his ali poslovnih objektov In lokalov. Po težki izbirl. saj Je v MengSu. Lokl In Topolah veliko urejenih his z obillco cvet- Ja, se Je upravni odbor Turlstlčnega društva odloćll. da podell priznanja naslednjlm: Majda In Tone Hrlbar. Mengeš. Cregčeva4 za lepo ureieno okolico hiše In okrasno cvetje Vesna In Marjan RepanSek, Vesna Market, Loka. Casllska 58 za lep izgled ter ocvetličenost stavbe, poseb- no pa za urejenost okolice lokala Francka in Drago Sare, MengeS, Veselovo nabrežje 7/a za lepo, prljetno urejeno nišo in okolico, polno rož In zelenja Dragica In Franc Čuna. MengeS, Kolodvorska 9 za ocvetličenost oken in balkonov ter urejeno okolico hiše Župnijskl urad MengeS. gospod MateJ zevnik za domiselno in lepo ureditev atrija ter celotne okolice fame cerkve Jure RepanSek, MengeSka koča na Cobavlcl za ureditev koče in njene okolice, predvsem pa za oživltev turlstlčne ponudbe. Gospod Jure Repanšek, je kot najemnlk \ Mengeške koče, kile v lasti Planlnskega društva ; Mengeš, v kratkem času ohnovll notranjost \ koče, prav tako ]e uredit okolico terjo popestrll \ z razllCnlml domačlml žlvalml, nad čemer so i navdušenl predvsem miajšl oblskovalcl. Goste I prlvablja tudl kullnarična ponudba, večje družbe i pa se lahko zberejo In poveselijo v Jurčku poleg : koče. i RlbiSka družina Bistrica, i pododbor MengeS \ za ureditev okolice ter oživltev rlbnlka pri i bivši Opekarnl Mengeš ; Prlzadevni člani Rlblške družine Bistrica so i očistili rlbnlk ter njegovo okolico. Domačinl I pravimo rlbnlku "Cegvenškl bajer". Namestill so i kose za odpadke ter klopi, kjer marslkdo rad i posedl ter si ogleduje račke, ki veselo plavajo po \ vodi. Zaslužni so tudl za naselite v rlbjlh mladić, v i veliko zadovoljstvo rlbičev. NI zaman misel i učiteljice, kl je vodila naravoslovni dan učencev \ Osnovne sole Mengeš, objavljen v glasilu ; Mengšan, da si moramo vsl prlzadevatl za i ohranltev tega bisera narave pred domačlm i pragom. i Za Turlstlčno druttvo Franc Zabret PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ obvešča in vabi vse Mengšane in prijatelje gasilstva na 1 10 letni jubilejni občni zbor, ki bo v soboto, 5. februarja 2000 ob 18. uri v dvorani Kulturnoga doma Mengeš. Vabijo Mengeški gasilci Občnizbor računovodsko- finančnih delavcev Domžale-Kamnik Za predsednlka Je Izvoljeti Rajko Zadravec Iz MengSa. v klnodvoranl MengeS so se 3. decembra zbrali račuovodsko-flnančnl delavcl s področja nekdanje domžalske In kamnISke obilne na red- nem občnem zboru. ■ Za prijetno razpoloženje so organlzatorjl pripravili zanlmlv kulturni program. Nastopll je moškl komorni zbor Lek iz Ljubljane, zapeli so več pesml, kl so Jlh udeleženci občnega zbora toplo sprejeli. ■ Z rednim delom občnega zbora Je prlčela dosedan- Ja predsednica društva Nuša Podboršek. v poročllu, ki ga je posredovala, je zajela vse aktivnosti društva v zadnjih dveh letlh. V društvu so dajall prednost Izo- braževanju in izpopolnjevanju strokovnlh kadrov, da bi ti bili kos vedno zahtevnejšim nalogam. orga- nizirali so vrsto posvetov, seminarjev in pogovorov. Plodno so sodelovall s svojo republlško zvezo RFD Slovenije In tudl s sorodnlml društvl. Prav zaradi takega dela se Je društvo v tem gospodarskem pros- toru dobro uveljavllo. ■ Poleg strokovnim vprašanjem Je društvo namenja- lo polno skrb tuđi družabnostim In razvedrllu svojih čianov, vključevanju novih članov v društveno živ- ljenje Itd. Po zadnjem stanju društvo povezuje v svo- jih vrstah 577 članov, od tega je 480 aktivnih In 92 upokojenih ter 5 častnih članov. ■ Ćelo mandatno obdobje 1997-1999 je društvo v popolnosti uresničevalo sprejete naloge, o čemer govori tudl finančno poročilo. ■ Društvo je delovalo kot homogena celota. Vsl člani vodstva društva so bili prlzadevni In marljivi sodelav- ci. Predsednica je še posebej namenila zahvalo Tomažu Andrejki, Majdi Ručlgaj, Boženi Možina In Nušl Zalokar. ■ Posebno poročilo sekcije upokojenih članov društva Je podala predsednica sekcije Stanka Vidmar. Sekcija Je organizirala vrsto shodov, posvetovanj, družabnlh akclj, izletov In drugih srečanj. ■ Občni zbor je v celoti sprejel vsa poročila in nato na predlog kandldacijske komisije soglasno Izvolil vse organe društva za nasledje obdobje. Za predsed- nika društva je bil Izvoljen dosedanjl podpredsednlk Rajko Zadravec. ■ V zahvalnem nagovoru v Imenu novoizvoljenlh je predstavi! še okvirno usmerltev aktivnosti društva za nasledje mandatno obdobje. DRUŠTVA ra MENGŠAN Rajko Zadravec bo društvo RFD Domžale-Kamnik vodil v naslednjem mandatu. Poudarek bo na: - strokovnem Izobraževanju In Izpopolnjevanju, organizaciji tečajev In semlnarjev, - tesnejšem povezovanju In sodelovanju z Zvezo RFD Slovenije in drugimi sorodnimi društvi, - pridobivanju potrebnih finančih sredstev, - stalni skrbi, namenjeni kulturi, zabavi in rekreaciji. ■ Občni zbor je tako usmeritev v celotl sprejel. Na občnem zboru je bilo prisotnih 148 članov društva In več gostov, domžalska Županja Cveta zalokar- Oražem pa je zaradi zadržanostl odsotnost opra- vlčila. ■ Po zaključku občnega zbora so udeležencl poslušan še zanlmivo predavanje "Prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačllni promet na poslovne banke". Stane Slmšlč AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PITER HUBAT s.p. Debene 75, 1 234 Mangoi Tel.: O61 737 473, O41 617 3S5, O6O9 617 355 VAM V NAJKRAJŠEM ČASU DOSTAVI KURILNO OUE Z MOŽNOSTJO PLAČIIA V GOTOVINI ALI DO 6 OBROKOV - PLAČUIVO S ČEKI. Si PRIPOROĆA AVTOPREVOINIŠTVpIN VRTNARSTVO HUBAT! p 9. ILI 3. JLJLcJ^LJ 1 E c A,.JBIliuu^ Lojze Kalinšek: Preganja me ustvarjalnost! Slikar Lojze Kalinšek, sicer doma s Spodnjega Brnika, je že dolgo vrsto let prisoten v mengeškem kulturnem prostoru. Te dni (od 16. decembra do prvih dni fcbruarja) si v knjižnici OŠ Mengeš lahko ogledamo njegovo pregledno razstavo krajin z naslovom "Slovenija in okolica, 1976-1994". Poprosili smo ga za intervju. Zakaj ste razstavo poimenovali Slovenija in okolica? Motive iščem doma in v soscdnjih pokraji- nah, kamor zahajam v kolonije (Hrvaška, Avstrija, Nemčija). Eden razlogov je la, da že ves čas odkar slikam, upodabljam ludi kra- jine, ki pa jih v zadnjem času tematsko nisem prepogosto razstavljal. Drugi razlog je privla- čnost in likovna zanimivost pokrajine, ki je v Sloveniji zelo raznolika, od hribovske, rav- ninske do primorske itd. in v kombinaciji z ustrezno svetlobo, se pravi pravim Ircnutkom, likovniku nudi neizmerne možnosli za ustvar- janje in izzive. Glavni razlog pa je moja ponovna vrnitev k pokrajini, pri čemer se mi je zdelo umestno predstaviti tuđi starcjše slike iz časa mojih začetkov od leta 1976, razstava ima torej pregledni značaj. Moje krajine so včasih realistične, včasih pa me pritegne motiv na drugačen način, zato so nekatere slike prer.ej ekspresivne in povezane z res- ničnostjo bolj duhovno. Z enotnostjo pristopa si ne belim glave, raje se prepustim navdihu trenutka. Vsekakor me bolj privlači tak pristop, v katerem lahko dam samega sebe, ne pa zgolj posnemanje narave. Zadnjih 5, 6 let sem variiral med abstraktnim, simbolistič- nim in ekspresivnim slikarjem, zdaj pa, kot rečeno, se spet vračam k realizmu. Zakaj torej vrnitev k realizmu? Likovne vrednote motiva je enako mogoče izraziti abstraktno ali realistično. Gotovo pa je realizem nekako bližji Ijudem, ki so jim slike predvsem namenjene. Seveda je treba pri lem obraniti duh in sliki dati osebno noto in se izogibati brczdušni obrtniški produkciji, ki z umelnosljo nima nobene povezave, pa naj bo motiv še lako privlačen in lehnično korektno izveden. Ste se naveličali ekspresivncga izraza? Nikakor ne. Gre preprosto za kolobarjenje med različnimi oblikami likovnega izražanja ali povedano enoslavneje: želja po izpopol- njevanju, iskanju, izvirnosti in peslrosti mi ne da spokoja v samo eni obliki in načinu pripovedovanja likovne resnice. Kar danes čutim v barvi, bom morda že jutri poskusil povedati v risbi ali grafiki, vse pa seveda lahko v realističnem (pouslvarjalnem) ali bolj osebnem načinu, prefiltrirano in predelano. Kakšne tehnike navadno uporabljatc? Na razstavi so prisotna olja in akrili na plat- nih ter pasteli na papirjih. Najmočnejše sta predstavljeni obdobji okrog leta 1984 in lan- sko. Starejše slike že kar nekaj časa nišo bile javno prikazane. To je bilo obdobje iskrene predanosti realizmu in pokrajini. Novejše pa nekako spadajo v ponovno oživljanje tega obdobja, seveda obogateno z znanjem, izkušnjami in tuđi s poudarjeno osebno noto pogleda na krajino. So te slike nastale v šamoti ali v kolonijah? Prnv v obdobju okoli leta 1984 sem pogosto sam studijsko polova I okrog, većina slik pa je res nastala v kolonijah. Vse te slike so nastale na terenu, neposredno pred motivom in so bile v aleljeju mogoče samo malo dodelane. Tako je v njih zame prisoten ćelo vonj po okolju in občulki, ki so me prevevali ob slikanju. V ateljeju nastale slike (po fotografi- jah in skicah) tega seveda nimajo. DRUŠTVA M> MENGŠAN PORTRET MESECA Ali slikanje skupaj z drugimi slikarji vpliva na vaša izrazna sredstva? Glavno vodilo pri slikanju motiva v nekem okolju je seveda vibracija, ki mi jo okolje po- nudi ob prvem bežnem srečarju, najvcčkrat zabeležena v obliki hitre skice, ki jo nato obdclujem, dokler nisem vsaj približno zado- voljen. Pri tem me prisotnost drugih ljudi nič ne moli, pa naj so to samo naključni obisko- valci ali pa udeleženci iste likovne delavnice. Sem pa opazil, da velikokrat uslvarjalci pride- mo do podobnih rešitev istega motiva, čeprav se pri deki neposredno ne opazujemo. Najbrž je pač "nekaj v zraku", okolje nam skozi druženje, debate in komunikacijo sugeri- ra podobne poteze. Če pa so delavnice te- matske, pa se tako ali lako ločimo samo po osebnem izrazu, ki ga vsak zase ludi lako oblikuje, dopolnjuje. Največja vrednosl leh srečanj pa je seveda spoznavanje istomislečih ljudi, izmcnjavi izkušcnj in tuđi družabni noti. Poznani ste tuđi kot fotograf, kaligraf, računalniški oblikovalcc in ćelo obdelo- valec lesa - mizar. Ali ta različna pod- ročja vašega dela vplivajo na slikarstvo? Moram povedali, da za mene to sploh nišo tako različna področja, saj so vsa kreativna, ustvarjalna in to mene že vse življenje pre- ganja - ustvarjalnost. Slikarstvo je samo po sebi zelo široko področje, ki pa me ne zado- volji povsem, zato se preizkušam še na drugih področjih. Vseskozi se prečoj inten- zivno ukvarjam s fotografijo, velikokrat v studijskom smislu pri slikanju, drugič samos- tojno ali ćelo komercialno. ludi kaligrafija je povezana s slikarstvom: lepota pisav, prapor- ci, kompozicijska načela in seveda zgodovin- ska konotacija. Ostale različne vrste obliko- vanja, lako na papirju kot v različnih materi- alih, izvedbah in oblikah dclam vzporedno, gro pa v bislvu za izziv, popeslrilev in dopol- njevanje, za korislno s prijelnim. Nikoli no razmišljam, da bi se ukvarjal samo z cnim področjem, recimo s slikarstvom. To bi me preveč omejevalo in zapiralo, pomembnejša mi je širina kol pa porfokcija. Vaš glavni poklič je pedagoški. Kaj za vas pomeni srečanje s talentiranim učencem? To je nodvomno zanimiva izkušnja, ki sili v iskanjo listega, s čemer bi lahko šo dodatno pomagali pri njegovom razvoju. Mislim, da je želja po pedagoškom delu prisotna pri mnogih uslvarjalcih po oni strani zaradi posredovanja znanja, po drugi sirani pa zaradi povratnih informacij. Ob učencih se uči tuđi učitelj. Pomembno je ludi ostali v stiku z mladimi, kar človeka na nek način ustvarjalno pomlajuje. V slikarstvu je verjetno prostora več kot dovolj. Vsakdo lahko riše in razstavlja ali pač ni tako? Ali obstaja Ijubosumje med slikarji? Ljubosumje med slikarji obstaja, to jo mogoče videti zelo na daleč. Seveda ima vsakdo pravico do uslvarjanja in razslavljanja del, uspešnejši pa bo listi, ki bo znal odkrili okus širšega kroga ljudi. Zanimivo je, da imamo Slovenci zelo veliko likovnih ustvarjalcev. To se vidi prav v kolonijah, ki jih je ogromno, in kjer vedno srečujem nove obraze. Lahko govorimo prav o množičnosli likovnih kreativnosti in ludi kvalitativno nismo slabi. Slovenci smo precej boljši, kol jo situacija v sosednjih državah. Da je tako, jo "kriva" naša polpretekla zgo- dovina, ki je slikarsko dejavnost omogočala in močno podpirala, kar pa zdaj postopoma zamira s približevanjem Evropi. Sodaj bodo uslvarjalci vedno bolj prepuščoni sami sebi, tradicija pa vločo za seboj. Avstrijci, Nemci in Italijani nas zelo cenijo, kor izstopamo iz njihovoga povprečja. Slovenci smo narod, ki ćutimo potrebo po likovnom, pa tuđi glasbo- nem in drugem izražanju. Mengeš je dober primer izrazitoga in množičnega glasbenega izražanja. Na kakšen način je socialistični sistem spodbujal likovno ustvarjalnost? Obslajalo so Zveze kulturnih organizacij, kjor so ustvarjalni ljubitelji vseh vrst našli lako strokovno, organizacijsko kot finančno pomoč. Vedno so se našli tuđi sponzorji, ki so pokrivali stroške prireditev, kolo- nij, razslav. Precej slik so je odkupilo in lako pomagalo preživelju šlevilnim likovnim usl- varjalccn, ki morajo sedaj za lo počeli šo marsikaj dodalnega. Kdo so bili sponzor- ji? Razni kulturni skla- di, pa tuđi banke in vočjo firme (Perulnina Ptuj, Pelrol, Krasmetal Sežana itd.) in združenja. Ohranila se je npr. Triglavska kolonija, ki ji pomaga več sponz- orjev, v glavnem pa jo organizira Zveza borcev, ki združuje prireditev s spominskim pohodom na Triglav. Organizatorji od udele- žencev dobijo likovna dela in 2 njimi potem prosto razpolagajo. V tujini pa je to malo drugače. Kolonije organizirajo razna turisti- čna in kulturna društva, ki s lem popeslrijo svojo ponudbo in na ta način dodatno pri- vabijo obiskovalce, ki lahko spoznavajo in opazujejo slikarje pri ustvarjanju. Kaj pomeni vstop naše države v Evropo v likovnem smislu? Društva in združenja bodo obstajala, vendar si bodo morala sama najti sponzorje za preživljanje. Naše največje združenje likovnih ustvarjalcev je Društvo slovenskih likovnih umetnikov, ki zastopa inlerese svojih članov na pravnom in davčnem področju, posreduje pri najemanju aleljejev in popu- lariziranju likovne umelnosli. Pomaga pri prodaji likovnih del (član lahko preko njega izda račun za umetnino ali storitev) ter v omejeni mori omogoča organizacijo razstav, modnarodno uveljavljanje in sodelovanjo. Kakšni so vaši nacrti za v prihodnje? V bližnji prihodnosti planiram dve pred- stavitvi svojih del: v Galeriji Loterije tematsko razstavo, razpeto med pokrajino in aktom, v KUD-u France Prešeren pa bom razslavljal ciklus eksperimentalno tematike Med avto- portrelom in Odisejom. To bodo avtoportreti skozi drobne likovne zapisko in prezentacijo v prostoru. S to lematiko sem začol leta 1996 v Goriških Brdih v koloniji in kor so mi zdi, da še nisem vsega povedal, želim ta projekt še malo dopolniti. Matjnž Koncilja Dl MENGŠAN Novoletni koncert Mengeške godbe in podelitev priznanj Turističnega društva za leto 1999 Mengeška godba je pripravila na koncu leta 1999 že tradicionalni novoletni koncert. Pred nabito polno dvorano in pod vodstvom dirigenta Primoža Kosca je poslušalstvo z navdušenjem spremljalo izbrani program, ki so ga izvajali mengeški godbeniki. Prvi del programa so končali z znano skladbo Kan-Kan. Med odmorom je sledila podelitev priznanj Turističnega društva. Priznanja sta podelila predsednik Franc Zabret in gospa Zorka Požar. V drugem delu novoletnegn koncerta, ki je bil vedrejši, so pričeli godbeniki s skladbo Lepo je biti muzikant in končali s Straussovim Kadetzkv Marsch. Povezovalka programa je bila Maleja lemec. Pokrovitelj celotne prireditve pa Občina Mengeš. Franc Zabret Priznanje so dobili člani Ribiške družine Bistrica - pododbor Mengeš, ki ga je prevzel gospod Čuna. RAZSTAVA krajin slikarja Lojzeta Kalinška MUZEJ MENGES Slikar in likovni pedagog Lojzc Kalinšek se je rodil leta 1956, leta 1977 pa je diplomiral na likovnem oddelku ljubljanske Pedagoške akademije. Je reden gost likov- nih kolonij in srečanj doma in v tujini, svojo bogato likovno dejavnost in znanje zdru- žuje s pedagoškim delom v Osnovni soli Mengeš in v kamniškem likovnem društvu. Pri umetniku slika ni samo prenašalec določene vsebine, je tuđi težnja zlilja forme in ideje ter harmonije barv s tankim prizvokom figu- ralike v sami kompoziciji - izrezih i/ krajine in pokrajinski moliviki. Za umetnika je /načilnu, da je skozi ves slikovni razvoj ohranil relativno kon- sistenten svctlobni kontrast; z orisom doloćenega detajla v pokrajini je ("uliti majhno diskrediladjo k linearnomu prislopu, lonski kontrasti in razmer- ja so skrivnosl umelnikovega ustvarjanja. Umctnik si prizarleva doseći lakšno stopnjo har- monije v svojih delih, da risba in barva Ivorila en sam skupni ućinek v platno ra/petih podob. V prikazu svojih del krajinskoga žanra na razslavi v Osnovni soli Mengeš nam hoće umel- nik v drobnih insertih prikazati svojo ustvarjalno pol od studentskih let do danes. To lahko ra/u- memo kot ohliko prika/a manjs'c relros|)eklivne razslave. Umetnost sama izvira i/ življenja, iz običajno- ga odnosa človeka do ćloveka in slvari, s kalori- mi /ivi. Umelnosl se rojeva in korenini povsod tam, kjcr obstaja brezčasno in nepotešeno hrepe- nenje po idealu, zaradi kateroga umotnost ljudi pritegne. Njegova krajinska molivika ga popelje v nolranjost rcalnosli, v njegov subjektivni svet in v proslor njegovih likovnih izra/nih sredstev. Slikovna ploskev odslikuje listo, kar se v slikarju dogaja. Dialog se pri umetniku KalinSku zlijo / naravo, njegovo studije pa vodijo k intenzivnomu do- živelju estetskoga ćuslva. Ver'inoma gro pri umet- niku /a iskanje barvnih vrednol, novih ol)lik in novoga i/ra/a. Smiljana Mayer-Škofic RAZSTAVA Lojzeta Perka ob njegovi 90. obletnici rojstva V galeriji Klet je Muzej Mengeš pripravil razstavo pastelov, risb in kipov aka- demskega slikarja Lojzeta Perka ob 90. obletnici njegovega rojstva. Slovesno odprtje razstave je bilo v soboto, 18. decembra 1999 ob 19. uri. Številni gostje in ljubitelji umetnosti so dodobra napolnili galerijske prostore. Glasbeni program je odlično izvedla flavtislka Anclreja Humar, o slikarju in njegovih delih, ki so tokrat prvič dostopna javnosti, pa je spregovoril strokovni sodelavec Muzeja Mengeš, prof. dr. Mirko Juteršek. Slavnostni govornik je bil mag. Tomaž KULTURA Bi MENGŠAN Šlebe, župan Občine Mengeš, ki je razstavo ludi oclprl. Posebno vzdušje pa so k razslavi prispevali slikarjeva hči Veronika Ukmar, sinovi Anclrej, Tine in Tomaž, ki pa je ludi znan in priznan slovenski slikar. Vrhunce slovesnega vzdušja pa je bil vsekakor spontan nagovor kamniškega slikarja Poldeta Miheliča, ki je bil Perkov prijatelj in je ob tej priložnosli prebral enega njegovih pišem, v katerem ga utrjuje v poslanstvu slikarja in kjer I'erko zapiše, da je umetnik roka, ki nadaljuje slvarjanje Božje lepote. Ta I'erkova misel je zapisana tuđi v zelo lepo oblikovanem katalogu, ki ga je Muzej Mengeš izdal ob tej razstavi. Foto: Peter Škrlep Lojzetu Perku v čast in spomin je igrala flavtistka Andreja Humar. Galrija Klet je bila ob slavnostnem odprtju nabito polna. Slavnostna govornika prof. Mirko luterSek in mag. Tomaž Štebe. Kazstava pastelov, risb in kipov Lojzcta Pcrka v galeriji Klet v Mengšu bo na ogled do 5. marca 2000, vsak dan od 17.00 do 19.00 ure ali po posebnem dogovoru za skupine tuđi v dopoldanskem času (informacije 041 283 929 - Janez Škrlep in 061 738 821 Janja Železnikar). Jancz Škrlep, direktor Prvo Jelovškovo likovno srečanje v Mengšu Pomemben kulturni gododek, kl se Je zgodll ob odprtju razstave slikarja Lojzeta Perka. v soboto, 18. decembra 1999 ob 19. uri, Je bilo 1. Jelovskovo likovno srečanje v Mengšu, kl sodi v sklop slovesnosti ob 300. obletnicl rojst- va slovenskega baročnega sllkarja-freskanta Franca Jelovika. Franc Jeloviek (1700-1764), veliki baročnl slikar In freskant se Je rodll v stari mengeškl MežnarlJI materi Elizabeti In otetu Andreju, učitelju, organistu In cerkovnlku pri mengeškl fari. Fmn: Peter Škrlep Skupimka slika slikarjev s spremljevalci pri Ručigaju na Dobenu. Muzej Mengeš zaradi bllžajoče 300. obletnice Jelovškovega rojstva uresnlčuje projekt Jelovšek do leta 2000. Na svojem področju ga na pobudo Muzeja Mengeš pripravlja In uresnlčuje Narodna galerija pod vodstvom dr. Ferdinanda Serbelja. Muzej Mengeš je zastavu ta program z odkritjem spomlnske plošče in sllkarjevo upodobitvijo, delo akademskega kiparja Toneta Demšarja v letu 1994, z razstavo Jelovškovih fresk z gradu Jablje (1994), razstavo Jelovškovij olj (1996), razstavo fotograflj Jelovškovih avtoportretov In fresk s SkaruCne, Sladke Ćore, Crobelj in risbe ■ osnutka za fresko na Skaručnl (1997). vse te razstave so bile v Galeriji Mežnarljl v Mengšu In predstavljajo vvečjem delu fond za stalno razstavo. Jelovškovo likovno srečanje bo začetek nadaljevanja preklnjene slikarske In kiparske tradicije v našem ožjem prostoru. Ko govorimo o slikarski tradiciji, mis- limo na Janeza Ljubljanskega (freske v fami cerkvi sv. Mibaela v Mengšu), Franca Jelovška in njegovega sina Andreja Jelovška, Koželja, Perka In števllne druge pokojne ali še žlveče sllkarje. Naš namen Je, da z nadaljevanjem slikarske tradicije počastimo genija slovenskega slikarstva Franca Jelovška. S pridobljenimi slikami borno ustvarjall dragocen fond, ki bo gotovo zabeležil prenekatere ljudi, čudovite objekte In vedute, ki nezadržno izginjajo. Načrtujemo ne le zakladnico umetnlšklh del, pač pa tuđi pomembne z likovno govorlco zapisane dokumente o Ijudeh, o času in prelepem mengeškem kraju. Želimo, da slikarji nekaj svojega, dragocenega prine- sejo tudl v Mengeš. Na 1. Jelovškovem likovnem srečanju v Mengšu sodeluje 8 uglednih sloven- skih sllkarjev: Vinko Železnikar, Krlštof Župan, Veljko Toman, Tomaž Perko, Herman Cvardjančlč, Zdenko Huzjan In Jože BartolJ. Slikarji bodo do 15. Januarja 2000 slikali na teme: podoba slikarja Jelovška, Mengšani In mengeške vedute ali pa glede na trenutno Inspiracijo. V soboto, 8. Januarja smo si skupaj s slikarji ogledali freske Janeza Ljubljanskega In Plečnlkovo krstllnico v cerkvi sv. Mlhaela v Mengšu, v Galeriji __________________________ (nadaljevanje na naslenji strani >-) KULTURA MENGŠAN Foto: Petcr Škrlep Slikarji so bili zgroženi nad stanjem gradu lahlje in stanjem fresk. Grad v upravljanju Muzeja Mengeš" bi gotovo zablestel kot biser naše kulturne dedišfine. Avtoportret Franca lelovška iz župnijske cerkve na Sladki Ćori. Strokovna ekskurzija udeležencev v Groblje. Mežnariji Jelovškove avtoportrete (fotografije fresk), Jelovškove freske v cerkvi sv. Mohorja In Fortunata v Grobljah In cerkvi sv. Lucije na Skaručni ter freske na gradu Jablje v Lokl pri Mengšu. Po eno delo vsakega slikana bo šio v fond Muzeja Mengeš, za po eno delo pa borno zagotovili odkup do najvišje vrednosti 150.000,00 SIT. Ceno borno oblikovali na podlagl sllkarjevega mnenja In komlsarja prof. dr. Mirka Juterška. Razstava ten del bo predvidoma od 5. do 20. februarja leta 2000 v Galeriji Mežnarija v Mengšu. Ta srečanja bodo prvovrsten vsakoletni kulturni dogodek, ki bodo gotovo vtisnlla svoj dragocenl pečat v slovenski kulturni prostor. lanez Škrlep, direktor Predstavitev Občine Mengeš slikarjem - udeleženeem 1. Jelovškovega* likovnega srečanja O ličina Mengeš obsega zaselke /gornje, Srednje in Spoclnje Doheno, vaši l.oko in Topole ter Mengeš, ki leži 14 km severno od Ljubljane. Občina se ra/.prostira na vzhoclnein delu kraškoga osamelca - nizkega gozdnega hribovja z vsemi značilnoslmi krasa: podzemne jame, vrtače, kraška polja, podzemna favna itd. To je področjo Rasice (nadm. v. 641 m), Dobena (nadm.v. od 400 do 540 m), Gobavice (nadm.v. 435 m) in Topolskega hriba (nadm.v. 420 m) ob porečju Pšatc in severozahoclnem deki rodovitnega Mengcškega polja, pod katerim so bogate zaloge pitne vode. l'o izredni kvaliteti pilne v) KULTURA NOVA PREDSTAVA V JVIENGŠU: RIFLETOV ŠUŠTAR Kulturni dom Mengei !el:737 101 RIFLETOV ŠuSflfe o MENGSAN DOBROTA NE POZNA MEJA Mi smo koledniki, prinašamo vam v dar; v lietlebemu je rojenu detece sveli/, le molite ga jx)šlciio, naj vam žal ne bo. l'ejle z nami, gremo molit ta nebeski dar... vsi isto vlogo - oznanjati veselo novico, da se je v Betlehemu rod i I Zveličir Jezus, ki je Kristus Cjospod. Današnji čas nam vliva novega upanja v bolj.ši, bolj human svet okrog nas, predvsem pa upanje za tretji svet, kateremu so letos namenjena denarna sredstva. V Rraziliji gradi- jo mesto Srečni otroci. In prav tem borno z letošnjo nabirko pomagali. V vseslovenski trikraljevski akciji 1998/99 se je nabralo skoraj 14,300.000,00 SIT. To je velik dar, ki bo pripo- mogel k dejavnostim teli otrok v lep.ši dan njihovih sanj. Letošnje koledovanje je potekalo z eno skupino kolednikov. Naslednje leto, upam, da nas bo već. I Ivala staršem otrok kolednikov in nenazadnje se zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično darovali. Organizatorji koledovanja so bili: Mengeški zvon, KD Franca Jelovška Mengeš in Župnija Mengeš. Zapisa! voditelj skupine kolednikov Tone Hribar ŽUPNIJA MENGEŠ Za božične praznike sem jokala. Tako sem se prepoznala v nebogljenosti Deteta, ki se je rodilo. Ohčudovanja vredno se mi je zdelo dejstvo, da je Bog vso svojo vsemogočnost in neizmernost strnil v tem otroku. Dnevi so tekli in napočil je zadnji dan leta 1999. Kočala sem ga s sv. Daritvijo. V polni cerkvi pri fari nam je spregovoril gospod Stane. Povabil nas je, da se za vse lepo, kar smo doživeli v minulem letu, zahvalimo Bogu. Prav tako naj hi bili hvaležni za vse, kar se nam je zgodilo. Tuđi za težko in neprijetno, ker smo prenesli in vzdržali le z Božjo pomočjo. Skupaj z drugimi smo torej zapeli zahvalno pesem Bogu za vse, kar nam je dal. Njemu, ki je začetek in vir vsega dobrega. Kati Ribič NAŠA ŠOLA / NAŠ VRTEC Opis bratca Opisat hom bratca. Ime mu je Malej. Ima okroglo glavo, sive velike oči, majben nosek in usta, goste temne obrvi, lose pa ima svetlorjave. Je zelo moćan, čeprav je majben in suh. Še vednopa lula v pleničke, pa ludi na "kahlico"ga žeprivajamo. Oblečen je najraje v udobna igralna oblačila in kavbojke. Najraje obuje škorenjčke in čofotapo luži. Njegova najljubša igrača je traktor, s kalerim se zdaj, koje zima, j>revaža kar po stanovanju. Ne joka veliko, največkral lakral, ko mu jaz nagajam. Svojega bralca imam zelo rad, čeprav mi velikokral nagaja. Pa še to. Včeraj jepraznoval svoj drugi rojstni dan. Žiga Merčun, 4. b ifc * # * * !fc IV Jjf! !tf 9t- * * * * * * i* * * * Moja mami Vsaka bči, ko odrasle, si želi jnstali jirav lakšna, kol je mami. Moja mami je bolj visoke jx>stave. Njen obraz je vedno nasmejan. Krasijo ga temno rjave oči, k njim se podajo njeni crni, dolgi gosti lasje. Nosek ima najmdran, usta nusmejana. Na čelu ima gubice, kadar se razjezi. Kadar je doma, se najraje obleče v modre kavbojke in zelen razlegnjen jmlover. Ponavadi obuje moje modre copate. Ko pa odhaja v službo, se obleče bolj ele- gantno. Ponavadi kakšen hlačni kostim. Rada ima svoj črniplašč in klobuk, ludi čevlje ima čme. Ko hom velika, hom />rav lakšna, kol mami. Nina Zobavnik, 4. b Čarobni ©asaffiflSBE v naših dveh vrtcih Vedif&'id&jši dnevi v decembru otrokom povedo, da se bliža tišti skrivnosti čas, ki ga imajo ncizmerno radi, ki je skrivnosten in poln presenečenj. V decembru pripravijo vzgojiteljice otrokom s pomočjo njihovih staršev lepe in nepozabne urice, ki jih otroci doživijo sami ali pa skupaj s starši. V obeh naših vrtcih dobra moža decembra obdariln olroke / darili, ki so dobrodošla zabava otrokom doma, pa tuđi v vrle u. V decembru se marsikaj rlogaja, na obisk prihajajo različne igralske skupine, program pa pripravijo tuđi otroci sami. Na svoje priredilve povabijo malčke iz mlajših skupin, saj so mali šolarji že pravi amalerski igralci, ki /najo s svojo prisrćnosljo zvabili na oči marsikatero solzo gledalccv in gledalk, ponava- di očkov, mamic, dedkov in babic, pa še kakne tete povrhu. Ćarovnička Betka je znala pričarati torto za rojstni dan. MENGŠAN NAŠA ŠOLA / NAŠ VRTEC IZ PRETEKLOSTI Čas pred božičem je namejen ludi ohranjanju starih običajev, povezanih z godovi sv. Barbare in sv. l.ucijc. Da so v dneh pred božičem na vrsli posebna olroška doživelja, povezana s peko različnih piškolov in potic, se vsi, ki smo že nekoliko starejši, prav dobro in radi spominjamo; vemo, kako smo se drenjali ob kuhinjski mizi in čakali na dobrote iz vročega šledilnika. Lepo dišeče in vabljive oblike piškotkov so v decembru pekli ludi mengeški malčki, z njimi so olroci okrasili veliko božično drevo v vrtcu, jih poklonili svojim slaršem in drugim znancem. Na drevo so nameslili šc čarobne lučke, ki so s svojo modrino skrivnoslno barvale čas do naslopa okroglegn |(.|;i 2000. Mica Kavka MUZEJ MENGES MLAJŠA ŽELEZNA DOBA (latensko obdobje) Starejši železnl dobi Je sledila mlajša železna doba. S pojmom mlajša želez- na doba v zahodnl Evropi označujemo čas po letu 500 pr. Kr., ko se je v zgornjem porečju Donave in na ozemlju današnje Francije oblikovala skup- nost razllčnlh plemen, k! Jih grški pisci imenujejo Keltol ■ Kelti. Po njih Je čas od 500 pr. Kr. do začetka našega štetja imenovan tudl keltsko obdobje. Z razseljevanjem keltskih plemen se je širila latenska kultura (imenovana po švicarskem najdišču La Tene) po Evropi. Preseljevanje se je začelo kmalu po letu 400 pr. Kr, ko so Kelti Iz Padske nizine pregnali Etruščane in opustošili Rim ter druga mesta na Apeninskem polotoku. Naselili so se v severni Italiji in ustanovili številna mesta. Po smrti Aleksandra Makedonskega so krenill proti Makedoniji, Trakijl in Crčlji. Po porazu z Grki pod Parnasom so se plemena razdellla: del Keltov Je prodiral proti vzhodu v Malo Azijo (Calatil, drugi pa so naselili Podonavje (Skordiskl). Po letu 300 pr. Kr. je nekaj keltskih plemen prodrlo po Donavi navzgor In poselilo današnji osrednji in severovzhodni slovenski prostor, Spodnjo Avstrijo, zahodno Madžarsko, Češko, Moravsko in Slovaško. Skupino Keltov, kl so se naselili v vzhodnl Sloveniji In na Hrvaškem do Varaždina, antični viri Imenujejo Tavrlskl. Kelti so se občasno združevali v kraljestva ali plemenske zveze. Žlveli so v nezavarovanlh vaseh ali zaselkih. s šlritvljo rimske države so začeli graditi utrjena, z nasipi in okopi zavaravana mesta (imenovana oppida), ki so bila upravno in trgovsko-obrtno sredlšče plemena, pa tudl zatočišče ob nevarnostl. Staroselsko prebivalstvo so seznanill s sodobnejšo tehnologijo predelovanja železa, učinkovitejšo bojno opremo In novim verovanjem, ki odseva tuđi v spremenjenem pokopavanju. Kelti so prinesli v naše kraje tehnologijo izdelave lončenine na hitro vrtečem se lončarskem kolesu. Keramika starejše železne dobe je izdelana prostoročno, deloma na počasl vrtečem se vretenu. Keltski naselitveni val vjugovzhodne Alpe je po dosedanjem vćdenju zajel pretežno območja, ki so bila poseljena že v starejši železni dobi in prej. Tam, kjer so stale stare naselblne, na višjih utrjenih ali naravno zaščitenih vzpetlnah (Kučar, Poštela, Libna nad Krškim, Stari grad nad Podbočjem pri Kostanjevlci, Ajdovski gradec, Stična) ali pa v nizinskih predelih ob rekah In v mestih (PtuJ, Celje, Ormož) so si postavili svoja bivallšča. Po ostanklh arhitekture iz Ormoža in Sllvnlce lahko sklepamo, da so žlveli v lesenlh hlšah. Stene hlS so bile izdelane iz prepletenega vejevja In ometane z glino. Tak tip blvallSC srečujemo v jugovzhodnoalpskem prostoru od praz- godovine pa vse do pozne antike. V visinskih naselbinah oziroma gradiščih so se ohranlti suhozldni kamnltl temelji hlš, nanje pa so bila postavljena vodoravno ležeča bruna, ki so tvorila stene, ometane z ilovlco. Tukajšnji prebivalcl so pokopavali umrle v grobne Jamice okroglih ali ovalnih oblik. Bile so velike ravno toliko, da so položili vanje kosti pokojnika, hrano (nadaljevanje na 24. strani) Tuđi polžki s o pogumno zpedli prvo vrsto "parterja". gk^ln takole nastajajo jj^Hfe»ravi medenjaki. MENGŠAN liPflli p r e T ,EJLL O S T I (najpogosteje svlnino In perutnino) kot popotnl- co za drugi svet In predviđene prldatke: mošklm vlš]ega socialnega statusa (vojščakom) so prila- gali obredno ukrlvljeno orožje, kl je skupaj s pokojnikom gorelo na grmadl. V taklh grobovlh so v mlajši železni dobi navadno meč, sulica, ščit In poseben pas za prltrjevaje meča. V moških grabovih so lahko se nozi, britve, škarje, sponke ■ fibule, brusi ipd., le v red kl h je bila najdena tuđi čelada. V ženskih grobovlh mlajše železne dobe so najpogosteje glinene posode In fibule, v bogatejših pa tudl bronaste ali steklene zapest- niče, priveski za pas in bronaste nožnlce. Otroškl grobovi imajo navadno le po eno fibulo. Prebivale! jugovzhodnoalpskega prostora so se v zadnjih treh stoletjih pr. Kr. ukvarjali s pol- Jedelstvom, živlnorejo, lovom In ribolovom. Pomembno vlogo je imelo še vedno lončarstvo In trgovina. Strabon piše, da so prebivalci Alp Iju- dem v ravnican (Padska nizina) v zameno za olivno olje, vino in morske sadeže zagotavljall smolo, drva, vosek, med In sir. Zaradi trgovine se Je zato kmalu, v drugi polovici 3. st. pr. Kr. pojavll samostojen denar (pri nas pa v 2./I. st. pr. Kr.i, ki je odsev politične samostojnosti plemen In nji- hove blagovne izmenjave z rimsko državo, vplivl slednje proti koncu mlajše železne dobe nezadržno prodirajo v naše kraje. Rimljani so že leta 181 pr. Kr. ustanovili koloni- jo Aqulleio (daes Ogleji na severovzhodnem delu Italije kot trgovsko sredlšče za Jugovzhodnoalps- kl prostor in kot vojaško oporišče za osvajanja proti vzhodu. Ekspanzionistična politika Rima in neprestani vojaški pohodi nad plemena na Balkanu so povzročlll, da so ta počasi izgubila samostojnost in vpliv nad lastnim ozemljem. ARHEOLOŠKI SLEDOVI POSELITVE MENGŠA IN MENGEŠKEGA POLJA V MLAJŠI ŽELEZNI DOBI (latensko obdobje) Sledi o poselltvl na Mengeškem polju v mlajši železni dobi je za zdaj še zelo malo. Najstarejša najdba iz mlajše železne dobe Je sponka Iz 3. do 2. stoletja pr. Kr. Nanjo so naletell ob nadzoru za gradnjo plinovoda (leta 1977) na Drnovem med Križem In Mengšem. iz Domžal Je naključno naj- den keltski novec, kl ga Je leta 1897 odkupil Narodni muzej. Bronasta sponka, dol.: 8 cm, vi?.: 3 cm, Mengeš, Drnovo. Čas. opredelitev: 3.-2. st. pr. Kr. Hrani: MK, Foto: Peter Škrlcp Grob ■>. Žgan grob, 1.7.1939 ga je za Narodni muzej izkopal Rajko Ložar. Pridatki v grobu: bronasta prstana, bronasti obesek, keramifni kantaros, keramični vijćek, steklena ročaja, bronasti prstan. Mengeš - Staretova drevesnica. Čas. opredelitev: zač. 1. st. pr. Kr. -1. st. po Kr. Hrani: NMS, Foto: Peter Škrlep Železni prstan z gemo, vi*.: 2,8 cm. Cobavica 1998, posamična najdba. Čas. opredelitev: 1. st. po Kr.i Hrai: IZA ZRC SAZU, Foto: Peter Škrlep Alfonz Mullner leta 1898 poroča o latenskem bojnem nožu (dolžine 38 cm, širine 6 cm) z ukrivljenlm ročajem In o železni sulici (dolžlna 22 cm), kl Ju je na svoji njivi sredi gozda Pri Puščavniku, poleg grobov iz starejše železne dobe (gle) P. Turk, Starelša železna doba, 34) našel kmet Ogrin. Oba predmeta sta žal Izgublje- na. Med najdbami iz mlajše železne dobe se omenja tudl železno bodalo z bronasto nožnico In gumbom na zaključku. v Staretovl drevesnlcl je Rajko Ložar 1939. leta Izkopal tri grobove. V arhivu Narodnega muzeja Slovenije Je ohranjen njihov nacrt, ne pa tuđi podrobnejši opis grobnih prldatkov, zato so grobne celote doka) problematične. Grobovi 3, 4 In 5 so bili žgani In verjetno vkopanl v zemljo v poznem latenu oziroma zgodnjerlmskem obdobju. Lončenlna Iz groba 3 slcer kaže še halštatsko tradicijo, medtem ko Je nož z usločenlm rezilom in zanko na koncu ročaja značllen za poznolatenskl čas. Podobne nože poznamo še iz struge Ljubljanice In z gorenjsklh najdlšč (Rodine, Bobovek, Bistrica pri Tržlču, Zasip pri Bledu). Razvili so se iz zgodnjelatensklh nožev z okrogllm zaključkom, ki postaja ploščat In v 2. pol. I. st. pr. Kr. začne dobivati zanko. Takl nožl so pogosti še v zgodnjerimsklh grabovih, največkrat v tistih Iz 1. do 2. stoletja po Kr. Lonca Iz groba 4 sta verjetno domače, lokalne Izdelave, narejena Iz grobe lončenine In okrašena z metllčenlm ornamentom. Podobne poznamo z grobišč pr. v Emoni vse od zgodnjega 1. stoletja. V grobu 5 je bll najden kantaros s presegajočlma ročajema, edinl doslej znani primerek tovrstnega posodja v Sloveniji, vanj Je vglajen dkcakasti okras. Takl kantarosi so značllnl za poznolatenskl čas (120 pr. Kr. - 0) v Podonavju, kjer so jlh izdelovali Skordiski. v Mengeš Je bržkone zašel s posredovanjem trgovcev. Tudl grob 5 Je verjetno že zgodnjerimskl, na kar kazeta dva ročaja, ki sta pripadala steklenemu vrču. V sondi 1 na Cobavlci (1998) najdenl odlomkl poznolatenske lončenine, železni prstan z gemo, bronasta sponka In zgodnjerimskl okov, kl pripa- da konjski opremi, kakršno so uporabljall vojaki v rimskih pomožnih četah v 1. st. po Kr., govorljo v prid tezi, da življenje v gobavlškl naselblnl ni povsem zamrlo In da so njeni prebivalci "prlčakali" še prihod rimske vojske. Glede na skromne podatke, s katerlml danes razpolagamo, lahko sklepamo, da je naselblna na Gobavicl živela vsaj 400-500 let (od konca 978. st. do konca 5. st. pr. Kr.), morda ćelo dlje (že od 12./10. stoletja pr. Kr.). vrh njene poselitve Je v starejšl železni dobi. Glede na najdbe iz leta 1998 pa sklepamo, da Je obstajala vsaj še v 1. stoletju pr. Kr. Ko Je rimska uprava dokončno vzpostavlla nadzor nad prometnimi potmi po vsem Mengeškem polju, se Je življenje z Gobavlce pre- selilo na njeno Južno podnožje In že v prvem sto- letju po Kr. je zrasla tu obsežna zidana naselbina (območje osnovne sole) z metalurško delavnico na kraju, kjer je danes športna dvorana Fit-Top. Janja ieleznikar o MENGŠAN SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ prireja 5. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ v veleslalomu v nedeljo, 6. februarja 2000 s startom ob 1 1. uri na Kobli. Prijave in informacije v trgovini TRGOAVTO Burnik, Prešernova cesta 3, Mengeš, tel: 737 785, najkasnejc do 3.2.2000. Avtobusni prevoz bo organiziran, odhod ob 8. uri izpred banke v Mengšu. SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ organizira štiridnevni za ioloobvezne otroke na Pokljuki od 21.02. do vključno 24.02.2000 Cena smučarskega tečaja z vsakodnevnim prevozom, smučarsko karto, enolončnico s čajem in učenjem smučanja je 15.000,00 SIT. Vse informacije in prijave (najkasneje do 15. februarja 2000): TRGOAVTO Burnik, Prešernova 3, Mengeš, tel.: 737 785. HUMARJEVA tiskovka in izročitev vozila V prostorih podjetja Avto Dcbevc d.o.o. v Mengšu je potekala tiskovna konferenca, katere sklicatelj sta bila alpinist T. Humar in podjetje Avto Dcbevc. Toma/ Humar je na kratko predslavil dogodke, ki v bližnji bodočnosti siedijo njegovomu uspehu v južni sleni Daulagirija. Nominiran je /a "/lali cepin" - najpresližnejše alpinistično priznanje na svelu. Film, kalerega glavne maleriale je posnel snemalec in alpinist Stipe Hožič (Hrvaška), bo predstavljen predvidoma do marca 2000. Sledi "mullivizija", s katero nanieravajo n,istopili v svetovnih alpinisličnih cenlrih ler na koncu ludi knjiga - avlobiografija, pri kalcri bo sodeloval ludi "guru" svelovnega alpini/mn gospod K. Messner. Seved.i pa bodo li dogodki posredno podrejeni zdravniškemu posegu na zamrznjenih prstih nog. Na konru je direklor podjelja Avlo Dcbevc iz Mengša gospod Franc Debevc Tomažu izročil novo osobno vozilo volksvvagen golf varianl 1.9. TDI 4 molion. Vozilo je opremljeno z vso varnoslno in comforl opremo, ki je Humarju potrebna za izpolnilev njegovih alpinističnili in poslovnih poto- vanj. S to predajo so medsebojno sodelovanje podaljšali za nadaljnji dve leti. Komenlar predslavnikov Avto Debevc je: "S Humarjem sodelujemo že od leta ]')')!). Vodno je izpolnil svoje obveznosti. Z uspehom v južni sleni Daulagirija je polrdil svojo svetovno kategorijo in |)okazal tuđi novo č.loveško plat vrhunskoga športnika. Zdaj si vsi želimo poslušati življenje s Ircljim očesom." To zadnje je parafraziran Humarjev stavek, ki je izpisan ludi na novom vozilu: "Cioio poslušam s trotjim očesom." F. Urankar ŠPORT Foto: Mntj.TŽ Koncilj.T MENGŠAN V Skakalnem klubu Mengeš spetjnovi ^i . dosezki Prav težko je pisati o dogajanju v Smučarsko i skakalnem klubu Mengeš kaj posebej zanimive- ; ga. Po vsesplošnih dosežkih v protekli poletni : sezoni, ko smo osvojili tri naslove državnih j prvakov, dva naslova viceprvakov, kar nekaj i naslovov pokalnih zmagovalcev in še nekaj i regijskih naslovov. i S prvim snegom so prišli tuđi prvi dosežki j v novi, zimski sezoni. i Z uspehi je začcl Rok Bcnkovič, in to kar v trch kategorijah. Na Gorenji Savi pri Kranju je na dveh tekmah, in to 4. ter 29. decembra prepričljivo zmagal na tekmah, ki so štele za pokal MIP. 29. decembra se mu je s 3. mestom v kategoriji mladink pridružila še Tjaša Koželj. Tuđi v mednarodnem merilu se Rok dostojno meri z vrstniki. V italijanskem Preclazzu na alpskem pokalu je zasedel 15. mesto in to kljub padcu v drugi seriji. Zaradi njega so morali organizatorji zaradi predolgega skoka eno od serij ćelo ponoviti. V novom tisočletju pa je nadaljoval, kot je staro leto zaključil. Med prvim vikendom novoga lola so v Ljubnem ob Savinji odprli prenovljeno 80m skakalnico, na kateri je bila tuđi prva tekma v letošnjem letu za člane in mladince, štela pa je prav tako za pokal MIP. Z dvema najdaljšima skokoma v obeh serijah njegova zmaga, kljub mladosti, ni bila vprašljiva. Sedaj pa še nekaj o organizacijskih pripravah. Zadnjo nedeljo v januarju borno tuđi mi gostili skakalce na svojem terenu pod Cobavico. Ta dan borno priredili memorialno tekmo v spomin na naše ponesrečene člane. Tekma bo štela za pokal MIP, nastopili pa bodo tekmovalci, stari do 10 let. Zato vabimo vse Mengšane in okoličane, vse naše simpatizerje in sponzorje, pridružite se nam in s svojo udeložbo potrdite pomembnost priroditvo. Upamo, da nas narnva ne bo pustila na cedilu, tako da borno lahko po naši stari navadi, prireditev speljali tako, kot je treba. Še enkral pa zahvala vsem za vaše prispevke ob koncu leta, ko smo v. i Uvajamo elektronsko bančništvo, trgovino In učenje ; na daljavo, video konference itd. Te storitve nudijo I uporabnikom veliko svobode in samostojnosti, lahko I pa bi Jo še veliko več. Kot primer je prof. dr. Tomažič i omenil možnost digitalnega podpisa, ki omogoča ; elektronsko poslovanje v celoti, od podpisa pogod- i be do izdaje računa in plačlla. Tehnološko Imamo to možnost razvito, vendar je ne uporabljamo (potreb- no bi bilo prilagoditi zakonodajo). Trenutno pri elek- tronskem bančnem poslovanju banke same naredijo uporabnikov digitalni podpis, ki ga predstavlja par ključev: Javni in tajni ključ. Tako tuđi banka pozna uporabnikov tajni ključ, kl bi ga moral poznati samo uporabnlk. Tak podpis tako ni uporaben zunaj poslo- vanja z banko, ki ga Je naredila. Prof. dr. Tomažič si tehnološko razvito družbo predstavlja tuđi na sim- bolnem nivoju, ko Ima posameznlk toliko moči in svobode, da si digitalni podpis tvori sam, družba pa mu zagotovi samo certifikacljsko nišo, kjer ta podpis overl. Svoj podpis lahko potem v Informacijski družbi uporablja tako, kot Je doslej uporabljal svoj last- noročni podpis, le da lahko to stori, ne da bi zapustll pisarno ali pa, da bi se moral odpravitl od doma. Matjaž Koncilja ŽIVLJENJE V OBČINI PROSLifP ob 9. oblelnici Dneva samostojnosti države Slovenije in 5. obletnici ponovne samostojnosti Obline Mengeš Proslava je bila v četrtek, 23. decembra 1999 ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Uvodno slovensko himno je zapela Nina Kompare, sledil pa je govor župana mag. Tomaža Šlebeta, ki je poudaril zgodovinska dejslva, ki so pripeljala do lega, da je Slovenija poslala samoslojna država, v povezavi s tem pa jo prišlo ludi do ponovne samostojnosti občine Mengeš. Poudaril je, da smo sedaj spel v zgo- dovinsko prelomnem trenutku. Odločo bo treba prekinili s tranzicijsko prakso (ni pravne države, in enakopravnega tržnega gospodarstva, ni medijske uravnoteženosti) in se priključiti evropski zvezi in Nalu, ki pa vslop pogojujela ravno z opustilvijo balkansko-tranzicijske prak- se. Omogočiti je potrebno resnično demokraci- jo in se povezati z razvit im svetom tehnološko, pa tuđi preko talentov, ki jih ludi majhnemu slovenskemu narodu nikoli ni manjkalo. MENGŠAN Takšen talent je nedvomno tuđi mlada sopranistka Nina Kompare, ki studira (ludi s pomočjo občine Mengeš) na glasbenem konser- vatoriju za koloraturno pctjc v Angliji in je v nadaljevanju s pianistom prof. Tomažem Pirnatom in (robentarjem Francem Kompare izvedla čudovil pevski, kulturni program. Nastopila je kljub temu, da je imela povišano telesno temperaturo, župan pa ji je ob koncu čestital za rojslni dan, ki ga Nina praznuje hkrati z državo Slovenijo in Občino Mengeš. Obiskovalci pa so imeli ta večer mož- nost pobliže spoznati še eno izjemno osebnost, in sicer alpinista Tomaža Humarja, s katerim so se pogovarjali prof. dr. Anton Jeglič - predsednik slovenskega gorniškega kluba Skala, France Urbanija - triglavski župnik, )anez Slokan - predsed- nik PD Mengeš in Marjan Kovač - vodja alpinističnega odseka PD Mengeš. Nekaj poudarkov s tega pogovora: Tomaž je povedal, da mu gore pomcnijo kraj, kamor hodi meditirat, to je še edino nepokvarjeno okolje, zrak je drugačcn, lam so Ijudje pristnejši in tuđi ričet ima v gorah drug okus. Bivanje v gorah za Tomaža pomeni ludi stik z Njim, ki nas povezu- je. Sploh se mu življenje v gorah zdi bližje nebeškemu kot zemeljskemu življenju. V gorah se Ijudje lahko zavedo svoje majhnosti in veličine stvarstva. Čeprav je Tomaž poslal slaven alpinist ludi izven meja Slovenije, ostaja Cozdni Joža, kol ga kličejo prijatelji, na trdnih tleh, zasluge za uspeh pa pripisuje predvsem svoji družini in prijateljem. Sam si predvsem želi pomagati družini pokojnoga Janeza, ki se je ponesrečil v gorah. Tomaž je prepričan, da so za uspeh odprave pomembni tuđi mediji (inter- net), katere so uporabljali tuđi odpravniki, ki so jih v strokovnih krogih poimenovali "horda pri- vatnikov" in ki ga do sedaj nišo znale izvesti niti močnejše nacije. Z začudenjem so jih opaz- ovali, za Tomaža pa je bislveno, da se je na grebenu odločil za življenje in sestop in da mu je bilo to dano pravi čas spoznati. Tomaž se je zavedal pomena te odprave, zato je vzel s sabo tako številčno ekipo, ki je skrbela, da so podalki preko satelitov prišli v Slovenijo, lam pa so jih drugi pripravili za uporabnike inlernola, jih pripeljali Ijudem v domače fotelje. Na ta način je alpinizem poslal medijska predstava. Tuđi pred Tomažem so alpinisti izvod li zelo zahlev- na plezanja, pa zaradi pomanjkanja prisotnosli v medijih še zdaleč nišo bili deležni tolikšne pozornosti in uspeha kol on. Ko se je Tomaž zavedal, koliko ljudi spremlja njegov vzpon, je bila to zanj dodatna spodbuda in zaradi teh ljudi je ludi odnehal, ker je bilo več ljudi že na koncu z živci. V Himalaji žive? Tibelanci, ki jim skušajo uničiti identiteto in vero. Tomaž je povedal, da se ludi nam Slovencem, malomu narodu, lahko zgodi, da borno izgubili idenlilelo, prodvscm ekonomsko, ko se borno povezali z Evropo, katere geografski del pa smo že ves čas. Tomaža so tuđi vprašali, kako mu uspe vedno ostati nasmejan, tuđi v trenulkih najhujših preizkušenj? Odgovoril je, da sla za to verjetno poskrbela njegova starša, ker se je rodil ravno na pusi ni dan. Drugače pa mu ohranja dobro voljo zaupanje, občulek, ko začuli, da je pot "požegnana" od zgoraj. Takral je treba ili na pot brez dvomov in pomislekov, kajti za gotovo ve, da se bo pot dobro končala. "Smo premajhni," je povoda I Tomaž, "da bi spraševali, zakaj je lako." V časopisih so pisali, da je Tomaž osvojil goro. Tomaž meni, da ni ničesar osvojil. Osvajajo vojaki. Meni je bilo samo dano prili čez toliko in toliko ovir. Nekajkral se mu je že zgodilo, da je odpoveda- lo lelo. V takih trenutkih je za Tomaža glavna spodbuda, da ga nekdo caka doma. Tomaževa prihodnosl? S hribi bo živel še naprej, posebej z domačimi. Medijskega pompa bo kmalu konec ali pa bo sam izslopil iz njega. Mediji so bili v tem primeru potrebni, saj je bila ta odprava zolo draga. Negativna plal prisotnosti v medijih je uničena romanlika plezanja. Tokral sem bil na očeh vsega svela in nič ni bilo mogoče skrili. Mediji so bili povezava s sponzorji in denarjom, lo pa je pomenilo, da s prvim lolarjom, ki sem ga sprejel, nisem več plezal samo zase in za svojo dušo. Vzpon je za malo Slovenijo pomenil ludi dvig naše nacionalne zavesti, je pourlaril prof. Jeglič. Tomaž je dobil ludi šlevilna priznanja, ki jih je bil sicer vesel, Ijubše pa mu je, če / manjšim donarnim darilom pomaga kakemu malomu človeku iz Nepala. Pomembno pa je ludi, da so je v času, ko v Tomaža Humarja ni nihčo verjel, našlo podjetje, Avloservis Debevc in ga podpiralo lor verjelo vanj. Prireditev se je zaključila s pozdravom Iriglavskega župnika, ki je Tomažu Humarju lako všeč: "Boglonaj, da smo prijatelji!" Matjaž Koncilja ŽIVLJENJE V OBČINI ' Folo: Matjai Koncilja MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI VTOPOLAH je sveti ej e No, pa smo le doćakall, Je bilo sllSatl Iz mar- slkaterega konca Topol, ko so v ponedeljek, 20. decembra 1999. kot Je bilo obljubljeno, v Topolah "svetile nove obcestne luči. Ker Je bilo nekaj dnl PreJ Se vse povsem nedotaknjeno, so seveda Se najveejl optimisti zaćell obupovatl. da bi bilo sploh kaj gotovo pred vstopom v novo tlsočletje. IToreJ, da smo si na Jasnem. tudl tlstl. kl pravljo, da se bo novo tlsoćletje začelo Sele s koncem tega leta, so postali zelo zaskrbljeni in so se spraSevall, kaj bo narejeno). Žal smo predolgo časa žlveli le od obljub. m obljube so se konec decembra izpolnlle, nove luči so zasvetile In občinska uprava si je s tem pris- lužlia en velik plus. Res Je seveda, da bi bile luči potrebne še kje v Topolah In da so bili ćelo dani predlogi, da naj bi to opravili še v prejšnjem letu, toda vsaj nekaj se Je premaknllo. Ko so namreč pred nekaj leti postavljali Javno razsvetljavo na drogovlh iprej so bile v vasl le tri vlseče luči, kl so bile tako ali tako večlno časa pokvarjene), so pripravili tudl nekaj nastavkov za sedanje "nove" luči. TI nastavkl (naj se tu strokovnjaki ne zaplčijo preveč v moje laično Izrazje) so prosto blngljall nekaj centlmetrov stran od cestlžča. Pravzaprav nišo plesali ali ne vem kako migali, le nezaščlteno so gledali po ten naših Ijublh Javnu smo v Mengšu prifakali novo leto na športni plošfadi pred Solo. Okrog 23. ure, ko sem prišel tja, je bilo Mengšanov bolj malo pa tuđi mladim Mengeškim muzikantom mraz ni pustil povsem sprostiti rok in grl. Bolj ko se je približevala polnoč, već je bilo ljudi na plošfadi, vse več jih je plesalo in nihče ni več mislil na mraz. Če je koga še vedno zcblo, se je lahko pogrel tuđi ob kuhanem vinu in čaju, ki ga je bilo dovolj za vse. Malo pred polnočjo se je med plesalci pojavil tuđi župan mag. Tomaž Stebe s svojo ženo. Zadnje minute je nastopila tišina. Poslušali smo val 202 in voditelji- co, ki je odštevala sekunde. Po osobnih festitkali se je župan povzpel na odcr. Od nekod je pri- nescl veliko buteljko šampanjca in jo ob odštevanju postopoma oripi- ral. Ko je nastopilo novo leto je bila buteljka odprta in župan je vsem, ki so prišli k njemu s kozarcem, nalil čistega vina. Po polnoči se je število ljudi še povećalo, nadaljevalo se je rajanje in zabava, žal pa se je zgostila tuđi megla, da ognjemet, ki je sledil, ni bil viđen v vsej svoji lepoti. M.K. Topolah. Pravzaprav smo Imeli svojevrsten "kromplr" (pa ne prav debelega), da se ni pri košenju ali podob- nih opravllih zgodila kakšna nesreča. Kdo bi bll v tem prlmeru odgovoren? Pa menda vendar ne tlstl, kl Je nlč ali vsaj bolj malo hudega sluteč na svojem zemljlšču dovolil postaviti javno razsvetljavo? Ta napaka je sedaj popravljena in vsl smo seveda v dno srca prepričani, da ne bo prihajalo do podobnih nerodnosti v prihodje, kajne? In čeravno smo še vedno precej vzneseni od svetlobe ob glavni cesti skozi Topole (za tište, ki še nišo bili v našem kraju, naj povem, da Imamo v resnici tuđi cesto, ob kateri Je zbrana velika večlna hlš, In bi JI zato lahko rekli glavna - pa ne maramo kakšnega poimenovaja ullc, da ne bi kdo mislil), Je taista glavna cesta, v hudo ubogem stanju. Ne le, da se skozi Topole marsikdaj peljejo tuđi tovornjakl, kl mimogrede oplazijo kakšen žleb in uničijo robove ceste. Zato srčno upamo, da bo cesta v Topolah preplastitev doživela prej, kot bo v vas prišla kanalizacija in ostala atomska tehnika. Bojimo se ćelo tega, da se bomo kmalu lahko, če ne bo nič bolje, vozili po makadamu ali malce bolj zvoženl poljski poti, saj Je asfaltna plast Iz leta v leto ožja In bolj zluknjana. To je slcer zelo črnogleda napoved, kl menim, da se ne bo nlkoll uresnlčlla, vendar človek nlkoli ne ve. Toda, glavno je, da Imamo sedaj nove luči in upam, da se bodo na Topole občlnski možje In žene spomnlli prej, kot so se tokrat. Da ne bo preveč nepotrebnega nezadovoljstva in bomo vsi lahko uživali v vaši ob glasbenem mestu na dežell. Mateia Jemec V A 3.A._JP_.Q Š T A . Nerazumno, pohalinsko in nedoraslo Mengšan, vinotok 1999, stran 4, listopad 1999, strani 13, 14 Opravičujem se, če sem ravnanje nekalerih svet- nikov, ludi z nekoliko jeze, morda neupravičene poimenoval "Nerazumno, pobalinsko in nedo- raslo". Vseeno pa me zelo zanima, kako bi priza- deti svetniki in še bolj prizadeti davkoplačevalci poimenovali odnose, urejenost, nezaupanje in rav- nanje, zaradi katerega smo zapravili najmanj 300 tisoč tolarjev (stroSki seje) in kar nekaj časa zaradi česar se je začetek izvedbe del zavlekel. Na koncu pa bodo in morajo bili dela izvedena v skladu s projekti in za ponudbene oz. pogodbene zneske. Za sporno plinifikacijo na zalogo naj bi imeli svet- niki takoimenovane opozicije strokovna mnenja, za katera nišo želeli pred javnostjo navesti imen, in jih ludi nišo kasneje posredovali pisno! Nasprotno sem imel pisna mnenja o gospodarnosti njene izvedbe in pisna zagolovila o dokupu tako zgrajenega plinovoda. Vsa ta formalistična in drugačna kolobocija nam samo jemlje energijo za pomembnejše delo in nas odvrača od pravih razprav o dilemah in pomembnih in težkih odločitvah, ki so pred nami. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan ssSSSif Sinusi &^^S SH^Ik !$$$!p f!ffiP KSkUs HBJSSSiii MMB Kaj je naredil oz. ni naredil župan Pred nedavnim sem prejel Občasnik men- geške opozicije. Avtor ali avtorji so se skrili za imeni strank, tako da ne morem tega pisma nasloviti njim osebno. Namreč, želei bi predvsem to. Zakaj? V mesecu maju 1999 sem zaradi napadov v člankih kar nekaj predhodnih številk občinskega glasila zapored, želei protestirati zoper način, s katerim je volilni poraženec "obdeloval" zmagovalca za župansko mesto. Nikakor se ni mogel sprijazniti s porazom. O novem županu vse najslabše. Kot občan občine Mengeš, volivec, s tem soudeleženec ustvarjanja pogojev bivalnega okolja, v katerem se nahajam, sem hotel povedati, da živimo v prostoru, v kalerem naj bi veljale vedenjske norme evropske civilizacije. Članka nisem oddal, morda zaradi pragmatičnosti ali lenobe. Še sam ne vem. V kasnejših izdajah Mengšana so grobi napadi ponehali. Minil je vzrok, ozračje se je umirilo in lako niti nisem obžaloval svojega nedela. Sedaj me je glasilo mengeške opozicije zopet "iztirilo". Vse tisto, kar je bilo za mene nespre- jemljivo v člankih pomladnih številk glasila Občine Mengeš, kjer je bivši župan izlival svoj srd na novega župana, je nekako odslikano v opozicij- DOCAKALI SMO JI NOVO LETO 2OQfl| VHS posnelek: Mat|a? Knndl|aj| MENGŠAN skem glasilu. Dodatno k lemu me je prizadelo ; podcenjevanje nas občanov in nekulturni način ; podajanja svojih stališč ali opazk do institucije i župana in osebe, ki predstavlja to institucijo. Prav j tako pa tuđi podcenjevanje občinskega sveta, v ; katerem so člani, (kar je posebej zanimivo) tuđi j svetniki iz strank opozicije. i Kdor koli spremlja ali ima nekaj izkušcnj z j opravljanjem javnih zadev, ve, da v demokraciji i većinska volja predstavlja enega izmed osnovnih ; stebrov družbenega sožitja. Povedano bolj enos- i tavno, večina odloča. Kolikšna mora biti za vsak I primer posebej, je stvar predhodnega soglasja. ; Vendar se po sklenjenem sporazumu o tem nič i več ne razpravlja. Povsem utemeljeno pričakujem, i da to velja tuđi za našo občinsko upravo. Da je i legalna in legitimna, dokazuje rezultat volitev. To, ■ da manjšina ne more uveljaviti svojega viđenja i upravljanja, je poudarjeno demokratično. Da pa i ima ustrezno mesto in vlogo v občinskem svetu, je i dokaz njena lastna navedba, da je s korektnimi in i razumnimi strokovno podprtimi argumenti pre- prečila sprejem marsikatere nerazumne in slabe ■ odločitve. Iz take navedbe razberem, da ima opozicija v naši upravi kadar gre za odločitve, ćelo odločilno vlogo. Zato očitati samo županu slabo in nestrokovno dclo, ki ga v občinski upravi opravlja z večinsko podporo oz. po pooblastilu izraženo voljo večine občanov, kaže na odsotnost znanja in vedenja ter zlonamernost pisca(ev) Občasnika in hoteno zavajanje nas nepoučcnih. To razberem tuđi iz očitkov navajanja neopravl- jenih del oz. obljub po enoletnem mandatu. Sem opozicija, poleg drugega, prišteva vse projekte, katerih priprava za izvedbo zahteva veliko časa in njihova realizacija ni mogoča brez ćele vrste dokumentarnih soglasij (vsi investicijski ali vzdrževalni projekti). Taka navedba predstavlja zelo ceneno demagogijo in podcenjevanje raz- gledanosti občanov. In kaj bolj kakor trditcv v glasilu opozicije zanika njihovo predhodno naved- bo. Namreč, da je "večji del komunalnih investicij izvedenih v letu 1999, rezultat dela prejšnje občinske uprave." Po zaslugi katerega župana? Posebej navajam očitek trošenja denarnih sred- stev, ki so namejena v proračunu za projekt šport- na dvorana, v "neznane namene". Vsekakor se avtorji projekta ne morejo sprijazniti s plebisci- tarno, povsem nedvoumno odklonitvijo vlaganj v tovrstni objekt. Tega ozka skupina, ki stoji za tem, ne more preboleti. Navajati, da se troši naš denar, opredeljen pod to postavko v občinskem proračunu, v neznane namene, kaže na strokovno (ne)usposobljenost avtorja(ev) oz. popolno odsot- nost in nedelavnost opozicijskih svetnikov. Javna sredstva se nikjer ne trošijo v neznano. Za mene, in prepričan sem, da tuđi za večino občanov naše občine, je trošenje denarnih sredstev občinskega proračuna, skoraj v celoti v neznano. Vendar mi ne priđe na misel, da bom kot krivca za moje nez- nanje obtoževal župana oz. občinski svet. Ko sem prebiral že navedeni umotvor mengeške opozicije, se mi je utrnila misel, ki jo sedaj dajem v potrdilev občanom in kasneje v izvršitev našemu županu. Opozicija skupaj z najbolj pošteno stranko, tegobe, nepravilnosti in vso ostalo nemar, !»V AŠA POŠTA obeša na ploča županu. Sprejemam. Ker samo on ; nadzoruje vse po vrsti, odloča povsem samostojno o vsaki stvari, je gotovo kriv za očitano. Tako sklepam, da ne potrebujemo sedanje občinske birokracije, ne potrebujemo občinskega sveta, ne ; potrebujemo opozicije (saj tako nič ne more) in i nihčc nas ne bo zasipal z Občasniki. Občani borno točno vedeli, kje smrdi (sicer ne zakaj) in tuđi nedvoumno znali pokazati na krivca. Prihranjena nam bodo zajetna denarna sredstva, v katerih bo dvojna županova plača zanemarljiv izdatek. Tako borno lahko gradili športno dvorano brez dodate obremenitve občanov (samo županu se bo potrebno prikupiti!), pa šc kaj bo ostalo, vse investicije bodo opravljene v enem letu, ostala tri leta pa bo župan potoval po svetu (saj nikogar ne zanima, da večino stroškov pokriva gostitelj). Čez štiri leta pa borno presodili, ali je bil župan vreden tako velikoga zaupanja. Na tehtnico bodo prišla vsa dobra in slaba dela oz. nedela. Da nas bodo o tom seznanjali kandidati za župana, ste lahko prepričani. Predvsem za slaba. Dobrih se no omonja. Ncomenjena moč in pooblastila, dvojna plača, pa še kakšen dodatok, bo dovolj velika vaba kandidatom. Če se strinjate, dajte svoje soglasje v sosedov nabiralnik itd. na koncu bo župan prejel samo eno, ki bo verodostojno, podkropljcno z vso verigo soglasij. In vsi se borno imeli radi. Kakšo je vaše mnenje glede predloga. Sprejemate? Skoraj bi stavil, da kljub privlačni ideji, ne dobim dovolj glasov /a uveljavitev. Ker vem, da znamo probivalci občine Mongcš trozno razmišljati in opazovati, kaj so dogaja okoli nas. Zato povsem upravičeno, avtorju(em) Občasnika mengeške opozicije, očitam podcenjevanje ob- čanov. Avtorju(om) priporočam, da ne mcri(jo) znanja občanov z lastnim neznanjem. Dokaz tomu je zapis, da je pozicija dala vodoti opoziciji "da prevzcma vso odgovornost vođenja občine v tom mandatu". Sveta preproščina. Kdo pa drugi?! Saj lo je bil cilj udeležbe in nato zmago na volilvah! Hi vi ravnali drugače? Prav gotovo sedanje občinsko vodstvo ni naredilo vsega mogočega. Ne prido pa mi na misel, da bi si lastil pravico izreci mnenje o nji- hovi (ne)uspešnosti. Saj je sele lolo dni mandata. Gotovo bi našel tuđi napake, pomanjkljivosti. Nič nonavadnega in v celoti človoško. Prav zato je nadzorna vloga in preverjanje dojanj oblasti, ki jo predstavlja in izvaja opozicija, nujni pogoj njene uspešnosti v zadovoljstvo širše skupnosti. Z vso naklonjenostjo in priznanjem sprejemam vašo trditov - ponavljam "da sle proprečili s koreklnimi in slrokovno podprtimi argumonli marsikaloro ner- azumno in slabo odločitev". In z veliko upanja pričakujem podobna dejanja tuđi v bodoče. Toda zelo odločno protestiram proti nizkem intelektual- nem in strokovnem - pamfletnom načinu izraženih ocen dela samo župana. Po mojem vođenju je organ odločanja za vso pomembno zadeve občinski svet. Ker sto mi glasilo prinesli na dom in je bil vaš namen seznaniti me kot občana in voliv- ca z nedeli oz. lahko bi rekel tuđi zlorabo pooblastil župana, upravičeno zahtevam, da ta seznanitev sloni na konkretih argumentih (ne samo rekla), predvsem pa na dostojni visini. Zakaj me prepričujete, da naj vam verjamem, da župan načrtujo odkup gradu Jablje, spremnijanje trase mengeške obvoznice, nelegalno, negospodarno, samovoljno polaganje plinskih cevi, nezakonit izbor, zmanjšanje prihodkov, opuščeno in nezakonito ravnanje itd., ko sami veste, da kaj takoga ni mogočo. To lahko stori edino pozicija v občiskem svotu oz. pooblaščenci večine občanov. Ker smo občani prepustili in zaupali vsa skupna opravila našim predstavnikom v občinskem svetu in prvi osebi občinske upravo - županu, kaže to navajanje lahko samo na pomanjkanje korektnih in strokovnih slališč opozicije. Po vaši lastni oceni bi navedene slabo odločitvo prav gotovo proprečili. Mengšani so lahko pohvalimo, da imamo nad- povprečno izobraženega župana. Ta podatok mi dovoljuje vorovali, da ima pri pripravi svojih prod- logov (ne odločitev!), ki jih sporejema občinski svol, racionalni povod. Vi mi pa dopovodujeto, da bo vso to naredil oziroma je naredil sam in samo- voljno. Zagotovo je pri tem le to, da ne potrebuje soglasja opozicije. Morda bodo v prihodnjom mandatu vloge zamenjane. Verjcmite mi, da so borno volivci opredelili racionalno in na osnovi protekloga dola celotne občinsko upravo. Pri županovom prodhodniku som zasledil, kako v prvi osebi navaja, kaj je vso narodil v času svoje- ga mandata. Občasnik nadaljujo z enakim nava- janjem prve osobe, toda negativnim predznakom za izvršena dola. Izgleda, da je obscdenost lastne voljavo kolektivna. Tako som prišel do trenutka, ko želim še dodat- no pojasniti, zakaj me je Občasnik izliril. Med osnovna pravila kontaktiranja prištovam korekten medsebojni odnos. Izraz tega jo nastavljanje sogovornika oz. soudeleženca. Vaš način, kako ne nastavljale ime osobo, ki predstavlja inslilut župana, kaže na intelektualno ravon avtorja(ov). Vodno bom vztrajal, da imamo v Mengšu sedaj za župana gospoda Tomaža Štebeta, magistra. Namreč no samo zaradi osebe, ki opravlja funkcijo župana, lemvoč predvsom zaradi spoštovanja položaja oz. institucije župana in s tem tuđi nas občanov. Nizek kulturni nivo pisca(ev) se kaže tuđi v navajanju osobne oprodelitvo gospoda Štebeta. Če s tem ni prizadola korist nas občanov (in to no navajate), je za nas povsem nepomembno in njegova osobna zadeva. Vsekakor pa s lem nedostojno posegate v integriteto župana. Za zaključok ponavljam del stavka majskoga neodposlanega komenlarja, v katorom som napi- sal, da nišom član ne županove in ludi no opozici- jskih strank. Z vso odgovornosljo izjavljam, da me gospod župan ali drugi pozicijski član občinsko uprave (namreč praktično nikogar no poznam) ni nagovoril za ta protest. To navajam v izogib iskan- ju ozadja le-tega. I/ključni povod jo Občasnik! In, če Občasnik mengeške opozicije šl. 2 ods- likava duh in kullurno raven osnovnih organizacij, strank v občini Mengeš, ki so navedene na prvi strani glasila, zagotavljam, da ni nikakršnih izgle- dov za mojo morebitno včlanilov oz. podporo vašim strankam. Aleksander Markovčič, Mengeš MENGŠAN VAŠA POŠTA Pojasnilo V članku Pri županu na obisku, klepci pred bozi čem in novim letom, bi iz pogovora z županom Občine Mengeš Tomažem Šlebelom i bralci lahko dobili vlis, da postopek priprave i lokacijskega nacrta za cesto Želodnik-Vodice, ; zamuja zaradi Občine Domžale. Odločno poudar- i jam, da je Občina Domžale v načrtovanih rokih ; sodelovala pri postopkih in pravočasno podala vse i svoje pripombe in zahleve (ob kalerih pa ima, v i okviru sprejele (rase, pravico in dolžnost), zato ne j nosi nobene krivde za zavlačevanjc in zamude pri j pripravi dokumentacije. ; Težišče zahtev Občine Domžale se nanaša na j pogoje in zahteve ter ukrepe na področju Preserij ; in Škrjančevega, vendar v okviru načrlovane vari- i ante trase cesle. Tuđi Občina Domžale si zaradi j prometnih težav in problemov želi, da se gradnja ; omenjene ceste začne čim prej. Res pa je, da j borno v interesu občank in občanov, ki jih trasa j ceste prizadene, zahtevali, da se cesta zgradi tako, ; da bodo negativni vplivi čim majši in ne bodo pre- ; hudo prizadeli lastnikov in prebivalcev ob cesti. i Zaznali smo namreč, da želi investitor na račun i pocenilve gradnje opustiti nekatere nujne ukrepe ; in pogoje, česar pa ne borno dopustili in se borno : za njihovo uresničitev borili v interesu prebivalcev j in občanov naše občine. i Županja I Cveta Zalokar Oražcm \ I.o\|>imI Milja Mrak Glede na vaš namig v prejšnji številki Mengšana vam pojasnjujem, da se s politiko ukvarjam dobrih pel let oziroma od ustanovitve samostojne občine Mcngeš. Ves la čas delujem v opoziciji in res ne vem, kakšno prioritete) naj bi užival "loliko let" in kaj naj bi sedaj bolelo??? Prav lako mi ni jasno, zakaj prav meni očitate nekakšne "podtalne listiće" izpred 50-lih Icl (leto 1949), katerih se ne spominjam. Dobro pa se spominjam letakov, ki jih je v zadnjih lelih (pred vsakimi volilvami) po ulic- ah, parkiriščih, dvoriščih, avlomobilih in hišnih pragovih Irosil vaš nekdanji košarkarski trener. Sicer vam pojasnjujem, da je opozicijski Občasnik list Ireh političnih strank, preko katerega javnosl obveščajo o svojih mnenjih in pogled ih na vođen- je občine oz. javnosti posredujejo informacije, katerih v občinskem glasilu ni. Distribucija Občas- nika poteka na običajen civiliziran način preko pošte. V zvezi z vašimi očilki o akterju razkola med županom in opozicijo vas vabim, da si ogledale ler poslušate vsaj nekaj sej Občinskega svela in še enkrat premislite o svojih trdilvah. Vaša primerjava Mengša i Butalami se mi zdi neokusna in nedostojna krealivnegn direklorja. Poleg lega je v spornem članku, pod kalerega ste se podpisali, polno nejasnih in meni nerazumljivih trditev. Škoda, da se osebno ne poznava, saj bi mi lahko marsikaj obrazložili in pojasnili. Pctcr Cubanc ml. Muzej Mengeš ; V dnevniku Dclo je novinar Janez Petkovšek I v petek, 7. januarja 2000, v rubriki Iz naših I krajev objavil članek z naslovom KamniSki ; muzej bo znova medobčinski. Očitno gre za i zapis vsebine sestanka na temo varovanja i kulturne dediščine v našem širšem območju i in načinu financiranja te dejavnosti. i Iz članka, ki je priloga našega dopisa, je razvid- | no, da se Občina Mengeš odreka Muzeju Mengeš i in je pripravljena 5 % od dohodnine, kot zagotov- I Ijeno porabo za ta namen, prepusti'i Kulturnemu i centru Kamnik. i "Predstavnica Občine Mengeš kika Binler je ! dejala, da v Mengšu svoj muzej sicer imajo, a ta ; deluje le po koncesijski pogodbi. Zato ne naspro- i lujejo ustanovilvi medobčinskega muzeja." (Delo, I pelek 7. januarja 2000) I Prosimo, da nam v zvezi s tem posredujete vaše i uradno slališče. Zanima pa nas tuđi vaše mnenje o i dosedanji organiziranosti in dejavnosli Muzeja I Mengeš, o njegovi perspektivi v Mengšu in širšem ! prostoru. Imamo namreč namen ponuditi podpis i koncesijske pogodbe ludi sosednjim občinam ali i pa ustanoviti javni zavod zainteresiranih občin in države, vendar nikakor kol diktat ali neko izsiljeno opcijo, pred katero občine nebogljeno poklekajo, pač pa kol predlog Muzeja Mengeš, po kalerem naj kulturna dediščina ostaja v svojem okolju in ga plemeniti, bistveno dopolnjuje njegovo zunanjo podobo in ponudbo, saj predstavlja kulturno, gospodarsko, duhovno in politično podslat tega okolja. Koncentracija kulturne dediščine v še tako opremljenih skladiščih, doslopna privilegiranim posvečencem, je v modernem muzealslvu nespre- jemljiva. Je zaklad, vendar je zakopan. Nikomur ne koristi, morda le tištim, ki se na njem grejejo in čakajo na upokojilev. Naše stališče je, da Občina Mengeš ima svoj muzej in da naj zanj namenja sredstva. Ostaja scveda odprlo vprašanje, zakaj je pripravljena namenjati kamniškemu muzeju 5 % od dohodnine (kar zahteva Ministrslvo za kulturo), Muzeju Mengeš pa ne. Mar s svojim petletnim delovanjem nismo opravičili svojega obstoja? Način delovanja Muzeja Mengeš je v skladu / modernim muzealstvom, seveda pa predstavlja predlog in izziv lako v svojem okolju kol ludi v družini muzejev v naši državi. S spoštovanjem, lanez Škrlep, direktor KMETIISTVO IN EKOLOIGIIA TEČAJ iz predelave | mleka kratka navodila za izdelavo skute, feta sira, jogurta Glede na zaoštrene pogoje kvalitete odkupljenega svežega mleka se marsi- kateremu rejcu postavlja vprašanje: - o morebitni prcusmeritvi proizvodnje - o čim bolj smotrni predelavi in uporabi mleka za lastne potrebe - o predelavi mleka za trg ali lastne potrebe, kjer uživate mleko in mlečne izdelke V la namen za 15 teiajnikov organiziramo 15-urni teiaj (3x 5 ur) j Zaietni teiaj ii predelave mleka dne 24., 25., 26. februarja 2000 v lasu od 15. do 20. ure, oz. v soboto od 9. do 14. ure i v delavnici Srednje mlekarske sole ( v Strahinju pri Kranju. Tečaj vsebuje teoretični del (mleko, sestavine, usirjanje, mlečnokislinske bakterije, tehnološki postopki, napake pri izdelkih...) in praktični del, ki vsebuje pripravo različnih vrst fermentiranega mleka: jogurt, sadni jogurt, kislo mleko, kefir, izdelovanje poltrdega sira, mehkega sira,izdelovanje skute, masla, kisle smetane, sladoleda, priprava namazov. Cena tečaja je 22.000 SIT. Prijave sprejema osebno ali po tele- fonu Kmetijska svetovalna služba, Enota v Komendi. EU MENGŠAN PRI S O S E D I H ZANIMIVOSTI , iz Domžal, Lukovice in Moravč X Novice iz Moravske doline prinašajo svojim bral- cem veliko zanimivosti, na katere so čakali kar nekaj časa, ker tuđi časopis potrebuje čas, da nastane in iziđe. Odgovorna urednica učiteljica slovenskega jezi- ka na moravski osnovni Soli gospa Bernarda Mal ima z izdajanjem časopisa že dolgoletne izkušnje, ob sebi ima uredniški odbor in dobro razširjeno mrežo dopis- nikov, ki so s svojimi prispevki z lahkoto napolnili prazne časopisne strani. Časopis objavlja, kako je z gradnjo prizidkov pri osnovni Soli in vrtcu v Moravčah. Učenci in učitelji se veselijo novih učilnic, starši pa tega, da otrok ne bo treba več voziti v oddaljene vrtce v drugih občinah. X Novi kilometri asfalta so povezali Občini Lukovico in Moravče, tuđi Ijudje, ki živijo v zaselku Vrhe, se bodo v zimskem času varneje vozili po asfaltni cesti v dolino. X V KS Peče se marsikaj dogaja na športnem in družabnem poclročju, prebivalcem na Tlačici bi radi omogočili oskrbo domačij s pitno vodo iz vodovodnih cevi, vaške poti želijo prevleči z asfaltno prevleko, poleg še nekaterih želja bi radi uresničili tuđi željo po dveh avtobusnih postajališčih. X Termit ima prihodnost! Tako trdi gospod Roman Capuder, dipl. ing. rudarstva, ki prizadevno vodi Termit Moravče. Raziskovalna naloga, ki so se je Iotili, bo pokazala, kako tako lepo in tako samosvojo dolino kar najbolje ekološko zavaravati in jo ohraniti zanam- cem. Ste se že peljali čez prelaz Crmače v Zasavje? Na najvišjem delu prelaza, kjer se svet že skoraj zvrne v drugo dolino, caka radovedneže prav poseben kraški pojav. Osoletova jama. lamarjem je dobro poznana, za običajne obiskovalce pa ostaja še naprej skrita ocem, saj ima zelo nevaren dostop. Mogoče je kar prav tako, je vsaj ne borno oskrunjevali. X Na zahvalno nedeljo, 7. novembra 1999, je bil v župniji Vrhpolje pri Moravčah na objsku nadškof gos- pod Franc Rode. Blagoslovil je novi župnijski dom, ki ga je prizadevni gradbeni odbor sevetla s prostovoljnimi darovi faranov zgradil v neposredni blizini fame cerkve. X Tuđi mednarodno leto starejših ni obšlo Moravske doline in njenih prebivalclev, starejši občani so dejavni v različnih društvih, vaških skupnostih in Še kje. X Kdor prebira Stražerjevo knjigo Moravska dolina, najde kopico priimkov znamenitih Slovencev, ki so izšli iz te doline. Tuđi svetniški kandidat škof Friderik Baraga je svoje otroštvo preživljal na grarlu Bclnek pod Limbarsko goro. KUD Limbar Moravče je dlje časa pripravljal športo-kulturno prireditev Po sledeh Baragovega otroštva, ki naj bi postala vsakoletna tradi- cionalna prireditev, kjer bi si ljubitelji teka in kolesar- jenja pomerili moči. Posebna rubrika Pa brez zamere nudi priložnost, da v prijetni vsebinski obliki občani "pokrtačijo različne občinske nepravilnosti". X Decembrski Slamnik ponuja veliko zanimivosli. V letu 2000 bo pričel pogosteje izhajati, saj bo prihajal na naslove gospodinjstev v Občini Domžale vsake tri tedne, tako da bodo novice v njem kar se da sveže. X V Radomljah so po nekajletnih prizadevanjih odprli novo enoto Vrtca Domžale. Ker je ob vodi in ker se je , v Radomljah dolga stoletja mlelo in se še melje, so vrtec poimenovali Mlinček. Kvalitetno urejena notran- < jost omogoča malčkom prijelno bivanje, vzgojiteljicam . pa veliko možvosti za uresničevanje skupnih domislic. * X V januarju se bodo Domžalčani pogovarjali o , novem zazidalnem nacrtu Zgornje )arše - sever. Urad ' za žensko politiko je izpeljal akcijo proti nasilju nad ženskami, Občinski svet Domžale pa je s svojo enkrato potezo pokazal posluh za pomoč ženskam: stanovanje, ' kamor se bodo maltretirane ženske lahko z otroki - umaknile pred nadležnim možem, je prvi korak, , mogoče bo eno stanovanje sčasoma premalo, je pa lep začetek pomoči ženskam, ki trpijo nasilje. X Kulturni dom Domžale postaja prava kulturna zibel- ' ka ne samo za besedno in glasbeno umelnost, v nje- govih prostorih smo si lahko ogledali tuđi modno revijo Boutiqua Resnik, ki že dvajset let odpira vrata vsem, ki smo radi moderno in kvalitetno oblečcni. X Mlada glasbenica Karmen Slavec, ki je preživela svoje otroštvo v Berlinu, piše v lepi slovenščini besedi- la zase in za druge glasbenike, glasbo in priredbe za njen zadnji projekt, pa je prispeval njen prijatelj Martin Štibernik. X Vsi tišti, ki se ježite nad obvozom na Pšati, vedite, da bo novi most pri Bergantovem mlinu na Pšati kmalu zopet omogočal varen prehod proti Ljubljani ali kam drugam preko Pšale. X Vode, dobre vode si želim, o, da si pogasimo žejo, zato se bo ena večjih investicij, ki se je pričela v letu 1998, najverjetneje končala v letu 2001 in bo zagotavl- jala kvalitetno vodo Ijudem iz KS Rova, Radomlje, Preserje in Homec-Nožice. X Če so vam všeč lepi pisani cekarji, ki smo jih včasih imeli za v trgovino, v novejšem času pa so vedno v rokah žensk, oblečenih v narodno nošo, vam zaupam, da jih je pred pozabo resila tuđi gospa Veronika Starin. Posebnost pletenja kit iz slame bo potrebno ohranjati tuđi še na kakšen drugačen način, ne le z ustnim izročilom iz roda v rod. Te spretnosti bi se mogoče lahko otroci naučili v kakšnem krožku na šolah, tuđi klekljanje se je na tak način priljubilo mlajšim gene- racijam. X Društvo invalidov Domžale bo v letu 2000 prazno- valo srebrni jubilej, ludi druga društva v domžalski občini so aktivna in omogočajo svojim članom kvalitet- no življenje. X Na božični dan je minilo 100 let, odkar se je rodil profesor, skladatelj in dolgoletni župnik fare Domžale gospod Matija Tome, ki je v času svojega župnikovanja znal mladim Ijudem vdihnili Ijubezen do glasbe in kvalitetnega zborovskega petja. X Mesec december je povabil v goste dobrega moža Miklavža, ki je razveseljeval s svojim spremstvom mlade in malo manj mlade kamor koli je prišel. Tuđi za leto 2000 smo dobili Betlehemsko lučko miru, naj nam sije vse naslednje tisočletje. X Lucija Živce je pravi živec, saj se v formuli .i vozi v ovinek z 200 km/uro! Bravo Lucija! X Z drugačnim občutkom in s profinjenim ravnote- žjem se na kotalkah ob temperamentni glasbi pred- stavlja mlada kolalkarica Maxi Cerar. Ob pomoči družine, dobromu trenerju bo zastopala barve dom- žalske občine še na mnogih prvenslvih. X Tuđi druge športne dejavnosti so v domžalski občini dobro zastopane, skrbijo za mladi rod, čisto na koncu pa naj vam zaupam, da mariborski gol brani Domžalčan Luka Grešak. Ta presneti nogomet bo v letu 2000 razburkal še marsikatero glavo. X V Rokovnjaču je vse polno zanimivosti s političnega življenja v občini Lukovica, veliko športa in drugih dosežkov, ki občanom polepšajo dan. Starše malčkov, ki čakajo na sprejem v vrtec, je razveselila novica, da bo v občini ob letu osorej dograjen nov vrtec, vsi potrebni papirji so že pripravljeni, občina bo zagotovila sredstva, slarši pa malčke, tako da živ-žava v dolini ne bo zmanjkalo. X Cesta, ki pelje po dolini Črnega grabna, ne daje prav posebnega razgleda. Vozniki moramo biti pažljivi, saj je cesta ozka in prometna, lahko pa opazimo, da se nanjo "pripenja" ćela vrsta majhnih poti, ki so speljane visoko v oba obcestna bregova. Na koncu lakih poti je ponavadi visoko v hribu skrita vasica. Tako se rxl novembra 1999 iz lavorij v Gorenje lahko pripeljemo po asfaltu, nič več blatne ceste, nič več odnašaja gramoza ob vsakem vočjem nalivu. X Večer v spomin na glasbenika Nika Zajca bo postal tradicionalna prireditev, saj prvih šeststo obiskovalcev in prizadevno delo članov Turističnega in olepševalne- ga društva Brdo lo zaslužijo. X Lukoviška godba se je zopel povečala za nekaj članov; prva predstavitcv lukoviške godbe zunaj občine, v dvorani Franca Bernika v Domžalah, je bila uspešna, saj je v kratkom času svojega delovanja enakopravno stopila ob bok godbam z žc stoletno tradicijo. X Osovna šola |anka Kersnika stoji na lepem mirnem prostoru in kar sama od sebe vabi svoje učence v nara- vo, zibelko vsega znanja. Planinski krožek, ki je zelo dejaven, aktivno sodelujc s Planinskim društvom Dom- žale, kjer v njihovom mladinskem odseku posvečajo posebno pozornost mladim ljubiteljem planin. X Vidnosl je varnosl, dve besedi, ki opo/arjala slarše in otroke, da so moramo pešci ludi sami varovali in opo- zarjali voznike naše s posebnimi odbojnimi lelesi, saj postanejo tako vidni vo/niku že na 1 .'ifi-metrski razdalji. X Društva so bila delovna tuđi v zadnjih mesecih leta 1999. Staro zdravilo nam dajejo čebele; da je med iz Črnega Grabna res kvalitoten, potrjuje veliko število priznanj, ki so jih lukovški čebelarji prejeli na sejmu Sadje v Gornji Radgoni. X Pevci moškoga pevskoga zbora janko Kersnik so skupaj z Oktetom bratov Pirnal Icr zborom Trla iz Žitare vaši na Koroškem pripravili v domžalskem kul- turnem domu Kerjakov večer, večer preprostega in zavednega moža s Koroške, ki je napisal nam vsem znane Mojcej, pa Katrca, pa še in še melodij. X 2000 krogov v leto 2000 jo prelokel veliki prijatelj Športnega društva Krašnja Dušan Mravlje, ki je v MENGŠAN ^MRpRI SOSEDIH nemogočih vremenskih razmerah držai hesedo, lekel in tekel, ne glede na nizke temperature, padavine in majhne kroge okrog igrišča ob Soli v Krašnji. X Konec leta 1999 sin v New Yorku pričakala ludi zakonca Lcderer, mož in žena, ki sta se smolrno pripravljala na zahteven podvig kar v domači dolini. V daljnji Ameriki sla fastno zastopala slovensko in občinsko zastavo. X Slovenci praznujemo božič že 1200 let. V prazno- vanje se je vpletlo mnogo običajev, med njimi kole- dovanje in običaji svetega večera, ki pa je lahko od vaši do vaši drugačen, na nas pa je, da tako drugačnost spoštujemo. ** V vseh treh ohfinnh so namenili sredstva za novo- lelni ognjemet, lepoto je ognjemetom odvzela megla v dolini, edino v Moravčah so rakete, ki so poletele v nebo izpred farne cerkve, nudile lep in dolgotrajen užitek vsem, ki so se zbrali ob zadnji maši v letu 1999 in pred farno cerkvijo nazdravili svetemu letu 2000. Po Slamniku, Rokovnjaču in Novicah iz Moravske doline je za vas "hrskala" Mica Kavka. Energetsko svetovalna plsarna Ljubljanska 69,1230 Domžale Telefon: 720100, 721 S21 Energetsko svetovanje ENSVET Zakaj? Evergetsko svetovanje ■ ENSVET ■ Je namenjeno sveto- vanju o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvlh In Je Pomembna pomoč vsem lastnlkom hlš in stanovan). Svetovanja so namejena vsem tištim, kl želite zmanjšati rabo energije ter s tem prlspevatl k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo In izbolJSanju blvalnlh razmer. Ka|? Energetsko svetovanje Je strokovno, brezplačno In neodvisno svetovanje, kar pomei, da se ne ukvarja s pro- lektlranjem projektov, ne zastopa prolzvodov in prolzva- Jalcev, ne poblra provlzlj, ipd. Energetsko svetovanje Je namejeno: ■ toplotni zaščitl zgradb, kamor sodi pravilna Izvedba toplotnih IzolacIJ zunaj In znotraj objekta, upoštevanje predplsov In norm ter poznavanje last- nosti izolacijskih materlalov, ■ Izbiri ustreznih oken in zasteklltve, • Izbiri ogrevalnega sistema In ogrevalnlh naprav ■ Se posebej pomembna Je pravilna Izblra In vellkost naprav, kar pomenl, da se pred vgradltvljo sistema v novogradnje lahko posvetujete, kaj naj bi vgradill, i ■ zamenjavi ogrevalnlh naprav In energenta, kamor sodi- j Jo sanacije zastarellh kotiovnlc, Izgradnja plinovodov In ; želji priključltve na omrežje, Ipd., '' Moj zdravnik 2000 ■ Med nami so Ijudje, ki so za svoje zivljenjsko poslanstvo ubrali pomoć Ijudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tuđi veliko zadovoljnih pacientov. Zato smo se pri reviji VIVA odločili za akcijo "Moj zdravnik 2000", ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklič. Za korekten polek akcijo bo skrhela slrokovna komisija, v katari so: predsednik prim. dr. Marko Demšar, prof. dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič. Akcija Moj zdravnik 2000 se je začela z izidom januarske Vivc, končala pa se bo z ra/glasilvijo najbolj cenjenega zdravnika za lolo 2000, 6. aprila na predvečer sve- tovnega dneva zdravja. Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako boste najbolj neposredno vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke. IN KA) MORATE STORITI' Izpolniti kupon in ga poslati na ured- ništvo revije Viva, Dalmatinova 2, Ljubljana (ime in naslov ter ime in pri- imek splošnega zdravnika, za katerega želite glasovati). m N A S V E T I ■ zmanjšanju porabe energije, kamor sodi ozaveščenost vsakega Izmed nas, kako prihraniti čim več energije In tudl pitne vode, ne da bi se pri tem odpovedali bivat- nemu udobju, • Izbiri ustreznega goriva, • sanaciji zgradb z nameom zmanjšanja rabe energije, - uporabi varčnlh gospodlnjsklh aparatov, ■ prlmernem ravnanju, ustreznih blvalnlh navadah, • uporabi obnovljivih virov energije (sonce, biomasa - les, hlajenje zraka, veter, voda), ■ možnostl prldobltve denarlh subvenclj, ekoloških kred- Itov itd. Kdo? v energetsko svetovalnih pisarnah po Sloveniji vas pričakujemo usposobljenl energetski svetovalcl, ki vam borno na osnovi strokovnega znanja In Izkušenj poma- gali polskatl prlmerne rešltve. Dobrodošlo Je tudl vaše znanje In Izkušnje. Tudl če ste nišo že zgradlll, stanovanje že kupili In opremili, pa vas pestljo problemi, ni prepozno. oglasite ; se in morđa borno lahko polskall težave in Jih odpraviii. i Brezplačnl nasveti vam bodo prlvarčevall denar, i povečall zadovoljstvo in ugodje bivanja. Prlporočamo i vam, da pred obiskom v plsarnl pripravite vprašanja in I podatke o zgradbi, ogrevalnlh napravah, porabl goriva In i projektni dokumentaciji. Tudl če niste čisto prepričani, i da lahko opišete problem, se oglasite. Pomagali vam ga j borno osvetim teoretlčno In praktično izvesti. Ce Je i potrebno, svetovalcl prldemo na objekt. : Po sestanku vam na dom pošljemo poročllo z nasve- ; tom. Krog bo zaključen takrat, ko boste strokovne I nasvete upoštevali In jih sami ali s pomočjo uspo- I sobljenlh, uresničlll v vašem domu. i upoštevanje optimalnih energetskih zahtev pri na- i čtovanju energijsko varčne hlše Ima neposreden j ekonomski učlnek. v prvi vrsti gre za učinkovito rabo i energije v zgradbi In s tem zmanjšanje onesnaževanja, i pa tudl za vlšjo ceno, kl Jo doseže nepremlčnlna. Poleg i ekovomskega učinka je potrebno upoštevatl tudl ; kakovost bivanja. i Energetski svetovalcl lahko s sodelovanjem občln pripravimo tudl predavanja o učinkoviti rabi energije, pri čemer upoštevamo želje krajanov. sodelujemo tuđi pri Izobraževanju odraslih In otrok. Sodelovanje s šolskiml programi poteka pri pripravi posameznih učnlh ur, nar- avoslovnlh dnevov Ipd. Dejavnikl, kl vpllvajo na rabo energije v«ake zgradbe se: Lokacijiki: geografska lega, regionalna lokcija, topografija zemljlšča, Izpostavljenost, naravne ovlre, vegetacija, mlkroklimatskl pogojl, mlkrolokaclja, veter, sončno sevanje. Konstrukcijski: geometrija in oblika zgradbe, mlkrokllmatske razmere zgradbe, toplotna akumulacija konstrukclj, elementi fasade, prezračevanje. Vseblniki: razporedltev prostorov, pasivni sistemi ogrevanja, aktivni sistemi ogrevanja. Znamenja, ki kaiefo na energetski problem: Poraba nad 15 litrov olja na m1 stanovanja na leto, kar Je posledica nelzoiiranostl objektov, zastarellh naprav In regulacije, nevzdrževanlh naprav In gorllnlkov, rosna stekla na oknlh, kl opozarjajo na netesnost oken, nlhanje zaves ob zaprtih oknlh, plesen na zidovlh, hlad z zidov, ledene svece na žlebovih, dlmnlk kondenzira in pušča rjavo barvo ter razpada, dimni pllnl so temni, gosti In smrdljivi. Nesanlranl dlmnikl ob prehodih na energetsko bolj učinkovite naprave In regulacijo, razslpnost z elek- trično energijo pri kuhanju, peki In pripravi tople sani- tarne vode. V DomZalah Je energetsko-svetovalna plsarna v prvent nadstropju obelnske zgradbe. Plsarna Je ođprta vsako sredo med 17.00 In 19.30 uro. Pokllćete lahko po tele- fonu 720100 ali na GSM 041 533 889. vabljenl! ivan Kenda, unlv. dlpl. Int. fKjSVCT ZDRAVjE I N LEPOTA , Ime in priimek _________________________________ I Naslov_________________________________________ | —----------------------------------------------------------------- | j MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo ' , predlagate, zdravstveni dom): i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------I | Če želite, napišite tuđi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno | I navcluiiije:________________________________________| MENGŠAN Cepljenje proti klopnemu meningitisu Že sedaj mislimo na pomlad, ko se pojavi nevarnost vboda klopov, ki povzročajo nevaren klopov meningitis. Ker je naše područje znano kot zelo kužno (saj klopa lahko dobi- mo doma ob potoku, na sprehodu ali v gozdu), smo že sedaj organizirali cepljenje proti klopovemu meningitisu in vas vabimo. Specialistična splošna ordinacija dr. Marta Rižnar-Bregar, specialist splošne medicine Zoranina 3, 1234 Mengeš MUZEJ MENGES OPOZORILO Vsako zadrževanje nepooblaš- čenih oseb na območju gradu Jablje je nevarno in kaznivo. Kaznivo je: povzročanje škode, vlom, kraja grajske opreme in inventarja ali odlaganje kakr- šnih koli odpadkov. Janez škrlep, direktor AVS Al DIO VIDKO SKRVIS 1234 Mengeš, Hribarjeva 38 tel,fex.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.-12. in 15.-18. ure sobota: 10.-12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENWOOD Izšel je prvi Vodnik po nevladnih organizacijah v Sloveniji. V njem so društva, zveze društev, ustanove, zbornice, sindikati, verske skupnosli in druge organizacije. Poznamo jih kot človekoljubna, civilnodružbena, stanovska, pokliena, strokov- na, prostovoljna, kulturna, športna, gasilska in druga združenja. Vseh je 12.000 iz pokrajin, mesl, mestec, krajev, trgov in vaši po vsej Sloveniji. Predstavljajo se s svojimi dejavnostmi, pro- grami in projekti, ki zajemajo različna življenjska področja. Vodnik je sestavljen lako, da je iskanje po njem enostavno in zanimivo. OPRAVIĆILO V decembrski številki Mongšana je v članku "Predstavilev pior.u'uihi (>l)('ine Mcngcš za lelo 2000" in podnaslovu Mengeš, sejna soba Občine MengeS, 6.12.1999 ob 18. uri, v uvodnom odslavku pri naStcvanju udelcžcnccv prKlo do napake. Gospodu ŠtcfanLj Borinu, predsedniku društva Mih.iclov srjem, w /,i ncijulii spodrs- Ija] pri tiskanju njogovega priimka iskreno opravičujemo. Uredništvo OBVESTILA VODNIK,; nevladnih organizacijah v Sloveniji izobraževanje v okolju skrb za varstvo okolja raziskovanje okolja varovanje okolja nabiralništvo zastopanje verovanje vzgoja varnost I jufoitel jstvo zago var ja nje lov in gojenje Slovenci po svetu zastopanje v okolju tehnifna samopomoč športne aktivnosti in rekreacija uravnavanje sobivanja tehniško ustvarjanje ohranjanje kulture izobraževanje raziskovanje gostiteljstvo druženje skrb pomoč reSevanje rehabilitacija podporništvo aktivnosti mladih I ju biteljs t vo narave umetniško ustvarjanje mednarodno sodelovanje MENGŠAN OBVESTILA vabi na tradicionalno narodnozabavno prireditev 16. POD MENGEŠKO MARELO v KD Mengeš, 12. februaija 2000 ob 17. in 20 uri NASTOPAJCKI: MengeSka godba s pevcema Ivanom Hudnlkom in |ull|o AvbeiJ MENGEŠKI ANSAMBLI: Alpski kvintet Stopar|l, Borisa Razpotnlka, Nagel), Mengeikl muzikanti, Slcer In Mengeški zvon Ansambel Tlneta Stareta (zasedba Izpred 15 let s Koscem In Trobcem na čelu) SLOVENSKI GOST: Ansambel Lo|zeta Slaka TUJE COST|E: ženska klapa Stonke (Hrvaška) SCENARIST: Franc Pestotnlk-Podoknlčar Tudl za pri|eten humor bo poskrbl|eno! Tuđi sama scena bo tokrat prijetna sprememba oz. presenečen)e! Kot vcdno bo tuđi tokrat prireditev v živo! Predproda|a vstopnic v KD Mengeš. LEPO VAS VABIJO MENGEŠKI GODBENIKI! ZAPOSLIMO KLJUčAVNIčARJA z znanjem CO2 in elektro varjenjem. Prednost imajo mlajši moški. Telefont 061/739 1 3O. ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama In skladlšče sta odprta ob petklh od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 1 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDEUAH IN PAZNIKIH OD 16.OO OD 21.3O URE. Novo v videoteki: VRAcJLO DOLGA (PATBACK), akcija igra: Mel Gibson Neuničljivi Porlcr (M. Gibson) uporno zahteva vračilo dolga, točno 70.000 dolar- jev, niti centa več, manj pa tuđi ne. Čeprav je denar "zaslužil" z ropom, je prepričan, da je denar samo njegov, loda... MATRICA (THE MATRIX), zf, akclfa igrajo: Kcanu Reeves, Laurece Fishburnc Matrica je akcijski stampedo, v katerem si navidezna resničnost, možjc v črnem, božje zarote, biblija, kung-fu in K. Recvcs podajajo roke in potoviinju skozi vratolomne in vrtoglave efekte se začnc. Priporočamo tuđi: - MARATOVCI TEČEjO ČASTNI KROG - satira - HELENINI LJUBEZNI (SLIDINC DOORS) - drama - LEGIONAR (LEGIONAIRE) - akcija, ]ean C. V. Damme MAFIISKA PRIČA (VVITESS TO THE MOB) - triler - VSTAlENjE (RESURRECTION) - triler, C. Lambert - NA PRVI POGLED (AT FIRST SIGHT) - Ijubezenski - MESTNE LEGENDE (URBAN LEGEND) - prihološki triler - JE ALI NI? (IN & OUT) - komedija, K. Kline - STUDIO 54 - kultni - MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI (LOCK, STOCK & TWO SMOKING liAARRELS) - kultni - PATRIOT - akcija, Steven Scagal - MOGOČNI )OE YOUG (MIGHTY )OE YOUG) - puslolovski VIDEO s—-—^—v (HSP Slovenska 28, Mengeš Telefon: 738 988 PRAVDA ZA VSAKO CENO (A CIVIL ACTION), pravniiki triler igidjo: John "li.ivoltd, Koberl Duv.ill lan Schlichtman (Travolta) je uspešen odSkodninski odvetnik. Prevzame le primere, pri katerih se lahko i/vcnsotlno pogodi in pri tem dobro zasluži, dokler ne dobi primera, ki spremeni... MENGŠAN ZASEBNA FIZIOTERAPIJA MIRA SKITEK ZDRAVSTVENA POSTAJA MENGEŠ • ZORANINA 3, MENGEŠ P0KI(DE)B£\ ff3LL33KI3 W£\E©t3 q V OBDOBJU FEBRUAR • MAJ 2000 1. Korektivna gimnastika in kratka predavanja o dobri telesni drži predšolskih in šolskih otrok Čas vadbe: četrtek od 17. do 1 8. ure 2. Terapevtska gimnastika za zdravo in obolelo hrbtenico Čas vadbe: prva skupina: četrtek od 18. do 19. ure druga skupina: četrtek od 19. do 20. ure 3. Terapevtska gimnastika za zdravo in obolelo hrbtenico namenjena predvsem moški populaciji Čas vadbe: četrtek od 20. do21. ure VADBO VSEH SKUPIN VODITA FIZIOTERAPEVTKI MIRA SKITEK ALI POLNA MALEŠIČ. VSE TERAPEVTSKE VADBE POTEKAJO V ZASEBNI FIZIOTERAPIJI MIRA SKITEK. VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA TEL. ŠT.: 738 - 129 OB PONEDEUKIH POPOLDNE IN V TOREK, SREDO, ČETRTEK TER PETEK DOPOLDNE. 'Možnost plačila na 2 obroka. 'Možnost koriščenja terapevtskih vaj druge osebe (družinski člani, prijatelji, sorodniki), ko zbolite ali ne morete priti na vadbo. 'Brezplačno posvetovanje ob vaših problemih s hrbtenico. 8 ikP(^POTNIK SUMA PROJEKT d.o.o. Moste 80ff, 1218 Komenda tel: 061 843 280, 041 325 685 faks: 061 843 285 Franc.Poglajen@siol.net Organiziramo in izvajamo raznovrslne prevoze oscb po naših programih ler po vaših željah in polrebah. Izvajamo razne neka- jurne in celodnevne izlete po Sloveniji. Popeljemo vas na zanimiv izlet, na smučanje, nočno smučanje, v toplice, v hribe, na razna nakupovanja, na zabave, poroke, sejme, razne prireditve, razstave, obisk cerkva, sv. maš itcl. Nekaj planiranih izletov v zimskem ("asu: Brežice-Terme Čatež, Olimlje-Podčetrtek, Piran, slovenska Istra, Brezje-Bled, Idrija ild. Nakupovanja: Palmanova, Celovec itcl. Vse to in še marsikaj drugega vam omogočamo uresničiti, doživeti v manjši skupini cea 8 oseb. Oglejte si naše programe, pokličite nas, da vam pošljcmo nove programe in se dogovorimo o realizaciji vaših želja. Telefon: 041 325 685 Banka Domžale obvešča vse poslovne partnerje o novih telefonskih številkah, in sicer: Sedei banice. Ljubljanska 62 72 45 300 Likvidatura, Ljubljanska 62 72 45 630 Ekspozitura Domžale, Ljubljanska 82 72 45 660 Ekspozitura Vir, Šaranoviževa 26 72 46 810 Ekspozitura Mengei, Slovenska 61 72 47 870 Ekspozitura Trzin, Mlakarjeva la 72 46 850 Ekspozitura Trzin, enota Piramida, Blatnica 18 09 910 Nova telefonska centrala omogoča strankam tuđi direktno klicanje, zato predlagamo, da si od delavcev banke, ki jih pogosteje kličete, pridobite direktne številke. banka domžale Banka za vas MENGŠAN Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, tele, sestrične in svakinje IVANKE ZMRZLIKAR se zahvaljujemo vsem suradnikom, prijateljem in znancem, ki sle nam slali uh sirani pri lej lcžkipivizkušnji. Iskrena hvala dr. Tumažu Mušicu za dulgotrajno zdravnišku pomoč in uskrbo. Zahvaljujemo se ludi usebjii holnišnice dr. l'clra Držaja za večmesečuu nego. lepa hvala gospodu Audreju Svelelu in vsem duhom/ikom, Meugeškemii zvonu Icr cerkvenemu zboru za hpo upravljen pogrebni obred. Uvala vsem za darovano cvetje, svece in maše Icr vsem, ki sle pokojno mamo obranili v lepem spominu. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, jmivijo, je čas, ki ćeli rane in je čas, ki tiikdar ne mine, ko zasaujaš se v sjiomine. Za vednoje zaspat mož in oče SILVESTER KRAGELJ Zahvala Zahvaljujemo se soroduikum, sosedom, prijateljem in znancem za lolažilue hesede. za darovano cvetje, svece in darove v druge uameue. Zahvala ludi dr. Gabrijeli Kovač- Mohar in vsemu zdravstvenemu osebju, ki mu je slalo ob sirani. Zahvala ludi gospodu župniku, pevcem Mengeškega zvona in vsem, ki sic ga jMispremili na zadnji poli. Žena Francka, sinjernej in hčerki Silva in Mojca z družinami V šamoti crni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje in spet si z njinti, ki sopred teboj odšli, in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. Vspomin 31- januarja mineva dve leti, odkar seje smrtno ponesrečila (pri Naklem) naša ljubljena hčerka, žena, mamica in sestrica JANA SLOKAN roj. HRIBOVŠEK Iskrena hvala vsem, ki seje spominjale, jioslujile ob njeueiu pivrancm grobu in ji jirižigale svečke v večni spomiu. l'risrčua hvala! V žalosti vsi njeni. MENGŠAN Skozi vrata rojstva pridemo v to tup deželo prebivat, skoz vrata smrti gremo v neznano večnost počivat. A.M. Slomšek Zahvala ob boleči izgubi dragega sina, očeta in dedija JOŽETA KUHAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorođnikom, sosedotn, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi sodelavcem izpodjetja Menina Kamnik, pevcem MKZ Zvon, gospodu Stoparju za čulno zaigrano Tišino. Hvala ludi gospodu župniku za lepo upravljen pogrebni obred. Hvala vsem za lepo misel, za vsak cvet in za vsako lučko na grobu naših zlatih babi in dedija, vsem, ki postojite v njun spomin. Obstalo je tvoje srce, utihnil je tvoj glas... Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata, pradeda, brata in strica STANETA KOSEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorođnikom, aosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, svece in svele maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvala gospodu Štandu Keriuu za lepo opravljen posluvilni obred in pevcem Mengeškega zvona za izbrane l>esmi. Hvala dr. Kovačevi za zdravstveno pomoč. l'osebej se zahvaljujemo vsem sodelujočim članom gasilskib drušlev ler praporščakom, ki ste tako svečano počastili očelovo gasilsko dejavnost. Posebna zahvala gospodu Jožclu Žargiju za poslovilne besede in oris očelovega 75-letnega dela pri gasilskem društvu. Hvala vsem, ki ste našega očeta obranili v lepem spominu. V spomin Pravijo, da čas ćeli rane. Čeprav bo te dni minilo že drugo teto, odkar najuje za vedno zapuslil najin dragi sin, pa so spomini še vedno živi. BLAŽ TRPLAN Vsem, ki ga ohranjale v svojem spominu, ki ohiskujde njegov prerani grob, mu prižigale lučke in jmnašale cvelje, iskrena hvala. Mami Mojca in očijože Trplun Vsi njegovi isn MENGŠAN V življenju le skrbi in delo sipoznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Vdšcl si tja, kjer več ni bolcčin, a nale vučno bu oslalspomin. ločitev je naša usoda, združilcv naše upanje. Zahvala V 75. letu nas je za vedno zapuslil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric LOJZE ŽUPAN upokojeni kovaški mojster. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soscdom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, svece hi darove v druge namene ler vsem, ki sli 'ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala ludi gospodu župniku Maleju Zevuiku in pevcem cerkvenega zbora za poslovilni obred, kol ludi pevcem iz I'redoselj pri Kranju za čulno zapele pesmi, I'CD Mengešza spremstvo in gospodu Aljažu Komparetu za Tišino. Vsem skupaj ler vsakemu posebej še enkral iskrena hvala! Vsi njegovi Zahvala V 81. letu starosti je nenadoma odšel od nas naš dragi ata, stari ata, brat, stric, svak in tast FRANC KRALJ Malnov ata iz Loke pri Mengšu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, soscdom, prijateljem, znancem, kolektivom Napredek - Dom Market Domžale, IMK - Ljubljana in KI.I - logatec, preilseduikii /veze horccv Meugeš za poslovilne besede ter vsem tištim, ki stega v lako velikem šlevilu pospremili na zadnje počivališče, mu darovali cvetje, svece, sv. maše in se poklonili njegovemu spominu. Uvala vsem za pisue in ushic izraze sožalja. Zahvaljujemo segosjiodu župniku l'avlu Krtu iz Trziua za lepo ojnavljen pogrebni obred in jH'vskemu oktetu Zvon Mengešza zapele žalostinke in gosj>odu Siopnrju za sočulno zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkral hvala. Vsi njegovi Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Zahvala Ob boleči in nenadomeslljivi izgubi našega dragega očeta, moža, sina in brata MARIJANA SKOK (avtoklepar iz Mengša) se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, soscdom, prijateljem, znancem in. vsem za izrečena jnsna in uslna sožalja, /)odarjeno cvetje in svece ler vsem, ki stega v velikem šlevilu pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala sodelavcem kolektiva KIK-Kamuik in Leonu za pomoč vpn'ih uajležjih Ireniilkih. Zahvaljujemo se ludi gospodu župniku Slanelu Keriuu za lepo opravljeu poslovilni obred, Mengeški godbi ler (,'regi in Roku za sočni no zaigrano poslednjo melodijo. Še enkral iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! Žena Anica, sinova Boštjan in Ernest, mama Marija, bratjanez in ostalo sorodslvo PROSTOR ZA POKROVITELJA STRIPA informacije: Matjaž Koncilja, urednik (041661517) Knjižne novosti (Enota Mengeš) ODRASLA STROKA sploSno • FAGANEL, )ože Zoisovi rokopisi: popis. - Ljubljana : ZRC SAZU, ZaložbaZRC, 1999 FILOZOFIJA • BUBER, Martin Dialoški princip. - Ljubljana : Društvo 2000, 1999 • BUBER, Martin Problem človeka. - Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 1999 • EPAR, Drago Za družino in življenje. - Ljubljana : Družina, 1999 • IPAVEC, David Ćlovek : tako razmišljam. - Ljubljana : Spes, 1999 • KINGSTON, Karen Ustvarjanje svetega prostora in feng šui. Ljubljana : Iskanja, 1999 PSIHOLOGIIA • HA/, Louisc L. Nikoli ni prepozno. - Nova Gorica : Fno, 1999 • SMEDES, Lewis B. Odpusti in pozabi: kako zacelimo rane, ki jih nismo zaslužili. - Kranj: Ganeš, 1999 • VVEGSCHEIDER-Cruse, Sharon Dekliški klepet: dnevi razmišljanja za ženske vseli starosti. - Tržič: Učila, 1999 VERSTVO, BOGOSLOVJE • HRASTEL), Franc Otrok luči. - Ljubljana : Družina, 1999 • lOANNFSPaulusll, papež V znamenju svete trojice : okrožnice. Ljubljana: Družina, 1999 • I.ABOA, luan M,iria Kršćanstvo - 2000 let. - Koper: Ognjište, 1999 • O'BRIEN, Joanne Atlas verstev sodobnega sveta. - Ljubljana : Družina, 1999 • ŠPIDŠK, Tomaš Umetnost očiščevanja srca. - Ljubljana : /upnijski urad Ljubljana-Dravlje, 1999 • VI/IJA sodbe : razodetje - apokalipsa. Ljubljana : Mont, 1999 • ZBORNIK župnije Senljernej. - Ljubljana : Družina, 1999 POLITIKA • FRIN.Aleš Vsi moji predsedniki. - Ljubljana : Mladinska knjiga : liskama Optima, 1999 • NEAK, Dušan Hladna vojna. - Ljubljana : Modrijan, 1999 • FINK, Božidar Na Uljem v domovini : članki in govori. - Celovec; I jubljana; Dunaj: Mohorjeva založba, 1999 • OŠLAK, Vinko Postatai ob knježjem kamnu : eseji in ćlanki. - Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva družba, 1999 • ŽENSKE, politika, demokracija : za večjo prisotnost žensk v politiki. - Ljubljana : Urad za žensko politiko, 1999 EKONOMSKE ZNANOSTI, GOSPODARSTVO, DELO • BE; Nevenka Zakon o davku na dodano vrednost s komentarjem in podzakonski akti. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 • KOMAN, Maljaž Uvod v mikroekonomijo : zbirka nalog. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 • MERCER, David Trženje za managerje. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 • OBMOCNA obrina zbornica (Domžale). - Domžalc : Obmofna obrtna zbornici, 1999 • I'OSPI Si VAN|I lehnološkega razvoja Slovenije ; zbornik. - Ljubljana : Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, 1999 • PRASNIKAK, Jane/ Uvod v mikroekonomijo. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 PRAVO • DOS|I: Nasilje nad ženskami. - Ljubljana : Urad vlade Republike Sloveniji; /a žensko politiko, 1999 • KOCBI K, Marijan Komentar novel zakona o gospodarskih družbah, -1 jubljana : Gospodarski vestnik, 1999 • ZABEL, Bojan Tržno pravo : teorija in praksa pravnega urejanja trga. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 VO|NA VEŠČINA • DORNIK Subelj, I juba Oddelek za zapita naroda za Slovenijo. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999 VZGOIA, SoiSTVO, IZOBRAŽEVANJE • JESENOVF.C, Ana, 1960- Književnost na maturi 2000. - MengoS: ICO, 1999 • PAVI IIIA, Boris Zgodovina n,i maturi 2000. -1 jubljana : Oplima, 1999 • PEDAGOŠKI pogledi na Antona Martina Slomška. • I jubljana : Slovenski šolski muzej, 1999 • PIRAT, Zvonko Poizkus opredelilve učbeniških kompletov za matematiko. - Ljubljana : Zavod RS za šolslvo, 1999 • SOLA uporabnih umetnosti Famul Stuart. - Ljubljana : Kulturno društvo Galerija GT, 1999 • VVAMBAO I, Mihael Drugačna šola : konvergentna pedagogika v osnovni soli, - Ljubljana, DZS, 1999 %$ «•*, <.*+* *» * 30.12.1999... MIŠA NAJBOlj POvPRECNEGA MENGŠANA... f KAKŠNA SVINAR::A! NO, POGLEJ 'JU ŠKATLOI LJUDjE Jlri NE PUCAJO po;. PA JAMRAJO. DA v SE RODO HROŠČ: NOT2AREDL1 SE '/IDI. DA NIHCE NIMA KUMA' -<[Q SE GA TV-Olt 2 MIINICO POLIJE. ANE?! POL SE PA PUCA! ROM JE6T TKO SPUCAIA, DA SE BO (CAR svE'in.i POLDE!! 'KVA PA JE? y KJE SI SPET BIL?! I PETARDE SEM METAL, ' PA RAKETE SEM \ SPUŠAU / ' JA, JA I NE P02AR, DA MORŠ TAMALMI.J ŠE REFERAT NAnPKAf, DA GA BO POL NESl SOšOLCU. KER GA NJEGOVA SESTRA RAR, DA GA BO DALA SOŠOLK,', KER GA SE NI X. MARDl'.A IN GA RAB ŽE PO /^-^^^ POČffNICAK! _ ^ bEVEDA1 SAMO PRIŽGEM TA r . KOMPJUTERI p mm ti<- /;W/^v {Q Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križankc, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slavenska c. 30,1234 Mengeš do 8.2.2000. Sreča bo med poslanimi pravilnimi^rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Servisa DEBEVC MENGEŠ, in sicer: 1. nagrada: majica in kapa SERVIS DEBEVC, 2. nagrada: majica SERVIS DEBEVC in 3. nagrada: kapa SERVIS DEBEVC. Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki Mengšana. Naprošamo vse, ki bi želeli prispevati nagrade za naslednje križankc v glasilu Mengšan, da to sporočite odgovornemu uredniku po telefou 041 661 517. AVTOR MARKO DRESCEK KLAV1RJU P000BNO GLASBILO ČEMBALO IZREK, AFORIZEM PISATEU ZORMAN POCANJEK Kl SE RAZVIJE RASTLINO NICK NOLTE FRANC. ROMAN0-PtSEC (EMILE) SREDNJE VELIKA DIV JA PTICA AVTO DEBEVC Slov. ETNOCOC (NAŠKO) ) A/ SAMICA KRALJA ZIVALI £ J A/ P | MliNOliS | PROSTOR-NINSKA MERA ZA VINO 0 AKTtNIJ c OELAVEC PRI JARMENIKU VLADIMIR LEVSTIK V i OTROSKO "OELO" SLIKAR KLEMENCiČ NASA VALUTA NOVO MESIO n ROBERT ALTMAN SLAVNOST-NO UTUR-CICNO OBLAČILO DuSevno nerazvita ŽENSKA, BE8KA r P ( 0 T A MORE-BITNOST. MOZNOST CLAVNO MESTO REPUBLIKE JEMF.N m TOVARNA V CELJU £. A 0 jakost n c AMER. ICRALCC (WARREN) 0 r ICRALEC RANER ARABSKO OCRINJALO 0RZAVLJAN NACISTlCNE nemCuc ft OBMIOCJE POVRŠINA E L TV vooi-TEUICA LONCYKA t OCE OTOK med K0RZIK0 IN ITALIJO t- $ NAMEN, NAMEMITEV (\ h E h A REKA NEMflJI KITOV IZRASrEK Šahovska ficura KMET P / 0 A/ TEKAC BOLDON r 0 BARVILO (REDKO) i? P 1/ i ć B NEPORO-ĆENA ZCNSKA LOVEC NA KUNE DRUZABNI AMERI5KI PLES PRST IZ PREPARE-LF.CA LISTJA i } ft i/ H ZBADLJI-VOST. ZADIRCNOS KONICA c 5 T ZBIRKA DIAPO-ZITIVOV SVETILKA južno DREVO UŽIfNIMI PLO0OVI 0 i h ICRALEC NA POULlCNO GLAS BILO NEDORASEL FANT n [/ L CNUS (KNJIŽNO) T u J> JOŽE PLECNIK TELO OBLECE-NOST V PUSTNO SF.MO A/ n h L hf 0 5 7 RAVEN PROSTOR. PLOSČAD ANTON INGOLlC P / EMIL ADAMlC PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI £ r PREVLEKA ZA ODEJE (P000V.) K P ft KRAJ NA riNSKCM f- P E REjEVALNI COLN PONOS SCLEN zeliSCni NAPITEK c A i) VOSClUC. ĆESTITKAR f- u L PERUJSKI INOIJANEC APETIT VINORODNA RASILINA r T fl MESTO JUŽNI SRBUI / > OCLARSKI KUP P P) 4. IN 2. VOKAL BINE MATOH IVAN TAVĆAR MUSUM. MOSKO IME u i 3 EOIPC. BOC S PASJO GLAVO V U h s ORAFICNA EJAVNOST T 1 5- MEDNA-RO0NA vojaSka POCODBA k r R0U*N KONCAR L K ZMACOVIT KONEC Šahovske partije p 7 SOPRA-NISTK ONDINA t KLAS INC 0 7 r ft Pravilno geslo križanke v decembrski številki Mengšana: | "BRUŠENJE IN LAKIRANJE PARKETA" ' Žreb je izmed številnih poslanih pravilnih odgovorov nagrade razdelil takole: 1. nagrada: Marija Sadar, Levčeva ulica 5, Mengeš 2. nagrada: Tina Delič, Glavni trg 1, Mengeš 3. nagrada: Marjanca Lavrič, Kolodvorska 6, Mengeš MENGŠAN ETNOLOGIJA. FOLKLORA • BETTELHEIM, Bruno Rabe čudežnega : o pomenu pravljic. - Ljubljana : Studia humanitalis, 1999 • MED in medeni kruhki v slovenskem Ijudskem izročilu. - Ljubljana : samozal. D. Kunaver, 1999 • TOMAŽIČ, Tanja Igrače : zbirka Slovenskega elnografskega muzeja. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej, 1999 CEOLOGIIA. BIOLOCIIA • NOVAK, Bernard,! Sistem živih bitij. • Ljubljana : Modrijan, 1999 • ŠTERBENK, Emil Šaleška jezera. - Velenje : Erico : Pozoj, 1999 COSPODINISTVO • FURET, Alain Čar marmelad. - Ljubljana : Vale-Novak, 1999 MEDICINA • FLIS, Vojko Krene žile. - Ljubljana : Odin, 1999 • OBERBEIL, Klaus Zdravtlna moč sadja in zelenjave. - Ljubljana : Prešernova družba, 1999 • PRACONTAL, Michel de Vojna proti tobaku. - Ljubljana : Krtina, 1999 INŽEN1RSKE VEDE, RAZNE INDUSTRI|E IN OBRTI • CRITICAL Art Ensemble Elektronska državljanska nepokorščina. - Ljubljana : Založba ž'cf., 1999 • KRAUT, Bojan Krautov strojniški priročnik. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1999 • MEDVED, Drago Šampanjec : sreča sveta. - Ljubljana : Rokus, 1999 • POŽENEL, Peter Trojezični elektronski slovar: angleško-nemško-slovenski. - Ljubljana : tehniška založba Slovenije, 1999 • ŠULER, Aleš CorelDRAW! 9.0. - Nova Gorica : Flamingo, 1999 VODENIE IN ORGANIZACIIA POSLOVANIA PODJETIJ • BERLOGAR, Janko Organizacijsko komuniciranje. - Ljubljana : Gospodarski vest- nik, 1999 • HAZ, Julie Uspešni na delu : razumevanje naravnanosti in gradnja odnosov. - Grosuplje : Potrditev, 1999 • MOŽIĆ, Cecilij.i Zakon o računovodstvu : s komentarjem. - Radovljica : Skriptorij KA, 1999 • VOLPI-Lisjak, Bruno Delamaris 1879-1999. - Izola : Delamaris, 1999 TEORIIA UMETNOSTI • UMETNINA: kaj je to? - Ljubljana : Sorsov center za sodobne umetnosti, 1999 PROSTORSKO UREJANIE, URBANIZEM, VARSTVO SPOMENIKOV • MESTOMORFOZE. - Ljubljana : Sorosov center za sodob- ne umetnosti, 1999 • ZELENI zakladi ob Savi in Krki: naravna dediščina v brežiškem gozdnogospodarskem območju. - Brezice : Zavod za gozdove Slovenija, 1999 UPODABLIAJOĆA UMETNOST, FOTOCRAFIIA • BERCER, |ohn Rabe fotografije. - Ljubljana : Sorosov center za sodobne umetnosti, 1999 • KOGOI, Oskar Nature design. • (S.l.): Oskar Kogoj, Studio International, 1999 • PIRNAT, lanez Visoka pesem : risbe na kamnitih ploščah. - Ljubljana GLASBA • RAVNIKAR, Bruno Osnove glasbene akustike in informatike. - Ljubljana : DZS DRUŽABNE ZABAVE, PLES, IGRE, ŠPORT • HEDERIH, Darko Z ugankami do znanja : kako sestavljamo in kako rešujemo uganke. - Ljubljana : Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1999 • ŠPORT ■ tvoja izbira. - Ljubljana : Gzrus, 1999 ARHEOIOGIIA. DOMOZNANSTVO • IMAGO Sloveniae = Podoba Slovenije. - Ljubljana : Imago Sloveniae, 1999 • KOZINC, Željko Lep dan kliče : 150 izletov po Sloveniji. - Ljubljana : Modrijan, 1999 • OKIČ, Fani Megalit. - Radovljica : DirlakTA, 1999 • PUFF, Rudolf Gustav Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina. - Maribor : Obzorja, 1999 ZGODOVINA • DACHAU : fotografije in risbe iz koncentracijskega taborišča s komentarjem. - Celje : Skupnost internirancev Dachaua za Slovenijo, 1999 • KULTURNE poti 1999 : vodnik po spomenikih. - Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, 1999 • POMLAD narodov Celovec; Ljubljana; Dunaj : Mohorjeva založba, 1999 ODRASLO LEPOSLOVIE IEZIKOSLOVIE. FILOLOGIIA • BENČIK, Miki Ein bisschen mehr als alle anderen —. - Ljutomer: samoz- al.,1999 • BRAMBII.LA, Rosanna Buongiorno!. Italijanščina za začetnike. - Ljubljana : DZS, 1999 • PERKO, lanja Razčlemba neumetnostnega besedila ; priprave na maturo SJK. ■ Ljubljana : Gzrus, 1999 • BA|T, Aleksander Bermanov dosje. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • BALLE, Solvej Po zakonu : štiri poročila o človeku. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1999 • BANIĆ, )anez Fakulteta za zrak : satirični roman. - Novo mesla : Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1999 • BRITPULP! - London: Flodder and Stoughton, 1999 • BROSNAHAN, Tom Turkish phrasebook. - Mowthorn : Lonelz Planet Publicalions, 1999 • ČOKOLADA za žensko dušo : 77 zgodb, ki bodo ogrele vaSe plemenito srce. • Tržič : Učila, 1999 • GRABNAR, Boris Zgodovina retorike. - Ljubljana : Šola retorike, 1999 • HIBBERT, Fleanor Burford Sedma rlevica. - Murska Sobota : Pomurska založba ; Ljubljana : Svet knjige, 1999 • INZKO, Marija Zvesta srca : zgodbi iz Roža. - Celovec; Ljubljanač Dunaj: Mohorjeva družba, 1999 • |ACQ, Christian Ramzes. Bitka pri Kadetu. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • IANUŠ, Gustav Metulj. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj: Mohorjeva založba, cop. 1999 • IOANNES Paulus II, papež Ljubezen mi je vse razodela. -1 jubljana : Belart, 1999 • KUR|A lužica za dušo : modrosti, ki vam okrepijo srce in obrusijo duha. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • LUTMAN, Andrej Vzbrsti vrst. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1999 • MULLER, Nicole Kajti to je tisto strasno pri Ijubezni. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1999 • N DAS, Pfter Konec družinskega romana. - Mursk.i Sobota : Pomurska založba, 1999 • NA|BOL|ŠE šale o norrih. - Grosuplje : Modena ; Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • NA)BOL|5E šale o Slovencih. - Grosuplje : Modena ; Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • NAIBOLJSe šale o soli, učencih in učiteljih. - Grosuplje : Modena č Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • NAJBOI.J-Se šale o zdravnikih in medicinskih sestrah. - Grosuplje : Modena ; Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • ORE5NIK, |anez Krepke in šibke dvojnice v skladnji. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1999 • OSOINIK, Iztok Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni. - Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 1999 • PATERNU, Boris Od ekspresionizma do postmoderne : Studije o slovenskem pesnišlvu in jeziku. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 • STEEL, Danielle Dragulji. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • STF.CEL, Marjeta Esej na maturi 2000. - Mengeš : ICO, 1999 • ŠKARI, Igor V iskanju izgubljenega govora. - Ljubljana : Šola retorike, 1999 • ŽAI.OHAR, Metod Priročnik z vajami za maturo iz nemškega jezika. - Ljubljana : Czrus, 1999 LITERARNA TEORIIA IN STUDIJE • BO/IČ, /oran Ljubezen in smrt v slovenski krajši pripovedi. - Ljubljana : Modrijan, 1999 • SVETINA, Janez Duhovna govorica pravljic. - Branik : Abram, 1999 BIOGRAFIJE • AS zidanja : zbornik ob 75-letnici dr. Valentina Inzka. - Celovec č Ljubljana č Dunaj: Mohorjeva založba, cop.1999 • PAHIČ, Stanko Dolgo potovanje v Ljubi Jano : spomini prekomorca. - Logatec : Vojni muzej, 1999 • SIVEC, Ivan Brata Avsenik : evropski glasbeni fenomen iz begunj na Gorenjskem. - Mengeš: leo, 1999 MLADINSKA STROKA SPLOŠNO • ASM, Russell Neverjelne primerjavc. - Ljubljana : Slovenska knjiga, 1999 PSIHOLOGIIA • PIPI UK, M.irz Sodobna Ofelija : obvarujmo osebnost odraščajočih deklet. - Tržič: Učila, 1999 • VVEGSCHEIDER-Cruse, Sharon Dfkliški klepet. - Tržič : Učila, 1999 PRAVO • POSTAVI se za svoje pravice : knjiga o človekovih pravicah, ki so jo napisali, ilustrirali in izdali mladi z vsega sveta. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1999 VZGOJA. ŠOLSTVO. IZOBRAŽEVANJE • MANNING, Mirk Zbiraleljstvo. - Tržič : Učila, 1999 EKOLOGIJA • CORTESE, Dario Soline. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999 • KNAPP, Brinu Deljenje. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1999 • KNAPP, Brian Odštevanje. - Murska Sobota : Pomurska zalojb.i, 1999 • KNAPP, Brian Računanje na pamet. ■ Murska Sobota : Pomurska založba, 1999 • REDFERN, Martin Najlepša knjiga o vesolju. - Tržič : Učila, 1999 GEOLOGIJA. BIOLOGIJA • IIARRIS, Nicholas Potovanje v središče /emlje. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1999 • PICKERINC, I ran Živali v naravi, mitologiji in človoškem duhu. - Radovljica : Didakta, 1999 • RAHIR, Rente Takšni so moji sledovi. - Ljubljana : Kres, cop., 1999 GOZDARSTVO. KMETIJSTVO • O" rsiril.l, Amanda Najlepša knjiga o psih. -Tržič: Učila, 1999 MLADINSKO LEPOSIOVJE • BARONIAN, Jean-Bapliste Vaja dela mojstra. - Tržič : Učila, 1999 • BIBA leže, biba — : 150 otroških in nam Ijubih pesmi. - Kamnik : Harlekin, 1999 • BR/ANF, Ann Jamini in mreža laži. - Ljubljana: Gorica, 1999 (A to>ie&, %. ^efaucanfa 2000 a