ZBORNIK PRISPEVKOV S STROKOVNEGA POSVETA DUŠEVNO ZDRAVJE V STAROSTI: PODPORA STAREJŠIM V MESTNI OBČINI LJUBLJANA DUŠEVNO ZDRAVJE V STAROSTI: PODPORA STAREJŠIM V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Zbornik prispevkov s strokovnega posveta Glavni urednik: Amir Crnojević Programski odbor: Amir Crnojević Pika Nahtigal dr. Marija Milavec Kapun dr. Branka Javornik Jezikovni pregled: Neža Kelc Oblikovanje: Štajn Arhitekti Oblikovanje naslovnice: Pika Nahtigal Izdajatelj: Gerontološko društvo Slovenije Odgovorna oseba izdajatelja: Amir Crnojević, predsednik Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2025 Prva e-izdaja Zbornik je v pdf formatu prosto dostopen na povezavi: https://www.gds.si/publikacije/ Datum objave: 28. maj 2025 Uporaba, razmnoževanje in predelava v nove dokumente so dovoljeni izključno v nekomercialne namene ob doslednem navajanju vira: Crnojević, A. (ur.). (2025). Duševno zdravje v starosti: podpora starejšim v Mestni občini Ljubljana: zbornik prispevkov s strokovnega posveta. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Izdajo zbornika prispevkov s strokovnega posveta sofinancira Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 236801539 ISBN 978-961-95692-7-6 (PDF) KAZALO Program strokovnega posveta 03 Predgovor župana Mestne občine Ljubljana 06 Zoran Janković Uvodnik predsednika Gerontološkega društva Slovenije 08 Amir Crnojević Med marginalizacijo in dostojanstvom: osebna zgodba o duševnem zdravju, izgorelosti in 11 samoaktualizaciji doc. dr. Tanja Balažic Peček Integracija psihiatrične oskrbe za starejše v sistem zdravstvenega varstva 14 prof. dr. Vesna Švab, Emilija Medved Kako (ne)poslušamo starejše? Psihoterapevtski uvidi v času hitrih rešitev 16 prof. dr. Miran Možina Nevrodegenerativne bolezni in njihova povezava z duševnim zdravjem v starosti 19 prof. dr. Zvezdan Pirtošek Preventiva duševnega zdravja - izkušnje v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma 22 Ljubljana Blaž Skočaj Skok, mag. Jožica Mesarič Prostovoljstvo kot most proti osamljenosti: psihosocialna opora starejšim v domačem okolju 24 Mateja Guštin Gibanje, skupnost in preventiva – izkušnje s terena 27 Zdenka Kavčič, Danijela Bratec Vloga skupin za samopomoč pri krepitvi duševnega zdravja starejših ljudi 30 mag. Mateja Prosen, doc. dr. Barbara Grintal Dnevne aktivnosti kot prostor za krepitev duševnega zdravja 33 Sara Dalila Lučić Sodobni pristop pri ocenjevanju kognitivnega staranja – opažanja, izzivi in priporočila 36 Anita Demšar, Ajda Ogrin, Tisa Pavlovčič V središču skupnosti, v središču dostojanstva: pravice starejših in duševno zdravje 39 viš. pred. dr. Suzana Oreški Skupnostni pristopi k duševnemu zdravju starejših ljudi 41 Amir Crnojević Zapiski 44 Predgovor župana Mestne občine Ljubljana Skupaj gradimo skupnost, v kateri je vsakdo slišan, vključen in cenjen – tudi, ali še posebej, v tretjem življenjskem obdobju. Dejavni in aktivni tudi v tretjem življenjskem obdobju Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana V sodobni družbi se vse bolj zavedamo, da kakovost življenja v starosti ni odvisna le od telesnega, temveč tudi od duševnega zdravja in občutka pripadnosti skupnosti. Duševno zdravje v poznejših letih predstavlja temelj človekovega dostojanstva, občutka varnosti in prepričanja, da ostaja pomemben, slišan in cenjen člen družbe. Staranje prebivalstva je eden ključnih družbenih izzivov sodobnega časa, ki zahteva premišljene ukrepe in sodelovanje različnih deležnikov. Kot poudarjajo tudi strokovnjaki, je za ohranjanje duševnega zdravja v starosti ključna socialna vključenost. V Mestni občini Ljubljana si zato prizadevamo ustvarjati okolje, v katerem lahko tudi starejše občanke in občani ostajajo aktivni, povezani in soustvarjalci družbenega življenja. Pomemben steber te podpore predstavljajo dnevni centri aktivnosti, ki jih že vrsto let kontinuirano podpiramo v različnih četrtnih skupnostih. Ti centri preprečujejo osamljenost, spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, krepijo občutek pripadnosti in pomembno prispevajo k duševnemu zdravju starejših. Poleg tega podpiramo tudi vrsto specializiranih programov za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Med njimi so dnevni centri za osebe s težavami v duševnem zdravju, stanovanjske skupine, svetovalnice, skupine za samopomoč, delavnice, tečaji, programi spremljanja uporabnikov, zagovorništva ter ozaveščanja in informiranja o pravicah. Posebno pozornost namenjamo tudi starejšim, ki zaradi zmanjšane mobilnosti ali zdravstvenih razlogov večino časa preživijo doma. Zanje so nepogrešljive socialne oskrbovalke Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, ki poleg strokovne pomoči zagotavljajo tudi dragocen osebni stik. Ta redna in zaupna bližina ni pomembna le z vidika praktične pomoči, temveč pomembno prispeva k duševnemu zdravju in zmanjševanju občutka osamljenosti pri starejših v domačem okolju. Naša vizija zdravega in aktivnega staranja temelji na celostnem pristopu, kjer se telesna dejavnost, duševno zdravje, socialna povezanost in vseživljenjsko učenje prepletajo v podporno mrežo za kakovostno življenje v starosti. S programi brezplačnega izobraževanja, računalniškega opismenjevanja, prostovoljstva ter s pestrim kulturnim in športnim dogajanjem starejšim omogočamo, da ostajajo ustvarjalni, dejavni in vključeni člani družbe. Kot sem že večkrat poudaril: starost za nas ni ovira, temveč priložnost. Priložnost, da vsak trenutek življenja živimo polno, rastemo in se razvijamo. Ljubljana kot mesto, prijazno starejšim, ostaja zavezana ustvarjanju pogojev, v katerih bo vsak posameznik – ne glede na starost – lahko živel dostojno, varno in kakovostno življenje. Uvodnik predsednika Gerontološkega društva Slovenije Zato je posvet ponudil tudi razmislek o družbenih odzivih na starost in stisko: kako kot družba (ne) poslušamo starejše ljudi? Kako jih vključujemo v razpravo o njihovem življenju in potrebah? V sodobni družbi, kjer staranje prebivalstva postaja ena ključnih družbenih tem, dela. dobiva duševno zdravje v starosti vse večjo težo. Pogosto ostaja prezrto, skrito za tišino, osamljenostjo ali stigmo, čeprav predstavlja temelj človekovega blagostanja Naj zbornik, ki je pred vami, ne bo le dokument preteklega dogodka, temveč živa tudi v poznejših letih življenja. V Gerontološkem društvu Slovenije si že več kot podlaga za prihodnje delo, sodelovanje in spremembe. pet desetletij prizadevamo za celostno razumevanje staranja ter za krepitev dostojanstva in kakovosti življenja starejših ljudi. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana smo maja 2025 organizirali strokovni posvet Duševno zdravje v starosti: Amir Crnojević, Podpora starejšim v Mestni občini Ljubljana, kjer smo skupaj s strokovnjaki, izvajalci Strokovne in skupnostne perspektive duševnega zdravja Vsem predavateljem in avtorjem prispevkov se iskreno zahvaljujem za njihov v starosti doprinos ter tudi vsem sodelujočim in podpornikom, ki so s svojo prisotnostjo, izjemnim delom in angažiranostjo soustvarili ta pomemben dogodek. Hvala Mestni občini Ljubljana za dolgoletno podporo in prepoznavanje pomena gerontološkega predsednik Gerontološkega društva Slovenije in predstavniki civilne družbe osvetlili izzive in priložnosti, ki jih to občutljivo področje prinaša. Posvet je povezal poglede strokovnjakov s področij javnega zdravja, psihiatrije, psihoterapije, socialnega varstva, gerontologije in vsakdanjih praks v lokalnih skupnostih. Predstavljeni so bili pristopi zgodnjega prepoznavanja duševnih stisk, pomen skupin za samopomoč in gibanja, vloga organiziranega prostovoljstva, terapevtski uvidi iz prakse ter izkušnje, kako v skupnosti prepoznati in podpreti posameznika, ki ga prizadenejo stiske, povezane s staranjem, izgubo, boleznijo ali socialno izključenostjo. Prispevki v tem zborniku ponujajo dragoceno znanje in navdihujoče primere dobre prakse, ki lahko pomagajo kot usmeritve tudi širše – zunaj meja Ljubljane. Posebno vlogo v tem procesu ima Mestna občina Ljubljana, ki s svojo podporo omogoča razvoj programov za starejše ljudi in krepi kulturo vključevanja. Dnevni centri aktivnosti, socialna oskrba na domu, skupine za samopomoč, svetovalne linije, preventivni zdravstveni programi, gibanje na prostem in različne oblike družabnih dejavnosti tvorijo pomemben del mreže, ki skrbi za psihosocialno varnost starejših meščank in meščanov. Leto 2025 je bilo za naše društvo tudi simbolno izjemno pomembno. Gerontološko društvo Slovenije je prejelo plaketo glavnega mesta Ljubljana, kar razumemo kot globoko priznanje več kot pol stoletja trajajočemu delu na področju staranja, skrbi za starejše in razvoja gerontološke stroke. To visoko mestno priznanje potrjuje, da je skrb za starejše ljudi v Ljubljani ne le odgovornost, temveč tudi vrednota. Ponosni smo, da je naše strokovno, prostovoljsko in povezovalno delo prepoznano kot pomemben del utripa in identitete mesta, ki spodbuja sočutje, znanje in medgeneracijsko povezanost. Duševno zdravje starejših ljudi se ne začne v bolnišnici ali na terapevtskem stolu – začenja se v skupnosti, v vsakdanjem odnosu, v družbeni klimi, ki prepozna, sliši in ceni starejše kot dragocene člane skupnosti. Med marginalizacijo in dostojanstvom: osebna zgodba o duševnem zdravju, izgorelosti in samoaktualizaciji doc. dr. Tanja Balažic Peček Fakulteta za uporabne družbene študije, Gregorčičeva ulica 19, Nova Gorica IAO, Inštitut za Avtopoietsko Organizacijo, Cerej 25, Ankaran Tema marginalizacije v starosti je posebej občutljiva, ko govorimo o duševnem zdravju. Starejši se pogosto srečujejo s predsodki, stigmo in institucionalnimi ovirami, ki jih potiskajo na rob – ne le zaradi starosti, temveč tudi duševnih stisk. Sprašujem se: kako marginalizacija nastaja na osebni ravni? Predstavila bom tri prelomnice: otroštvo v komunizmu, izgorelost v farmaciji ter razočaranje in preobrat v akademskem svetu. Te osebne zgodbe odpirajo širša vprašanja: Kako dojemamo ljudi v stiski? Zakaj nas ranljivost plaši bolj kot ambicioznost? Kako ustvariti okolje, kjer starost pomeni modrost, vitalnost in ustvarjalnost? Odraščala sem v času komunizma, kjer sta bila molk in delo ključni vrednoti. Naučili so me, da je pomembno samo delo – ne čustva, ne dvomi. A kako naj prestrašen otrok razvija ustvarjalnost? Strah in negotovost vodita v zanikanje dostojanstva in STROKOVNI PRISPEVKI tudi k želji: biti najboljša, najmočnejša, oseba, na katero se zanesejo. To ni le moja zgodba – to je zgodba številnih ljudi iz generacije, ki je uspeh merila z delom, ne z identiteto. V farmaciji sem ta vzorec poglobila – pionirski projekti, delo z najboljšimi, perfekcionizem. Navzven uspeh, znotraj praznina. Znake izgorelosti sem ignorirala – ali jih nisem želela videti. V kulturi, kjer je napaka šibkost, ne odnehaš. Gledaš cilje, ne sebe. A ko telo reče ne in um omaga, se sistem, ki te je slavíl, obrne stran. Postaneš problem. Enako so se sesedali tudi drugi kolegi – sence svojega nekdanjega žara. Spoznala sem, da organizacijam ne ustrezajo ustvarjalni ljudje. Postavila sem tezo: ko se človek odtuji naravi, se odtuji sebi, zdravju in delu. Moč za samoobnovo in samoaktualizacijo sem našla v naravnem fenomenu autopoiesis, ki me je ponovno povezal z življenjem. Iz tega je nastala raziskava, nato doktorat, ki mi je dal nov zagon. Spoznala sem, da s principi, vezanimi na naravo, lahko ustvarimo organizacije, kjer so ljudje ustvarjalni, zdravi in povezani, tudi v zrelih letih. Organizacije, ki spoštujejo naravne ritme, so bolj humane in ljudje v njih manj izčrpani, tudi v zrelih letih (Maturana & Varela, 1998; Ovsenik, 1999; Kordeš, 2007 in drugi). Sledila je nova zavrnitev. Akademija mojega dela ni podprla, ni bilo poguma, potrebne zavesti, da bi začeli izvajati projekte za bolj samoorganizacijsko okolje organizacij. A slednje so ljudje, njihova razmerja, ki s samoaktualizacijo lahko dosegajo potrebno zavest in harmonijo v organizaciji in še več, se presegajo in ne marginalizirajo (Ovsenik, 1999). Rana ni bila le duševna, temveč tudi eksistenčna. V trenutkih, ko To je ključna družbena lekcija: družba pogosto marginalizira tiste, ki padejo, tudi ni zunanjih potrditev, se moraš vprašati: kdo sem brez svojih dosežkov? če so bili prej na vrhu. Še posebej starejše. Ko niso več produktivni, izgubijo glas Pot do samoaktualizacije je počasna in boleča. Vendar se naučiš, da dostojanstvo z resničnimi zgodbami prebuditi družbo, da ranljivosti ne vidi kot grožnjo, temveč kot vir modrosti? in prostor. Kako torej ohraniti dostojanstvo tam, kjer ga sistem ne ponuja? In kako prihaja od znotraj. Duševno zdravje ni osebna sramota – je skupna odgovornost. Prav v času te preobrazbe sem prejela mednarodno priznanje Ambassador of Knowledge. Ni šlo za zunanji uspeh – šlo je za notranji dokaz, da se iz marginalizacije Starost je lahko obdobje najvišje integracije telesnega, duševnega in duhovnega lahko vrneš močnejši, a bolj celovit. razvoja. Če k temu pristopimo celostno – z vključevanjem naravnih ritmov, gibanja, prehrane, duhovne zavesti in podporne skupnosti – lahko tretja mladost postane Kje so vzvodi za to? V naši čudoviti naravi, ki jo v Sloveniji pogosto zanemarjamo. zlata doba vitalnosti, duhovne zrelosti in zdravega, srečnega srca. Namesto da bi živeli v ritmu z njo, posegamo po tujem, umetnem, ki nas prazni. Narava ponuja največji most med posameznikom in družbo. V Sloveniji imamo Ključne besede: autopoiesis; samoobnova; zdravje; zavest; narava bogato tradicijo naravne modrosti – zakaj je ne uporabljamo? Literatura Zato sem razvila koncept IGA (Informacijski graf avtopoieze), ki podpira integracijo ljudi in organizacij. Gre za izviren socialni fenomen za samorefleksijo (Balažic Peček, Ambrož, M. (2021). Paradigma sodobne organizacije. Novo mesto: Fakulteta za 2018), ki ga lahko uporabimo v vsakdanji praksi – da z radostjo in predanostjo organizacijske študije. ostajamo zdravi, misleči in ustvarjalni v vseh življenjskih obdobjih. Balažic Peček, T. (2018). Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji (doktorska disertacija). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije. Balažic Peček, T., Ovsenik, J., & Ovsenik, M. (2019). Autopoiesis as an innovative challenge in social gerontology. The challenges of social gerontology, edited by Jana Goriup, Goran Gumze & Peter Seljak. Maribor: Alma Mater Europaea. Balažic Peček, T. & Možina, M. (2020). Od odtujenosti k zavestni in živi organizaciji: Intervju z antropologinjo doc. dr. Tanjo Balažic Peček. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo. Komat, A. (2017). Zemlja, voda, seme. Domžale: Samozaložba in Buča d.o.o. Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Ljubljana: Studia humanitatis. Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia humanitatis. Ovsenik, J. (1999). Stebri nove doktrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja. Kranj: Moderna organizacija Tesla, N. (2013). Moji izumi (My inventions). Ljubljana: Založba Sanje. Slika 1: Koncept IGA za integracijo in samoaktualizacijo človeka in organizacij Integracija psihiatrične oskrbe za starejše v sistem umirali zaradi infekcije, temveč so tudi najbolj pešali in trpeli, čeprav se o njih ni kaj dosti govorilo. zdravstvenega varstva prof. dr. Vesna Švab 1,2,3 Ključne besede: starejši ljudje; starizem; preventiva; kurativa; človekove pravice Emilija Medved4 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, program MIRA, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana Literatura 2 Zdravstveni dom Logatec, Center za duševno zdravje, Notranjska cesta 2, Logatec 3 Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana Dilip, V. J., & Oswald, A. J. (2014). Individual and societal wisdom: Explaining the paradox 4 Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Chengdujska cesta 45, Ljubljana of human aging and high well-being. Psychiatry: Interpersonal and Biological Processes, 77(4), 317–330. Zdravo staranje je povezano z modrostjo, utrjenostjo – odpornostjo in zmožnostjo https://doi.org/10.1521/psyc.2014.77.4.317 dojeti smisel življenja, ne le z biološkimi dejavniki, ki vplivajo na naše telesno Nguyen, T. T., & Jeste, D. V. (2021). Ageism: The brain strikes back. Cerebrum, 2021(cer- samozavedanja, regulacije čustev, zadovoljnosti, prilagodljivosti, izbire bistvenih National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine. (2020). Social isolation stvari v življenju, čustvene umirjenosti in socialnosti (Jeste & Oswald, 2014; National zdravje in kognitivno funkcioniranje. Zdravo staranje je torej koncept, ki se tiče 05-21). https://www.dana.org/article/ageism-the-brain-strikes-back/ Academies of Sciences idr., 2020). Academies Press. and loneliness in older adults: Opportunities for the health care system. National https://doi.org/10.17226/25663 Politiki in ekonomisti pogosto zaskrbljeno namigujejo, da bo potrošnja denarja za Pai, N., & Vella, S. L. (2021). COVID-19 and loneliness: A rapid systematic review. starejše ljudi povzročila zmanjšanje sredstev za otroke in mlade ljudi, ki pomenijo Australian & New Zealand Journal of Psychiatry, 55(12), 1144–1156. našo prihodnost. Temu rečemo starizem (Nguyen & Jeste, 2021). Kaže se na https://doi.org/10.1177/00048674211031402 različnih področjih našega življenja. Posledica tega je pogosta socialna izolacija World Health Organization. (2024, June). Elder abuse. Academies of Sciences idr., 2020). Osamljenost in socialna izolacija sta nevarni in World Health Organization. (2021, March 18). Global report on ageism. tesno povezani s kognitivnim pešanjem, depresijo in kardiovaskularnimi obolenji in osamljenost starejših, ki zajame vsaj četrtino ljudi, starejših od 65 let (National https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/elder-abuse (Pai & Vella, 2021). Osamljenost ogroža življenja. Poleg osamljenosti so usodne https://www.who.int/teams/social-determinants-of-healthdemographic-change-and tudi pogoste zlorabe starejših, torej fizična, psihološka, čustvena, spolna, finančna -healthy-ageing/combatting-ageism/global-report-on-ageism zloraba, zanemarjanje in zloraba preko zdravil. Nasilje nad starejšimi ljudmi je de Mendonça Lima, C. A., & Ivbijaro, G. (Eds.). (2019). Primary care mental health in older pogosto in po nekaterih poročilih zajame vsaj šestino vseh starejših ljudi (WHO, people: A global perspective. Springer. 2024). Zlorabe imajo hude telesne in psihološke posledice, ki jih je treba izpostaviti. To so: socialna izolacija in osamljenost, težave v duševnem zdravju, poslabševanje kognitivnih zmožnosti, depresije, odvisnosti od skrbnikov, zloraba alkohola in uporaba drugih psihoaktivnih snovi. Mednarodna priporočila glede ukrepanja v družbah in okoljih sežejo preko protidskriminatornih kampanj, ki poskušajo pojasniti vrednost, pomen in vključenost starejših ljudi v družbo (WHO, 2021), in poudarjajo predvsem, da je za skrb za starejše potrebna močna mreža osnovnega zdravstvenega varstva in osnovnih socialnih služb, ki lahko prepoznajo potrebe te skupine ter se zavežejo varovanju dostojanstva starejših (de Mendonça Lima & Ivbijaro, 2019). Med drugim so pomembne tudi medgeneracijske intervencije, ki jih poznamo tudi v našem prostoru. Gre za delegiranje smiselnih opravil, tudi varovanja in vzgoje, starejšim, ki krepijo njihovo samospoštovanje. V zdravstvu bi te dejavnosti lahko koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje preko centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje in nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja. Pomanjkanje te koordinacije lahko predstavlja velik problem, ki se je razkril tudi v času epidemije COVID-19. Kljub trudu nekaterih skupin, da bi se odzvale na potrebe vseh, ki so se takrat znašli v stiski, se je izkazalo, da so prav starejši ljudje ne le najpogosteje GV prispevku predstavim pilotni projekt z naslovom Spodbujanje dobrega staranja Kako (ne)poslušamo starejše? Psihoterapevtski uvidi v Na srečanjih, posvečenih GTS, smo udeležence najprej vprašali, kako na njihovo življenje vpliva spominjanje na splošno in posebej vračanje v otroštvo. Glede času hitrih rešitev obujanja otroških spominov je en udeleženec povedal, da gre vsak dan od A do Ž svojega življenja. Drugi je povedal, da se tudi rad spominja svojega življenja, a se prof. dr. Miran Možina pri tem osredotoča na lepe trenutke. O žalostnih spominih ni rad razmišljal. Tretji Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, Trubarjeva cesta 65, Ljubljana je dejal, da živi v sedanjosti in ne zapravlja časa s preteklostjo. Četrti pa se je rad vračal v otroštvo in obdobje mladostništva, ni pa se maral spominjati obdobja srednjih let. Upoštevajoč njihove preference glede obujanja spominov smo z metodo spomočjo teorije o gerotranscendenci in reminiscence, ki sta ga leta 2019 izvedla reke življenja izluščili tiste, ki so predstavljali njihove vire za konstruktivnejše načine OPRO, zavod za aplikativne študije in ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda mišljenja, boljšo čustveno regulacijo, večje življenjsko zadovoljstvo in občutek smisla, Freuda Dunaj (SFU Ljubljana). Namen projekta je bilo spodbujanje psihosocialnega kar med drugim lahko dolgoročno zmanjšuje nevarnost za razvoj psiholoških kriz razvoja pri stanovalcih v domu starejših občanov (DSO), pri čemer smo izhajali in duševnih motenj. Udeleženci so najbolj cenili dejstvo, da jih je nekdo poslušal. iz teorije o gerotranscendenci (GT) Larsa Tornstama (1999; 2011, 2017; Možina, Varno okolje posameznih srečanj jim je omogočilo, da so se spoznali na bolj intimen 2020). Ker je šlo za prvi takšen projekt v Sloveniji, smo se pri zasnovi zgledovali po način in stkali nove prijateljske vezi na ravni, ki ni bila možna pri drugih razvedrilnih gerotranscendentni terapiji s spominjanjem (angl. gerotranscendence reminiscence aktivnostih DSO. therapy) (GTS), inovativnem pristopu poslušanja in usmerjanja naracije starejših, ki ga je na Švedskem razvila Barbro Wadensten (2005; Wadensten & Hagglund, Da bi proces zorenja v vseh dimenzijah GT pospešili, bi potrebovali več srečanj, 2006), in jo dopolnili z elementi psihoterapevtske metode reke življenja Petra kot jih je dovoljeval pilotni program. Za okrepitev obstoječih stopenj GT in razvoj Nemetscheka (Možina, 2016; Možina & Kramer, 2002; Nemetschek, 2016). Cilj na področjih, ki so bila manj izrazita (npr. dimenzija doživljanja notranjega jaza) GTS je spodbujanje razvoja identitete starejših preko spominjanja, sprejemanja bi bilo treba program z isto skupino nadaljevati še najmanj šest srečanj. Pri dveh in predelovanja tako pozitivnih kot negativnih izkušenj (Hsiao idr., 2018; Jeffers udeležencih se je pokazalo, da določenih travm ne moreta uspešno razrešiti le idr., 2020; Rajan & Imran, 2021; Wang idr., 2015). Razvoj GT s pomočjo GTS smo preko skupinskega dela, tako da smo z dodatnimi srečanji poglobili psihoterapevtsko ocenjevali v treh dimenzijah: kozmični dimenziji (npr. občutek povezanosti z vsem obravnavo. živim in stvarstvom, drugačno dojemanje časa in prostora), pri doživljanju notranjega jaza (npr. manjša egocentričnost) ter družbenih in osebnih odnosih (npr. manjše Na evalvacijskem srečanju smo skupaj z udeleženci izluščili pet glavnih ugotovitev, zanimanje za materialne reči in nepotrebne socialne interakcije). na podlagi katerih smo vodstvu DSO podali priporočila za spremembe v njihovih programih. S skupino štirih stanovalcev, ki se je oblikovala po uvodnem predavanju o GT, smo izvedli šest srečanj, dolgih uro in pol. Na prvih treh srečanjih smo jim predstavili po Predvsem so poudarili razliko, da so bili v programu GT v primerjavi z drugimi eno od dimenzij teorije o GT in ugotavljali njeno prisotnost pri udeležencih, na zadnjih aktivnostmi pogovori bolj poglobljeni in intimni. Predlagali so, da bi program ponudili treh srečanjih pa smo s pomočjo GTS krepili ugotovljene elemente in spodbujali tudi ostalim stanovalcem, ki jih ne zanimajo aktivnosti, pri katerih se ne razmišlja nadaljnji razvoj v smeri GT. Drugo fazo smo zaključili s sklepnim evalvacijskim dovolj in si želijo mirnega in varnega prostora, kjer lahko govorijo o svojem življenju srečanjem, na katerem smo udeležence vprašali o njihovi izkušnji sodelovanja pri in doživljanju starosti. Predlagali smo ponovitev in širitev programa, za kar pa se projektu in predlogih za morebitno nadgradnjo. vodstvo DSO žal ni odločilo. V pogovorni skupini smo posamezne vidike GT izsledili pri vseh štirih udeležencih: Če se ovire pri doseganju GT v vseh dimenzijah ne odpravljajo sistematično in pri enem izrazito, pri dveh srednje, pri enem pa komaj opazno. Spremembe v celovito, lahko posamezniki v določenih trenutkih kažejo značilnosti GT, v drugih smeri GT so bile najbolj opazne v kozmični dimenziji, nato v dimenziji družbenih in pa se pokažejo kot neintegrirani, zataknjeni v starih zamerah, bolečinah in travmah. osebnih odnosov in najmanj v dimenziji doživljanja notranjega jaza. Ta dimenzija Zato bi bilo za spodbujanje kvalitetnega staranja smiselno razvijati programe, je vezana na občutek skladnosti, ki je posledica vključevanja tako dobrih kot slabih kakršen je bil naš. vidikov posameznikovega življenja v celoto, kar je možno spodbujati z GTS. Zato predpostavljamo, da bi udeleženci v tej dimenziji dosegli boljše rezultate, če bi znotraj programa s pomočjo GTS okrepili njihov pozitivni občutek samega sebe. Zahvala: Avtor se zahvaljuje Hermini Zlobko, Tomažu in Ottu Gerdini za sodelovanje Prisotnost, vendar nepopolna razvitost GT, je potrdila Tornstamovo tezo, da seme GT pri projektu. leži v vseh nas, vendar za kaljenje in rast potrebuje zalivanje. Ker je tega v današnji družbi premalo, je delež GT posameznikov relativno majhen. Ključne besede: gerotranscendenca; terapija z reminiscenco; reka življenja; domovi starejših občanov Literatura Nevrodegenerativne bolezni in njihova povezava z Hsiao, C., Yeh, S., Wang, J., Fu, L., Lin, I., & Li, I. (2018). The Effect of Gerotranscendence duševnim zdravjem v starosti Reminiscence Therapy among Institutionalized Elders: A Randomized Controlled Trial. Neuropsychiatry, 8(3), 881–892. prof. dr. Zvezdan Pirtošek https://doi.org/10.4172/Neuropsychiatry.1000415 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika, Zaloška cesta 2, Ljubljana Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, Ljubljana Jeffers, S. L., Hill, R., Krumholz, M. F., & Winston-Proctor, C. (2020). Themes of gerotranscendence in narrative identity within structured life review. GeroPsych: The Journal of Gerontopsychology and Geriatric Psychiatry, 33(2), 77–84. Nevrodegenerativne bolezni predstavljajo enega ključnih izzivov sodobne geriatrične https://doi.org/10.1024/1662-9647/a000235 medicine. Zaradi globalnega staranja prebivalstva njihova pogostost in prevlada Možina, M. (2016). Od učnih let do sopotništva s Petrom Nemetschkom. V Nemetschek, P. naraščata, s tem pa tudi pomen njihovega pravočasnega prepoznavanja, zdravljenja Sistemska družinska terapija z otroki, mladostniki in starši: model reke življenja in in celostne obravnave (Prince idr., 2015). Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova analogne metode (str. 410–438). Sigmund Freud University Press. bolezen, demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca so med Možina, M. (2020). Uvodnik o korona- in gero-transcendenci. Kairos - Slovenska revija za najpogostejšimi nevrodegenerativnimi boleznimi v starosti. Poleg dobro znanega psihoterapijo, 14(1–2), 9–53. vpliva na kognitivne funkcije postaja v zadnjih letih vse bolj jasno, da te bolezni Možina, M., Kramer, M. (2002). Reka življenja; prikaz modela sistemske družinske terapije vidiki so kljub njihovemu bistvenemu vplivu na kakovost življenja bolnikov in njihovih po Petru Nemetschku. V J. Bohak, M. Možina (ur.), Dialog. Zbornik prispevkov 1. svojcev pogosto spregledani (Leroi idr., 2022). globoko vplivajo tudi na čustveno, vedenjsko in psihiatrično sfero posameznika. Ti študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (str. 56–67). Slovenska krovna zveza za psihoterapijo. Nemetschek, P. (2016). Sistemska družinska terapija z otroki, mladostniki in starši: Model Nevrodegenerativni procesi povzročajo strukturne, funkcionalne in biokemične reke življenja in analogne metode. Sigmund Freud University Press Ljubljana. spremembe v možganskih omrežjih, ki sodelujejo pri uravnavanju razpoloženja, čustev, motivacije in socialnega vedenja (Rosenberg idr., 2021). Med temi Rajan, N. M., & Imran, S. A. (2021). Effectiveness of Reminiscence Therapy on Self- spremembami so nevroinflamacija, sinaptična disfunkcija, atrofija limbičnih health Perception and Self-esteem among Elderly Residing at Selected Old Age struktur, disociacija med omrežji čustvenega procesiranja in kognitivne kontrole ter Homes. Journal of Pharmaceutical Research International. 10.9734/jpri/2021/ izguba nevrotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin in acetilholin. Te spremembe v33i46a32875 pomembno prispevajo k razvoju depresije, anksioznosti, apatije, psihotičnih Tornstam, L. (1999). Gerotranscendence and the Functions of Reminiscence. Journal of simptomov in sprememb osebnosti, ki se pogosto pojavljajo že v predkognitivni Aging and Identity, 4, 155–166. fazi bolezni (Ismail idr., 2016). https://doi.org/10.1023/A:1022891311526 Tornstam, L. (2011). Maturing into gerotranscendence. Journal of Transpersonal Osebe s kognitivnimi motnjami so pogosto ujeti v začaranem krogu, kjer kognitivni Psychology, 43(2), 166–180. upad vodi v socialno izolacijo, zmanjšano sodelovanje v dejavnostih, izgubo Tornstam, L. (2017). Gerotranscendenca: Razvojna teorija o dobrem staranju. OPRO, samostojnosti in samozavesti, kar dodatno poslabšuje duševno zdravje (Cipriani idr., zavod za aplikativne študije. 2020). Psihiatrični simptomi, kot so apatija, razdražljivost, depresija, anksioznost, Wadensten, B. (2005). Introducing older people to the theory of gerotranscendence. J Adv halucinacije in blodnje, prispevajo k hitrejšemu funkcionalnemu upadu, večji potrebi Nurs, 52(4), 381–8. po institucionalizaciji in pomembnemu čustvenemu bremenu svojcev (Vahia idr., https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2005.03603.x 2020). K temu dodatno prispeva stigma, ki spremlja tako duševne motnje kot Wadensten, B., & Hagglund, D. (2006). Older People’s Experience of Participating in a demenco, kar vodi v pozno prepoznavo in suboptimalno obravnavo teh simptomov. Reminiscence Group with a Gerotranscendental Perspective: Reminiscence Group with a Gerotranscendental Perspective in Practice. International Journal of Older Vsaka nevrodegenerativna bolezen ima specifičen vzorec duševnih in vedenjskih People Nursing 1(3), 159–67. motenj. Pri Parkinsonovi bolezni so značilne depresija, apatija, anksioznost, https://doi.org/10.1111/j.1748-3743.2006.00031.x psihotične motnje z vizualnimi halucinacijami ter impulzivno-kompulzivna vedenja, Wang, K., Duan, G. X., Jia, H. L., Xu, E. S., Chen, X. M., & Xie, H. H. (2015). The level ki pogosto nastopijo v povezavi z dopaminergično terapijo (Leroi idr., 2022). Pri and influencing factors of gerotranscendence in community-dwelling older adults. demenci z Lewyjevimi telesci so zelo pogoste psihotične motnje s kompleksnimi International Journal of Nursing Sciences, 2(2), 123–127. vizualnimi halucinacijami in blodnjami, fluktuacije kognitivnega stanja ter REM-motnje https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2015.04.001 vedenja v spanju, medtem ko pri frontotemporalni demenci izstopajo impulzivnost, razpad moralne presoje, disinhibicija, apatija in vedenjske motnje. nevropsihiatričnih simptomov. Raziskave kažejo, da so nevropsihiatrični simptomi https://doi.org/10.3233/JAD-190021 pri nevrodegenerativnih boleznih pogosto poddiagnosticirani, podzdravljeni in Ismail, Z., Elbayoumi, H., Fischer, C. E., Hogan, D. B., Millikin, C. P., Schweizer, T., Mortby, premalo integrirani v načrt zdravljenja (Cummings idr., 2019). Zato je nujno oblikovati M. E., Smith, E. E., Patten, S. B., & Fiest, K. M. (2016). Prevalence of depression senzitivna presejalna orodja, ki bodo omogočala pravočasno detekcijo simptomov, obravnave nezadostna, kar vodi v zamude pri prepoznavanju in zdravljenju in Alzheimer’s disease: A primer, lessons learned, and a blueprint for the future. Journal of Alzheimer’s Disease, 69(3), 957–983. V klinični praksi ostaja integracija nevrološke, psihiatrične in geriatrične Cummings, J., Ritter, A., & Zhong, K. (2019). Clinical trials for disease-modifying therapies ter multidisciplinarne ekipe, v katere bodo vključeni nevrologi, psihiatri, geriatri, in patients with mild cognitive impairment: A systematic review and meta-analysis. psihologi, socialni delavci, terapevti in negovalci. JAMA Psychiatry, 73(5), 525–533. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2016.0150 Leroi, I., Woolham, J., Clarfield, A. M., & Jeste, D. V. (2022). Psychosis in V zadnjem desetletju se uveljavljajo celostni modeli obravnave, ki združujejo neurodegenerative disease: Integrating psychiatry and neurology. World Psychiatry, farmakološko zdravljenje z nefarmakološkimi intervencijami, kot so kognitivno- 21(2), 238–239. vedenjska terapija, psihosocialna podpora, programi krepitve čustvene odpornosti, https://doi.org/10.1002/wps.20938 telesno aktivnost, socialno angažiranost in izobraževanje o bolezni, lahko pomembno https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30367-6 pripomorejo k ohranjanju duševnega zdravja pri osebah z nevrodegenerativnimi Prince, M., Wimo, A., Guerchet, M., Ali, G. C., Wu, Y. T., & Prina, M. (2015). World boleznimi. Alzheimer Report 2015: The global impact of dementia. Alzheimer’s Disease International. (Livingston idr., 2020). Preventivni pristopi, ki spodbujajo zdrave življenjske navade, Mukadam, N. (2020). Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. The Lancet, 396(10248), 413–446. aktivnosti za krepitev kognitivne in socialne rezervne kapacitete ter podpora svojcem Livingston, G., Huntley, J., Sommerlad, A., Ames, D., Ballard, C., Banerjee, S., ... & Pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore osebam z nevrodegenerativnimi Rosenberg, P. B., Mielke, M. M., & Tschanz, J. T. (2021). The impact of neurodegeneration boleznimi in njihovim svojcem igrajo lokalne skupnosti ter nevladne organizacije in on mental health and well-being. The American Journal of Geriatric Psychiatry, društva bolnikov. V Sloveniji imata posebno mesto društvo Spominčica – Alzheimer 29(8), 803–815. Slovenija ter Društvo Trepetlika, ki s svojim delovanjem zagotavljata informacije, Vahia, I. V., Jeste, D. V., & Reynolds, C. F. (2020). Older adults and the mental health izobraževanje, psihosocialno podporo, svetovanje in zagovorništvo za osebe z effects of COVID-19. JAMA, 324(22), 2253-2254. demenco, Parkinsonovo boleznijo ter drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. https://doi.org/10.1001/jama.2020.21753 Lokalni programi, podprti z aktivnim vključevanjem mestnih oblasti in zdravstvenih politik, lahko pripomorejo k razvoju demenci prijaznih okolij, olajšajo dostop do storitev in zmanjšujejo stigmo. Podpora tem društvom od občin, zdravstvenih zavodov in politike je ključna za krepitev moči skupnosti, ki lahko prevzame pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju težav, lajšanju bremena svojcev ter omogočanju čim daljšega samostojnega in dostojanstvenega bivanja oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Sklepno poudarjamo, da je povezava med nevrodegenerativnimi boleznimi in duševnim zdravjem v starosti eden od osrednjih izzivov sodobne geriatrične nevropsihiatrije. Zahteva celostne in integrirane pristope ter večjo ozaveščenost tako strokovne kot širše javnosti. Le na ta način lahko starejšim osebam z nevrodegenerativnimi boleznimi zagotovimo kakovostno, vključujoče in dostojanstveno življenje. Ključne besede: nevrodegenerativne bolezni; duševno zdravje; starost; depresija; vedenjske motnje; celostna obravnava Literatura Cipriani, G., Di Fiorino, M., & Cella, A. (2020). Depression and cognitive impairment in older patients. Clinical Interventions in Aging, 15, 1407–1412. https://doi.org/10.2147/CIA.S246892 Preventiva duševnega zdravja - izkušnje v Centru za upadati telesna moč in zmogljivost, pojavljati se začnejo kronične bolezni, zaradi česar postanejo številni bolj pozorni na svoje navade in zdravje nasploh. Predvsem krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ljubljana v obdobju srednje odraslosti se pogosto pojavi želja po iskanju ravnotežja med kariero in družino ter po iskanju načinov boljšega spoprijemanja s stresom. Pozna Blaž Skočaj Skok odraslost prinaša spremembe v socialnih vlogah (npr. upokojitev, izgube bližnjih), mag. Jožica Mesarič vse pogostejši so občutki osamljenosti in razmisleki o lastni minljivosti. Zdravstveni dom Ljubljana, Center za krepitev zdravja Moste-Polje, Prvomajska ulica 5, Ljubljana Tudi naše izkušnje ob evalvaciji programov za krepitev zdravja kažejo na to, da je predvsem starejšim udeležencem pomemben občutek povezanosti in medsebojne V prispevku predstavljamo organizacijo in namen centrov za krepitev zdravja ter se podpore v skupini. Skupinske delavnice jim poleg pridobljenega znanja predstavljajo pri tem navezujemo na naše izkušnje s starejšimi udeleženci. izkušnjo, kjer dobijo prostor in čas za izražanje svojih misli, občutkov ter deljenje osebnih izkušenj, kar pogosto pogrešajo tako pri zdravstveni obravnavi kot tudi v Preventiva za odraslo populacijo se je v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) zasebnem življenju. Kot sami izpostavljajo, je pomemben pozitivni vidik skupine sistematično začela izvajati leta 2002, ko so bili vzpostavljeni zdravstvenovzgojni prepoznavanje, da niso sami v svojih izzivih, ampak se tudi drugi soočajo s centri z dostopnimi in v celoti financiranimi (ZZZS) programi. Novost je bila uvedba podobnimi občutki, kar že v začetku normalizira njihove izkušnje. Udeleženci pa ekipnega, nemedikamentoznega pristopa, usmerjenega v odkrivanje in obravnavo kot posebej dragocenega izpostavljajo spoštljiv in strokoven pristop ekipe, ki ne oseb z dejavniki tveganja ter ogroženih za srčno-žilne bolezni in v preprečevanje temelji na pritisku, temveč spodbuja večjo samorefleksijo ter postopno prevzemanje kroničnih nenalezljivih bolezni. osebne odgovornosti za zdravje. Potrebe so narekovale širitev in septembra 2023 smo tudi v Ljubljani dobili Center Uvajanje sprememb na enem področju pogosto spodbudi zanimanje in motivacijo za krepitev zdravja (CKZ). V Sloveniji se slednji postopoma še vzpostavljajo. Njihov za spremembe na drugem področju. Udeleženci, ki se na primer najprej vključijo v namen so preprečevanje in lažje obvladovanje naraščajočega števila kroničnih program za obvladovanje stresa, lahko na lastno željo nadaljujejo obravnavo v CKZ- nenalezljivih bolezni pri odraslih (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni), duševnih ju na delavnicah s področja prehrane, gibanja, tveganih vedenj in obratno. Takšno motenj (depresija, tesnoba, s stresom povezane motnje) ter nasploh krepitev širjenje interesa kaže na to, da programi spodbujajo celostni pogled na zdravje zdravega življenjskega sloga, saj ravno slednji predstavlja enega glavnih zaščitnih in blagostanje posameznika, ki presega zgolj odsotnost bolezni. Udeleženci torej dejavnikov pred omenjenimi boleznimi. prejmejo oporo in pridobijo znanje v skupinskih psihoedukativnih delavnicah in na individualnih svetovanjih. CKZ-ji delujejo znotraj večine zdravstvenih domov kot samostojne organizacijske enote z raznoliko ekipo, ki jo sestavljajo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, Menimo, da vključevanje starejših v tovrstne programe pomembno prispeva ne le psihologi, dietetiki in kineziologi. Strokovna obravnava, ki vključuje tako skupinske k znanju, ampak tudi k večji psihološki odpornosti, fizičnem zdravju ter ohranjanju delavnice (teoretične in praktične) kot individualna svetovanja, je namenjena občutka vključenosti, kar so ključni dejavniki zdravega staranja. izključno odrasli populaciji. Ključne besede: preventivni programi; celostni pogled; zdravje; zdravo staranje Želena lastnost CKZ-jev je njihova dostopnost. Na delavnice za krepitev zdravja se lahko v okviru CKZ-jev posamezniki zato vključijo na več načinov. Najpogostejša Literatura ali izbranega osebnega zdravnika, možna pa je tudi napotitev prek drugega Dernovšek, M. Z., Kobe Sedlar, N., Furman, L. (2020). Psihoedukativna delavnica Podpora zdravstvenega osebja (npr. specialistov) in prek zaposlenih v ekipi CKZ-ja. Za večino je napotitev prek diplomirane medicinske sestre (v okviru preventivnih pregledov) delavnic pa napotitev sploh ni več potrebna, saj se lahko posameznik prijavi kar sam. pri spoprijemanju z depresijo: primer dobre prakse na področju duševnega zdravja. Poleg tega CKZ-ji delujejo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, s čimer Konec Juričič N., Roškar, S. in Jelenko Roth, P. (ur.) (2016). Prepoznavanje in obravnava soustvarjajo okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog in omogoča enak dostop do depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika in preventivnih vsebin za zdravje tudi za starejše osebe. Skupaj za zdravje (2025). https://www.skupajzazdravje.si/dusevno-zdravje/sproscanje priloga. Priročnik za strokovnjake na primarni zdravstveni ravni. Programi za krepitev zdravja so sicer namenjeni vsem odraslim, v veliki večini pa so udeleženci in udeleženke v obdobju srednje (od 40 do 65 let) in pozne odraslosti (nad 65 let), kar med drugim odraža tudi njihove potrebe. Ti obdobji namreč prinašata pomembne spremembe, tako na telesni kot na duševni ravni. Postopoma začne Osamljenost starejših, ki živijo v domačem okolju, predstavlja vse večji družbeni psihosocialna opora starejšim v domačem okolju Prostovoljstvo kot most proti osamljenosti: Osamljenost in socialna izključenost starejših predstavljata pomemben družbeni izziv, ki zahteva sodelovanje vseh relevantnih deležnikov. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana na tem področju uvaja nadgradnjo obstoječega prostovoljstva z razvojem modela, v katerem se uporabniki storitev vključujejo kot prostovoljci. Mateja Guštin Na ta način presežejo vlogo pasivnih prejemnikov pomoči in prevzamejo aktivno Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Poljanska cesta 97, Ljubljana vlogo soustvarjalcev podpornih dejavnosti za druge uporabnike. Njihove življenjske izkušnje ter globlje razumevanje potreb sorodne populacije predstavljajo pomembno dodano vrednost pri vzpostavljanju avtentičnih in podpirajočih medosebnih odnosov. Posebnost modela je povezovanje posameznikov s podobnimi življenjskimi izziv, ki se ga formalna oskrba sama po sebi ne more v celoti lotiti. V tem prispevku okoliščinami, kar omogoča vzajemno razumevanje in občutek pripadnosti. Takšno predstavljamo, kako organizirano prostovoljstvo deluje kot učinkovit pristop k vključevanje pozitivno vpliva na vse sodelujoče – prispeva k občutku smisla, krepi premagovanju osamljenosti starejših na podlagi izkušenj Zavoda za oskrbo na samopodobo in spodbuja kakovostno preživljanje prostega časa. domu Ljubljana, ki izvaja javno službo socialne oskrbe na domu. Posebno pozornost namenjamo oblikam psihosocialne opore, ki jih prostovoljci nudijo starejšim v domačem okolju. Izkušnje kažejo, da sta za učinkovito premoščanje osamljenosti ključna kontinuiteta prostovoljske dejavnosti in prilagajanje podpore individualnim potrebam starejših. Pri tem je pomembno, da upoštevamo koncept ujemanja med prostovoljcem in starejšo Osamljenost je subjektivna izkušnja pomanjkanja zadovoljivih medosebnih odnosov osebo glede osebnostnih lastnosti, interesov in vrednot, kar povečuje verjetnost za in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za poslabšanje duševnega zdravja vzpostavitev kakovostnega medosebnega odnosa. starejših. Prostovoljstvo učinkovito povezuje formalno oskrbo, ki se osredotoča predvsem na instrumentalno pomoč, s psihosocialnimi potrebami starejših, ki vključujejo potrebo po sprejetosti, pripadnosti in smiselnih medosebnih odnosih Izzivi, s katerimi se soočamo pri razvoju organiziranega prostovoljstva kot mostu proti (Crnojević, 2019). osamljenosti, vključujejo prepoznavanje prikrite osamljenosti, saj mnogi starejši svojih občutkov ne izražajo neposredno; zagotavljanje zadostnega števila prostovoljcev, še posebej v času povečanih potreb; ter vzdrževanje motivacije prostovoljcev za Zavod za oskrbo na domu Ljubljana že vrsto let izvaja in sistematično razvija program dolgoročno sodelovanje. Ti izzivi narekujejo potrebo po sistematičnem pristopu k organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja, ki dopolnjuje organizaciji prostovoljstva, ki vključuje skrbno izbiro, usposabljanje in mentorsko formalno oskrbo na domu. Prostovoljci pomagajo premagovati osamljenost na več podporo prostovoljcem ter redno evalvacijo učinkov prostovoljske dejavnosti. načinov: 1. Medosebni odnos in čustvena opora: Prostovoljci vzpostavljajo z uporabniki Naše izkušnje potrjujejo ugotovitve raziskav (Bouwman idr., 2022), da prostovoljstvo zaupen odnos, ki presega samo instrumentalno pomoč. Redna druženja, predstavlja stroškovno učinkovit in hkrati človeško bogat odgovor na izzive pogovori in poslušanje predstavljajo osnovo za razvoj pristnega medosebnega osamljenosti starejših. Za nadaljnji razvoj prostovoljskih programov sta potrebna odnosa, ki starejšim omogoča izražanje čustev in misli ter zmanjšuje občutek ustrezna sistemska podpora na lokalnem in nacionalnem nivoju ter povezovanje izoliranosti. različnih deležnikov (zdravstveni, socialni in nevladni sektor), ki sodelujejo pri skrbi za starejše v domačem okolju. 2. Povezovanje s skupnostjo: Prostovoljci delujejo kot povezovalci med starejšimi in širšo skupnostjo. Nudijo spremstvo pri vključevanju v družabne Zaključimo lahko, da organizirano prostovoljstvo ni le dopolnilo formalne oskrbe, aktivnosti, kulturne dogodke in medgeneracijska srečanja, s čimer preprečujejo temveč predstavlja ključen element za premagovanje osamljenosti, ki omogoča socialno izolacijo in širijo socialno mrežo starejših. starejšim ohranjanje kakovostnega življenja v domačem okolju ter aktivno vključenost v skupnost. 3. Krepitev avtonomije: S praktično pomočjo (spremstvo pri opravkih, pomoč pri uporabi tehnologije, informiranje o storitvah v skupnosti) prostovoljci krepijo Ključne besede: družabništvo; medosebni odnosi; socialna vključenost; aktivno avtonomijo starejših in njihovo sposobnost za samostojno življenje v domačem staranje; kakovost življenja okolju, kar pozitivno vpliva na samopodobo in duševno zdravje. Literatura 4. Zagovorništvo: Prostovoljci pogosto delujejo kot zagovorniki starejših, prepoznavajo njihove potrebe in pomagajo pri komunikaciji z ustanovami, kar Crnojević, A. (2019). Vključevanje prostovoljcev v formalno in neformalno oskrbo na domu. V zmanjšuje občutek nemoči in povečuje socialno vključenost. U. Borišek Grošelj (ur.), Socialni izzivi (str. 76). Socialna zbornica Slovenije. Filipovič Hrast, M., Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost. Gibanje, skupnost in preventiva – izkušnje s terena Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/staranje_prebivalstva_pdf.pdf Zdenka Kavčič Hlebec, V. (2004). Socialna omrežja starostnikov. V M. Novak idr. (ur.), Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije. Fakulteta za družbene vede. Danijela Bratec Društvo Šola zdravja, Partizanski trg 5, Metlika Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Inštitut Antona Trstenjaka. Društvo Šola zdravja (DŠZ) je neprofitna, prostovoljska in humanitarna organizacija posebnega družbenega pomena, ki že več kot desetletje deluje po vsej Sloveniji. Z edinstveno obliko jutranje vadbe na prostem je DŠZ prerasel okvire običajnega športnega društva in se razvil v enega največjih gibanj za promocijo zdravega načina življenja med starejšimi. Danes deluje v več kot 90 občinah in povezuje 251 vadbenih skupin, kar pomeni vsakodnevno prisotnost v številnih lokalnih okoljih – od mest do podeželja. Gre za izjemno redko obliko organiziranosti: skupine se srečujejo vsak delovni dan, vadbo pa redno obiskuje več kot 5500 oseb, večinoma starejših. Vadbo vodijo prostovoljci, mnogi med njimi so tudi sami starejši, kar krepi njihovo vlogo v družbi in spodbuja medgeneracijsko solidarnost. Vadba traja 30 minut, z dodatnimi vajami za moč in usmerjeno dihanje pa je daljša še za 15 minut. Tudi ta časovni vložek dokazano pozitivno vpliva na zdravje: upočasnjuje staranje, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, izboljšuje ravnotežje, mišično moč, prožnost, vzdržljivost in splošno počutje ter krepi srčno-žilni sistem. Za izvajanje vadbe posebna infrastruktura ni potrebna, kar omogoča razširjenost tudi v najmanjših krajih. V ospredju je gibanje, vendar so še pomembnejši učinki, ki se razvijejo iz tega – občutek pripadnosti, povezanosti in skupnosti. V sodobni družbi, zaznamovani z individualizmom, tekmovalnostjo in socialno razdrobljenostjo, skupine DŠZ predstavljajo dragoceno protiutež. Gre za prostovoljske skupnosti, ki se samostojno organizirajo, vzdržujejo in razvijajo. Njihovi člani prihajajo iz različnih okolij in generacij, združuje pa jih skupna želja po zdravem, aktivnem in povezovalnem načinu življenja. Dnevna srečanja ne vplivajo le na telesno zdravje, temveč ustvarjajo tudi priložnosti za socialno povezovanje, medsebojno pomoč in čustveno oporo – ključne dejavnike pri preprečevanju osamljenosti, depresije in socialne izključenosti – še posebej v tretjem življenjskem obdobju. Kersnik Bergantova (1999) opozarja, da starost predvsem zaradi pomanjkanja socialnih stikov pogosto prinaša izgubo identitete in občutek negotovosti. V tem kontekstu DŠZ pomembno prispeva k psihosocialni stabilnosti starejših – z dnevnimi stiki, redno aktivnostjo in občutkom sprejetosti. Vadba po metodi dr. Nikolaya Grishina je enostavna, prilagojena starejšim in dostopna vsem. Vendar vadba ni cilj sama po sebi – je orodje za doseganje širših ciljev: ohranjanja samostojnosti, preprečevanja osamljenosti, krepitve socialne mreže, izmenjave znanj in skupne rasti. DŠZ spodbuja člane tudi k drugim oblikam aktivnega življenja: organizaciji izletov, pohodov, izobraževanj o zdravem načinu življenja, prehrani, inkontinenci, digitalni pismenosti, psihološki podpori, obiskom kulturnih dogodkov in drugim dejavnostim vseživljenjskega učenja. https://www.medkulturnost.si/wp-content/uploads/2016/11/ Kersnik Bergant, M. (1999). Zdravstveno varstvo: Slovenian Journal of Public Health, Na ta način DŠZ presega klasično rekreacijo – deluje kot sodobna oblika skupnosti, 38(1/2), 54–56. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), OE Maribor. (b. d.). Kako krepiti duševno zdravje ki ni več vezana na sorodstvene ali soseske vezi, temveč na osebno izbiro, skupne starejših in kako ukrepati, ko se zalomi? vrednote in prostovoljno pripadnost. Ramovš (2001) opozarja, da se v postindustrijski https://www.zadusevnozdravje.si/ družbi naloga oblikovanja socialnih mrež vse bolj prenaša na posameznike in Ramovš, J. (2001). Osamljenost starih ljudi in možnost reševanja tega problema. civilnodružbene pobude. DŠZ s svojo dejavnostjo zapolnjuje to vrzel in ponuja varen, Kakovostna starost, 4(3–4), 33–59. odprt prostor za vključevanje. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Geslo »skupnost«. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=skupnost Po definicijah skupnosti (SSKJ, Wikipedija) DŠZ izpolnjuje vse ključne značilnosti: Vlada Republike Slovenije. (2018). Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja je povezana skupina ljudi s skupnimi cilji, interesi in vrednotami. Člani pri pogovoru 2018–2028. Uradni list RS, št. 24/18. pogosto uporabljajo besedi, kot sta nas ali mi, kar kaže na močno identifikacijo s Wikipedija. (b. d.). Skupnost. https://sl.wikipedia.org/wiki/Skupnost skupino. Alenka Kovšca ugotavlja, da je skupnost tisti socialni sistem, ki se sam definira kot skupnost in se samoohranja – prav to velja za skupine DŠZ. Te skupnosti delujejo povsod, kjer obstajata volja in interes – so fleksibilne, vključujoče in se stalno razvijajo. Ob tem uresničujejo tudi štiri temeljne elemente idealne skupnosti po Stephenu R. Coveyju: skupne vrednote, medsebojno povezanost, skupno poslanstvo ter čim večjo socialno in ekonomsko enakost. Z vsakodnevno vadbo, prostovoljstvom in medčloveško podporo DŠZ gradi močne vezi, ki povezujejo posameznike in celotne lokalne skupnosti. Društvo Šola zdravja dokazuje, da skupnost še vedno živi – morda v novi obliki, a z enakim ciljem. Njegova izkušnja potrjuje, da je gibanje lahko veliko več kot telesna aktivnost – je gibalo sprememb, temelj socialne varnosti in most do vključujoče, medgeneracijsko povezane družbe. Nacionalni program duševnega zdravja MIRA (NIJZ) v brošuri Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati ko se zalomi? poudarja, da so starejši ranljiva skupina. DŠZ pomembno prispeva k varovanju njihovega duševnega zdravja z rednim gibanjem, psihološko podporo in socialno vključenostjo. Tudi Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 izpostavlja pomen preventivnih dejavnikov za starejše (strategiji 5.2.4 in 5.3.3). DŠZ je v tem okviru prepoznan kot pomemben člen v mreži služb za duševno zdravje – s svojo vsakodnevno prisotnostjo v lokalnih okoljih deluje tudi kot samopomočna vrstniška skupina. Ključne besede: aktivno staranje; gibanje; druženje; socialno vključevanje; prostovoljstvo Literatura Covey, S. R. (2003). 7 navad zelo uspešnih ljudi. Učila International. Grishin, N. (2016). Abeceda zdravja – 1000 gibov. Samozaložba, Ljubljana. Grishin, N. (2016). Praktični seminar Društva Šola zdravja. Samozaložba, Ljubljana. Kovšca, A. (2016). Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja – Razvijanje podpornih okolij v lokalni skupnosti in aktivacija večinskega prebivalstva. Vloga skupin za samopomoč pri krepitvi duševnega socialni umik, sprememba bivališča ali preselitev v dom starejših občanov. Stiska socialnih in medčloveških odnosov prizadene posameznika na področju medosebnih zdravja starejših ljudi odnosov in samopodobe, zato pušča pomembne posledice v kakovosti vsakdanjega življenja, hkrati pa povzroči, da se stari ljudje pričnejo izogibati novim situacijam, mag. Mateja Prosen ojača se njihovo nezaupanje v druge ljudi, doživijo izključevanje iz družabnega doc. dr. Barbara Grintal življenja in dogajanja, ustvarijo si negativno samopodobo, soočeni so s pešanjem Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Ljubljanska cesta 58, Domžale socialne mreže (posledica je osamljenost)‏. V času sodobnega življenja so za varnost in kakovost bivanja starejših ljudi ključni Ko umirajo vrstniki, partner, sorodniki, ostajajo starejši vedno bolj sami. Občutek družina in dobri odnosi. V družini star človek najde oporo, pomoč in varnost, saj mu in grožnja osamljenosti, npr. ob izgubi partnerja in krhanju odnosov s sorodniki, v predstavlja varno sidro intimnosti, pripadnosti, ljubljenosti, povezanosti, sprejetosti. starih ljudeh povzročita, da se začnejo zavedati svoje minljivosti in zapuščenosti. Tudi medgeneracijski odnosi v družini temeljijo na vzajemni pomoči, občutku Stari ljudi so osamljeni, ne glede na to, ali živijo na deželi ali v mestu, saj nimajo pripadnosti, cenjenosti. Danes lahko opazujemo spremembe v družbi, kjer se pomen človeka, s katerim bi vzpostavili osebni odnos. Ena izmed rešitev je vključitev v družine zmanjšuje in močno primanjkuje medgeneracijskih odnosov. Sodobni človek skupino za samopomoč za stare ljudi, ki deluje kot nadomestna družina in je odlična je vse bolj obrnjen vase, krepi se individualizem, tako da različne vezi z drugimi preventiva proti osamljenosti. vedno več ljudi, ki so osamljeni. V Sloveniji po podatkih SURS znaša trenutni delež Inovativen program na področju socialnega varstva, ki ga v nacionalni in lokalnih prebivalcev, starejših od 65 let, 21,4 % in demografski trendi nakazujejo, da bo leta počasi izgubljajo trdnost ali celo izginjajo. To pa povzroča, da je v vseh generacijah 2050 vsak tretji prebivalec starejši od 65 let. Za to skupino je značilno, da se krči mrežah po vsej Sloveniji izvaja Skupina starih ljudi za samopomoč, uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo duševno in telesno pripravljenost ter v njihova socialna mreža. Tega se navadno zavejo šele takrat, ko že občutijo negativne njih dviga samozavest za aktivno vključevanje v družbeno dogajanje. posledice, kot so osamljenost, brezvoljnost ter nezadovoljstvo nad življenjem. Človeško bitje je bitje potreb, ki so gibalo njegovega vedenja in obnašanja. Osnovne Prvo skupino sta v Domu upokojencev Izola marca leta 1987 ustanovila mag. Tone Kladnik in sovoditeljica Roberta Zerbo, socialna delavka. Dve leti kasneje pa je potrebe lahko zadovoljujemo v odnosu z drugim človeškim bitjem, ki nam nudi Mimica Primc, socialna delavka, v brkinski vasici Velikem Brdu ustanovila prvo spoštovanje, varnost in ljubezen. Zadovoljevanje teh človeških potreb je enako skupino v domačem okolju. Skupino starih ljudi za samopomoč sestavlja do 10 pomembno za vse ljudi, ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju so. In oseb, praviloma starih nad 65 let (to število omogoča, da se skupina razvije v družina, ki je kraj, kjer nastajajo najpomembnejše zgodbe in kjer vsi zadovoljujemo prijateljsko skupino). Osnovna dejavnost je pogovor, dopolnilne dejavnosti pa vse naše nematerialne potrebe, kot varno zavetje izgublja svojo moč. Stari ter starejši aktivnosti, ki ljudi zbližujejo in povezujejo. Skupino vodita dva usposobljena voditelja, ljudje zaradi tega utrpijo največ posledic. sestajajo se redno enkrat tedensko od 1,5 do 2 uri. Posamezne skupine se na lokalni ravni povezujejo v mrežo skupin, ki je del nacionalne mreže skupin starih ljudi za Veliko težav in stisk izhaja iz nezadovoljenih potreb. Svoje potrebe izpolnjujemo samopomoč. Udeležba v skupinah za samopomoč, ki se srečujejo vsak teden, je predvsem s pomočjo tistih, ki so nam blizu, do katerih čutimo pripadnost in na brezplačna. V skupino se lahko vključi vsak star človek, ki si želi druženja, pogovora, katere smo čustveno navezani. Potrebe po varnosti, ljubezni, svobodi, pripadnosti, razvijanja prijateljskih stikov, povezovanja. zabavi, moči se ne spreminjajo zaradi bioloških in psiholoških starostnih sprememb, vplivajo pa na življenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Po upokojitvi človek Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije je humanitarna nevladna doživi spremembe, ki vplivajo na zadovoljevanje njegovih potreb. Z upokojitvijo se organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Do danes spremenijo socialne mreže človeka, saj se sooča z izgubo prijateljev, partnerjev. nam je s predanim in plemenitim delom naših 732 prostovoljcev voditeljev uspelo Ljudje so pogosto osamljeni, ker propada njihova socialna mreža in ker imajo težave ustvariti medgeneracijsko gibanje, v katerem se vsak teden v skoraj 450 skupinah v medosebnih odnosih. Če človek občuti potrebo po oskrbi ali se sooči z odhodom v starih ljudi za samopomoč srečuje preko 4000 ljudi. V Mestni občini Ljubljana se dnevni center ali dom starejših občanov, se njegova stiska močno poglobi. V njegovi v 26 skupinah, ki jih vodi 30 prostovoljcev, tedensko povezuje 284 starejših ljudi. socialni mreži je potrebna resocializacija. Z upokojitvijo se spremeni življenjski slog, ljudje izgubijo pomembno vlogo v življenju, ki jo poskusijo nadomestiti. Spremeni se tudi ekonomski status, ki posledično lahko vpliva na socialno vključevanje ter njihovo samopodobo in neodvisnost. Med izgubami, s katerimi se starejši ljudje pogosteje soočajo kot drugi, so: smrt partnerja, prijateljev, vrstnikov, odhod otrok od doma, zmanjšanje telesnih sposobnosti, telesne bolezni, slabljenje sluha in vida, slabša gibljivost, spominske motnje, težave pri mišljenju, izguba veljave v domačem okolju, izguba zaupanja vase in izguba samospoštovanja, upokojitev, manjši dohodki, Dnevne aktivnosti kot prostor za krepitev duševnega zdravja Sara Dalila Lučić Mestna zveza upokojencev Ljubljana, OSZDU, Ulica Janeza Pavla II. 4, Ljubljana Dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana V današnjem hitro spreminjajočem se svetu, zaznamovanem z naraščajočimi zahtevami vsakdanjega življenja, digitalizacijo, izgubo tradicionalnih oblik druženja in vse večjo individualizacijo, postajajo duševne stiske, občutki osamljenosti, anksioznosti in izgorelosti vedno pogostejši del našega vsakdana. V takšnem okolju postaja ključno ustvarjanje varnih in dostopnih prostorov, kjer lahko posamezniki poiščejo oporo, najdejo razumevanje ter razvijajo svoje osebne in socialne potenciale. Eden takšnih prostorov so dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) – skupnostni prostori, kjer lahko starejši odrasli osmislijo svoje dneve, ohranjajo pozitivne navade ter se povezujejo z drugimi v spodbudnem okolju. DCA-ji, ki v Ljubljani delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so pomembna srečevališča starejših v Mestni občini Ljubljana. V centrih imajo Slika 1: Zemljevid skupin starih ljudi za samopomoč starejši možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in širjenja socialne mreže. V program se lahko vključijo kot aktivni socialno vključevanje; socialna mreža lahko dobijo prvo socialno pomoč ali nasvet o tem, kakšne so njihove pravice in kje jih lahko uveljavljajo. Tako program DCA-jev ponuja množico storitev, s katerimi Ključne besede: starejši ljudje; duševno zdravje; skupine za samopomoč; pogovor; udeleženci na aktivnostih ali kot prostovoljci za vodenje le-teh. V DCA-jih starejši se starejšim zagotavlja aktivnejše vključevanje v socialno okolje in vzdrževanje Literatura psihofizične kondicije. To pa je vsekakor pogoj za polnejše, zadovoljno in zdravo življenje starejših. Hrovat, M., (2010). Težave in stiske starih ljudi. Priročnik za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, 137–149. Maribor: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. DCA-ji so v prvi vrsti namenjeni druženju in organizirani aktivnosti starejših meščank Knific, B., (2010). Umeščenost programa skupine starih ljudi za samopomoč s poudarkom in meščanov. Zasnovani so na spoznanju, da želi velika večina starejših živeti v na temeljnih pojmih. Priročnik za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, 27–32. Maribor: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. okolju, na katerega so navezani, dokler jim to dopuščajo moči in zdravstveno Statistični urad Republike Slovenije (SURS). https://www.stat.si/StatWeb/ stanje. Centri po eni strani preprečujejo socialno izključenost starejših, ki je zaradi sodobnega anonimnega načina življenja v urbanih središčih in popuščanja družinskih vezi vse bolj razširjena, po drugi pa izkoriščajo podaljšano vitalnost uporabnikov za aktivnosti, oblike samopomoči ter medsebojno pomoč in podporo. Dnevni center aktivnosti ni le prostor za preživljanje prostega časa – je mnogo več. Gre za strukturiran, a hkrati odprt sistem podpore, ki ponuja pester nabor vsebin: od ustvarjalnih delavnic, ročnih spretnosti in umetniških dejavnosti, do pogovornih skupin, izobraževalnih predavanj ter rekreativnih vadb. Ti programi so namenjeni vsem, ki želijo izboljšati kakovost svojega življenja, zmanjšati občutek osamljenosti, razvijati nove veščine in aktivno prispevati k svoji osebnostni rasti ter boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju. S tem se posameznikom omogoča, da znova odkrijejo svoje interese, razvijajo občutek pripadnosti skupnosti in krepijo svojo samozavest. DCA-ji so v sistem umeščeni kot storitev, ki ni zakonsko predpisana; gre za medsebojni podpori pomeni tudi korak k bolj zdravim posameznikom in bolj povezani mehanizem prostovoljne in predinstitucionalne narave. Prednost DCA-ja je predvsem družbi. Dnevni centri aktivnosti so pri tem neprecenljiv člen, ki omogoča, da duševno v tem, da se na mikroravni lahko hitro prilagaja spremembam lokalne demografske zdravje postane ne le individualna, temveč tudi kolektivna vrednota. strukture, strukture družine in socialne strukture nasploh. Ker so DCA-ji povezani tudi in skupinskimi prireditvami program DCA-jev deluje preventivno, po potrebi tudi Literatura kurativno – strokovni delavec ali delavka nastopa v vlogi svetovalca, ki skupaj s starejšim išče rešitev problema (Sedmak, 2009). Sedmak, M. (2009). DCA, Intergeneracijski dnevni centri aktivnosti za starejše. Koncept razvoja 2009–2013. Dnevni centri aktivnosti pomembno prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja na Sedmak, M. (2012). Dnevni centri aktivnosti za starejše. Koncept razvoja 2013–2020. zaposleni delujejo medresorsko ter združujejo socialno podporo z različnimi oblikami kakovost življenja; starejši odrasli izobraževanja in zdravstveno preventivo. Z aktivnostmi, predavanji, svetovanji z drugimi ponudniki storitev, namenjenih predvsem starejšemu prebivalstvu, lahko Ključne besede: dnevni centri aktivnosti za starejše Ljubljana; duševno zdravje; več ključnih ravneh: • Zmanjševanje osamljenosti in socialne izključenosti: Redna udeležba v skupinskih dejavnostih, ki jih ponujajo dnevni centri, spodbuja vzpostavljanje novih poznanstev, utrjevanje obstoječih socialnih vezi ter krepi občutek pripadnosti in sprejetosti. Prisotnost v skupini nudi tudi čustveno varnost in možnost za neformalno učenje socialnih veščin. • Podpora v duševni stiski: Posamezniki pogosto potrebujejo varen prostor, kjer jih nekdo sliši in razume. Dnevni centri omogočajo zaupne pogovore, svetovanja in delavnice za samopomoč, kar pripomore k zgodnjemu prepoznavanju duševnih težav ter spodbujanju zdravega soočanja z vsakodnevnimi izzivi. Kot kažejo raziskave, je oblika neformalne podpore ključna pri preprečevanju poslabšanja stisk in razvoja hujših duševnih motenj. • Krepitev občutka smisla, identitete in samozavesti: Sodelovanje pri različnih aktivnostih posamezniku daje občutek dosežka, vrednosti in samouresničitve. Občutek, da človek nekaj prispeva, je sprejet in pomemben, krepi duševno odpornost ter spodbuja večjo aktivnost tudi izven centra. Mnogi udeleženci poročajo o večji motivaciji za življenje, ponovno pridobljeni rutini in izboljšani samopodobi. • Preventivna vloga: Ena izmed največjih vrednosti dnevnih centrov je njihova vloga pri preventivi duševnih motenj. S krepitvijo vsakodnevnih življenjskih veščin, razvojem čustvene inteligence in učenjem tehnik za obvladovanje stresa posamezniki razvijajo bolj zdrave načine soočanja z življenjskimi izzivi. Zmanjšuje se potreba po intenzivnejših oblikah pomoči, hkrati pa se povečuje splošna kakovost življenja udeležencev. V času, ko družba vse bolj priznava pomen duševnega zdravja kot ključnega elementa splošnega dobrega počutja, bi morali prostori, kot so dnevni centri aktivnosti, postati del sistemske podpore na ravni lokalne skupnosti in države. Potrebni sta dolgoročna institucionalna in finančna podpora, ki bosta omogočali nadaljnji razvoj programov, usposabljanje kadrov ter večjo dostopnost teh storitev v različnih regijah. Vsak korak k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju, krepitvi skupnosti in V družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje, je vprašanje kognitivnega zdravja v Sodobni pristop pri ocenjevanju kognitivnega staranja – kognitivnih sposobnosti ter izkazujejo pozitiven odnos do sodobnih pristopov na področju kognitivnega zdravja. Zaskrbljujoče pa so ugotovitve naše raziskave, ki opažanja, izzivi in priporočila kažejo, da izražena zaskrbljenost glede demence in subjektivne kognitivne težave pri starejših niso pomembno povezane z njihovim dejanskim kognitivnim stanjem. Anita Demšar Nasprotno je večja zaskrbljenost celo rahlo povezana z boljšimi kognitivnimi Ajda Ogrin sposobnostmi. To nakazuje, da trenutni pristop, ki temelji na testiranju samo tistih Tisa Pavlovčič posameznikov, ki sami izražajo skrbi ali zaznavajo težave, morda ni najustreznejši za Zavod POMNI, Slatina v Rožni dolini 10F, Šmartno v Rožni dolini učinkovito zgodnje prepoznavanje kognitivnega upada (Ogrin idr., 2024). To namreč lahko vodi v situacijo, da posamezniki z zgodnjimi kognitivnimi spremembami, ki jih sami še ne zaznavajo ali jih ne znajo ustrezno izraziti, ostanejo neprepoznani in starosti vse pomembnejše, ne le z vidika preprečevanja bolezni, temveč tudi za brez ustrezne obravnave. Po drugi strani pa smo ugotovili, da testiranje kognitivnih kakovostno in samostojno staranje, vključno z boljšim duševnim zdravjem starejših sposobnosti pri starejših ne povzroča povečane zaskrbljenosti glede demence, kot oseb. Staranje prinaša določene spremembe v spominu, pozornosti in drugih zmotno menijo nekateri. Zaskrbljenost smo merili pred izvedbo testiranja in ponovno miselnih funkcijah, a kadar je upad izrazit in napredujoč, lahko nakazuje na začetek po prejemu rezultatov, pri čemer se je izkazalo, da se v povprečju ni povečala. To bolezni, kot je demenca (Borson, 2010). Vprašanje, kako pravočasno prepoznati je pomembno spoznanje, ki prispeva k odpravljanju razširjenega predsodka, da je razlike med običajnim staranjem in patološkimi spremembami, je v središču našega bolje nič vedeti, saj kaže, da je lahko pridobivanje informacij o kognitivnem zdravju vsakodnevnega dela in predstavlja izhodišče za ta prispevek. V članku predstavljamo za posameznike ne le sprejemljivo, temveč tudi neobremenjujoče. ključna opažanja, izzive, s katerimi se srečujemo pri delu s starejšimi odraslimi, ter priporočila za učinkovitejši pristop na področju kognitivnega zdravja. Kljub spodbudnim ugotovitvam se pri širšem uvajanju kognitivnega testiranja srečujemo z več pomembnimi izzivi. Ena največjih ovir pri zgodnjem prepoznavanju kognitivnega upada je še vedno nizka ozaveščenost ljudi. Mnogi še vedno enačijo Razlikovanje med običajnim staranjem in začetnimi znaki bolezni je ključno, a pogosto težavno tako za posameznike kot tudi za strokovnjake. Prve znake staranje z demenco, kar lahko vodi v pasivnost pri ukrepanju. Prav tako se mnogi se pogosto spregleda ali se jih pripiše normalnemu staranju, kar lahko pomeni ne zavedajo, da je zgodnje ukrepanje možno in ključno za ohranjanje samostojnosti zamujeno priložnost za zgodnje ukrepanje (Bradford idr., 2009). To lahko delno in kakovosti življenja ter da že obstajajo novejši, učinkovitejši načini za odkrivanje pripišemo dejstvu, da trenutne metode za določanje kognitivnega upada temeljijo zgodnjih sprememb v kognitivnem stanju. Druga pomembna ovira je zagotavljanje na psiholoških vprašalnikih, ki so pogosto premalo občutljivi za zaznavo zgodnjih dostopnosti za starejše posameznike z nižjim socialno-ekonomskim statusom, sprememb (Dreo idr., 2024). Natančnejše diagnostične metode, kot so slikanja nižjo izobrazbo ali omejeno digitalno pismenostjo. Dostopnost testiranja je trenutno možganov ali analiza likvorja, pa so dražje, invazivne in običajno dostopne šele ob omejena tudi zaradi samoplačniške narave programa. že izraženih sumih na bolezen ter zato niso primerne kot presejalna orodja (Rossini idr., 2020). Ker zgodnje odkrivanje sprememb v kognitivnem zdravju omogoča boljše Za nadaljnje spopadanje s kompleksnostjo problema kot ključen dejavnik možnosti za intervencije in podporo, je razvoj učinkovitih, hitrih in enostavnih metod prepoznavamo povezovanje in sodelovanje organizacij in posameznikov, ki se za ocenjevanje kognitivnih funkcij izrednega pomena (Whelan idr., 2022). ukvarjajo s področjem kognitivnega zdravja, in oblikovanje celovitejših pristopov s preventivnimi, terapevtskimi in podpornimi ukrepi za obvladovanje demence. Hkrati je pomembno nadaljevati z ozaveščanjem in izobraževanjem javnosti o pomenu V Zavodu POMNI v okviru programa JASNA – preventivno in zgodnje odkrivanje demence izvajamo meritev CogniScore, ki temelji na metodi elektroencefalografije zgodnjega prepoznavanja kognitivnih sprememb, da bi povečali angažiranost in (EEG). Gre za hitro, natančno in neinvazivno oceno kognitivnega zdravja, ki zmanjšali še vedno prisotno stigmo. omogoča zgodnje zaznavanje sprememb možganske aktivnosti še pred izrazitejšimi simptomi. Ob povečanem tveganju za prisotnost nevrodegeneracije, ki je izraženo Zavedamo se, da lahko omejena dostopnost tovrstnih programov vpliva na udeležbo z nižjim rezultatom, omogočimo uporabnikom tudi specialistični nevrološki pregled. posameznikov iz ranljivejših skupin. Zato naj odgovornost za dostopnost ne bo Izvajamo tudi izobraževalna predavanja za ozaveščanje o zgodnjih znakih demence le pri ponudnikih. Javni zdravstveni programi, kot so presejanja in cepljenja, so ter poudarjamo pomen pravočasnega ukrepanja. V okviru partnerskih projektov pogosto na začetku omejeni ali samoplačniški, vendar se ob prepoznani širši CHANCE in POMNI smo izvedli že več kot 550 brezplačnih testiranj kognitivnih javnozdravstveni vrednosti postopoma vključijo v sistemsko financiranje, s čimer sposobnosti, kar nam omogoča dragocen vpogled v stanje na terenu in potrebe postanejo dostopni večjemu številu prebivalcev. Verjamemo, da bi programi za starejše populacije. zgodnje odkrivanje demence lahko sledili podobnemu pristopu ter postali skupna odgovornost ponudnikov, zdravstvenega sistema in družbe kot celote. V naših dosedanjih aktivnostih smo zaznali veliko zanimanja za udeležbo, kar nakazuje, da so starejši odrasli odprti do spremljanja in razumevanja svojih Ključne besede: kognitivno zdravje; zgodnje odkrivanje; demenca; preventiva; ozaveščanje Literatura V središču skupnosti, v središču dostojanstva: Borson, S. (2010). Cognition, aging, and disabilities: Conceptual issues. Physical Medicine pravice starejših in duševno zdravje and Rehabilitation Clinics of North America, 21(2), 375–382. Bradford, A., Kunik, M. E., Schulz, P., Williams, S. P. in Singh, H. (2009). Missed and Nacionalni inštitut za javno zdravje, Oddelek za raziskovanje in razvoj duševnega zdravja Trubarjeva cesta 2, Ljubljana https://doi.org/10.1016/j.pmr.2010.01.001 viš. pred. dr. Suzana Oreški delayed diagnosis of dementia in primary care: prevalence and contributing factors. Alzheimer disease and associated disorders, 23(4), 306–314. https://doi.org/10.1097/WAD.0b013e3181a6bebc Koncept dostojanstva je temeljna vrednota, tesno povezana s spoštovanjem Dreo, J., Jug, J., Pavlovčič, T., Ogrin, A., Demšar, A., Aljaž, B., Agatić, F., in Marusic, U. človekovih pravic in z načeli etične obravnave posameznika. Ni le teoretični pojem, (2024). Comparative Performance of Five Cognitive Screening Tests in a Large temveč ima pomembne praktične posledice pri vsakdanjem življenju starejših oseb, Sample of Seniors. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders, 53(6), 289–298. njihovih svojcev ter izvajalcev zdravstvene in socialne oskrbe – še posebej v okviru Ogrin, A., Pavlovčič, T., Agatić, F., Jug, J., Aljaž, B. in Dreo, J. (2024). Zaskrbljenost zaradi povezana z avtonomijo, identiteto in osebnim občutkom vključenosti. Ko ljudje demence pri starejših odraslih v Sloveniji: Vpliv socio-demografskih dejavnikov in doživijo dostojanstvo v specifičnih situacijah, je to vselej povezano s spoštovanjem, https://doi.org/10.1159/000540225 dolgotrajne oskrbe. Dostojanstvo je hkrati tudi subjektivna izkušnja posameznika, (zbornik povzetkov). Nacionalni inštitut za javno zdravje. kognitivnega statusa. V Javno zdravje danes in jutri: Na križišču ovir in priložnosti ohranjanjem osebne integritete ter empatično in sočutno oskrbo. Dostojanstvo se Rossini, P. M., Di Iorio, R., Vecchio, F., Anfossi, M., Babiloni, C., Bozzali, M., Bruni, A. vedno zgodi v interakciji z drugo osebo ali osebami, je koncept odnosov in kot C., Cappa, S. F., Escudero, J., Fraga, F. J., Giannakopoulos, P., Guntekin, B., dokazujejo raziskave, je izkušnja nedostojanstvene oskrbe ponižujoča za starejšo Logroscino, G., Marra, C., Miraglia, F., Panza, F., Tecchio, F., Pascual-Leone, A. in osebo, vendar vpliva tudi na (ne)zadovoljstvo skrbstvenega osebja pri delu (Clancy Dubois, B. (2020). Early diagnosis of Alzheimer’s disease: the role of biomarkers idr., 2020). including advanced EEG signal analysis. Report from the IFCN-sponsored panel of Whelan, R., Barbey, F. M., Cominetti, M. R., Gillan, C. M. in Rosická, A. M. (2022). experts. Clinical Neurophysiology, 131(6), 1287–1310. Svetovna zdravstvena organizacija v sodelovanju s številnimi partnerji razvija https://doi.org/10.1016/j.clinph.2020.03.003 strategije, programe in orodja, ki državam članicam omogočajo izboljšanje duševnega zdravja starejših oseb. Med ključnimi dokumenti je Celostni akcijski Developments in scalable strategies for detecting early markers of cognitive decline. načrt za duševno zdravje 2013–2030, ki si prizadeva za izboljšanje duševnega Translational Psychiatry, 12(1), 1–11. zdravja vseh ljudi ter za povečanje dostopnosti in kakovosti storitev, tudi za starejše https://doi.org/10.1038/s41398-022-02237-w (WHO, 2021). Posebno pozornost namenja človekovim pravicam tudi iniciativa QualityRights, ki izpostavlja pomen spoštovanja dostojanstva in pravic uporabnikov v sistemih duševnega zdravja (WHO, 2019). Navedeni dokumenti opozarjajo na potrebo po odpravljanju ovir v družbi, ki starejše pogosto izključujejo ali diskriminirajo na podlagi starosti ali predvidevanj o njihovih zmanjšanih zmožnostih. V skladu z mednarodnimi in nacionalnimi smernicami je nujno, da družba preseže predsodke do starejših kot manj sposobnih ali manjvrednih. Treba jim je omogočati pogoje, v katerih lahko čim dlje ohranjajo vpliv nad odločitvami v vsakdanjem življenju, kot so pravica do izbire kje in s kom bodo živeli, kako bodo porabili svoj denar, kako bodo koristili svoj čas, s kom bodo imeli odnose. V praksi se starejši prepogosto srečujejo z omejitvami pri izražanju lastne volje, samoodločanju in ohranjanju pravne sposobnosti, še posebej v primerih, ko so prisotne kognitivne ali psihosocialne težave (OHCHR, n. d.). Odtegovanje avtonomije starejšim osebam pomeni tudi zanikanje njihovih temeljnih državljanskih pravic in svoboščin, ki jih uživajo vse druge odrasle osebe. Pobude, kot je QualityRights, poudarjajo pomen podpore pri odločanju, izražanju volje in ohranjanju osebne avtonomije tudi pri posameznikih, ki tega trenutno ne zmorejo ali tega v prihodnje morda ne bodo več zmogli (WHO, 2019). Takšni pristopi temeljijo na modelu oskrbe, osredotočene na osebo, ki spoštuje preference, življenjski kontekst ter pravico posameznika do vpliva in izbire. Skupnostni pristopi k duševnemu zdravju starejših ljudi V kontekstu duševnega zdravja je priznavanje in krepitev odločanja posameznika Amir Crnojević ključno ne le za uresničevanje dostojanstvene obravnave, temveč tudi za izboljšanje Gerontološko društvo Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana avtonomiji in podpori pri odločanju, prispevajo k večji kakovosti življenja, hkrati pa mesto znotraj socialnega varstva in javnega zdravja. Dolgoživost, ki je pomemben dosežek sodobne medicine in družbenega napredka, prinaša številne izzive – ne krepijo socialno pravičnost, solidarnost in medgeneracijsko povezanost v skupnosti. le na področju fizičnega zdravja, temveč tudi v psihosocialnem in eksistencialnem smislu. Med temi izstopajo duševne stiske starejših ljudi, ki pogosto ostajajo Ključne besede: dostojanstvo starejših; človekove pravice; avtonomija in podpora ni privilegij, temveč temeljno načelo, okoli katerega je treba oblikovati podporne V dolgoživi družbi vprašanja duševnega zdravja starejših ljudi pridobivajo osrednje sisteme in storitve. Pristopi, pri katerih oskrba temelji na človekovih pravicah, njegovega psihološkega blagostanja. Pobuda QualityRights poudarja, da avtonomija prezrte, nezadostno prepoznane in pomanjkljivo obravnavane (SZO, 2023). pri odločanju; duševno zdravje v starosti; skupnostno usmerjena oskrba Prispevek obravnava ključne dejavnike, ki vplivajo na duševno blagostanje starejših ljudi, analizira sistemske odzive in dobre prakse v skupnosti ter poudarja pomen Literatura povezovanja strokovnih, institucionalnih in lokalnih akterjev za celostno in človeku dostojno podporo. Clancy, A., Simonsen, N., Lind, J., Liveng, A., & Johannessen, A. (2020). The meaning of dignity for older adults: A meta-synthesis. Nursing Ethics, 28(6), 878-894. Demografski podatki kažejo na izrazito staranje prebivalstva v Sloveniji, kar pomeni https://doi.org/10.1177/0969733020928134 naraščanje števila oseb s kompleksnimi potrebami (SURS, 2024). Starost prinaša Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR). (b.d.). spremembe, povezane z izgubami (partnerja, socialne mreže, družbenih vlog), Neodvisni strokovnjak za uživanje vseh človekovih pravic s strani starejših oseb. kroničnimi obolenji, upadom telesnih in kognitivnih sposobnosti ter s socialno https://www.ohchr.org/en/special-procedures/ie-older-persons izključenostjo. Vsi ti dejavniki pomembno vplivajo na posameznikovo duševno World Health Organization (WHO). Comprehensive mental health action plan 2013–2030. zdravje in lahko vodijo v depresijo, anksioznost, demenco, občutke nemoči in v Geneva: World Health Organization, 2021. skrajnih primerih tudi samomorilno vedenje. https://www.who.int/publications/i/item/9789240031029 World Health Organization (WHO, n.d.). WHO’s work on the UN Decade of Healthy Ageing Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2024) ena ključnih ovir pri (2021–2030). ustrezni obravnavi duševnih stisk ostaja stigma. Zaradi prevladujočih stereotipov o https://www.who.int/initiatives/decade-of-healthy-ageing duševnem zdravju in zaradi generacijskih vzorcev sta med starejšimi razširjena tišina World Health Organization (2019) QualityRights materials for training, guidance, and in zapiranje vase, kar dodatno poglablja stisko in zmanjšuje možnosti za pravočasno transformation. pomoč. K temu prispeva tudi razdrobljenost med sistemi zdravstvenega in socialnega https://www.who.int/publications/i/item/who-qualityrights-guidance-and-training-tools varstva, ki pogosto onemogoča usklajeno in interdisciplinarno obravnavo (Kneževič World Health Organization. (b.d.). QualityRights e-usposabljanje: Katalog. Hočevar, 2021). https://www.who.int/teams/mental-health-and-substance-use/policy-law-rights/ qr-e-training Starejši ljudje v duševni stiski so tudi izpostavljeni večjemu tveganju za nasilje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (de Mendonça Lima idr., 2021) naj bi bil vsak šesti starejši deležen ene od oblik nasilja, a strokovnjaki opozarjajo, da gre za podcenjene ocene. V Sloveniji je po raziskavi Klemenc (2023) 8 % oseb, starejših od 50 let, že doživelo nasilje – najbolj ogrožene so ženske, starejše od 65 let. V skupnosti prevladuje psihično nasilje (11,6 %), sledi finančno nasilje (7 %), zanemarjanje (4,2 %) in fizično nasilje (2,6 %). V institucionalnih okoljih so deleži še višji (Crnkovič idr., 2024). Posledice nasilja se pogosto izražajo kot poglabljanje duševnih stisk, povečana samomorilnost in dolgotrajna psihosocialna ranljivost. Prispevek posebej izpostavi pomen skupnostnega pristopa pri podpori starejšim ljudem, ki doživljajo duševne stiske. Skupnost je prostor, kjer se lahko ohranjajo socialne vezi, omogoča se dostop do virov pomoči in spodbuja sodelovanje. Vloga socialnih delavcev, nevladnih organizacij in lokalnih mrež je pri tem bistvena. Programi svetovanja, aktivnega staranja, samopomočnih skupin in prostovoljskih Gerontološko društvo Slovenije (GDS). (2025). Dejavnosti. https://www.gds.si/dejavnosti/ aktivnosti so učinkoviti preventivni mehanizmi in orodja za krepitev občutka Klemenc, D. (2023). Posvet o nasilju nad starejšimi. ACS novičke. pripadnosti ter zmanjševanje osamljenosti (Stanojević Jerković, 2024). https://enovicke.acs.si-nasilje-nad-starejsimi-ogrozenost-narasca-s-stopnjo- odvisnosti-od-drugih/ Gerontološko društvo Slovenije že desetletja razvija trajnostne socialne programe, Kneževič Hočevar, D. (2021). Skupaj zmoremo: pripomočki za odkrit pogovor o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju. Ljubljana: Založba ZRC, SAZU. ki temeljijo na načelih dostojanstva, vključenosti, soudeležbe in opolnomočenja. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVB86I5V Področja delovanja segajo od svetovanja in podpore ljudem z demenco in njihovim Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2023). O duševnem zdravju. svojcem, do izobraževanj, zagovorništva in spodbujanja aktivnega staranja (GDS, https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/o-dusevnem-zdravju/ 2025). Gre za primere dobre prakse, ki bi jih bilo smiselno prenesti v širše sistemske Stanojević Jerković, O. (2024). Kako lahko izboljšujemo duševno zdravje starejših v lokalni politike in jih razširiti v druga lokalna okolja. skupnosti? 37–46. https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/01/Dusevno-zdravje-in-destigmatizacija-V nadaljevanju prispevek predstavi več usmeritev za krepitev podpore starejšim starejsih_zbornik-prispevkov-srecanja.pdf ljudem v duševni stiski. Prva med njimi je nujna destigmatizacija duševnih stanj v Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2024). Staranje prebivalstva Slovenije. starosti, kar vključuje ozaveščanje strokovnjakov in javnosti o tem, da je duševno https://www.stat.si/statweb/Field/Index/17/104 zdravje sestavni del kakovostnega staranja. Pomembno je razvijati in krepiti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). (2023). Mental health of older adults. lokalne storitve, kot so centri za duševno zdravje, svetovalne točke, podporne https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health-of-older-adults skupine in dnevni centri. Aktivacija virov v skupnosti, kot so prostovoljci, društva in medgeneracijski programi, je pri tem ključna. Prav tako je ključno sistematično spodbujanje medsektorskega sodelovanja – med zdravstvom, socialnim varstvom, izobraževanjem in civilno družbo. Treba je razviti skupne protokole, zagotoviti izmenjavo informacij, oblikovati skupine za skupno obravnavo in omogočiti souporabo virov. Prispevek pa tudi pomembo poudarja sodelovanje starejših ljudi pri oblikovanju, izvajanju in evalvaciji storitev – le vključevanje uporabnikov vodi v oblikovanje odzivnega in človeku prilagojenega sistema. V zaključku prispevek opozarja, da je zagotavljanje duševnega zdravja v starosti kolektivna naloga. Gre za vprašanje družbene solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in vrednotenja starosti kot pomembnega življenjskega obdobja. Le s sodelovanjem med strokovnjaki, skupnostmi in starejšimi ljudmi lahko razvijemo kakovosten sistem, ki bo odziven, vključujoč in temelječ na sočutju. Ključne besede: duševno zdravje; starejši ljudje; skupnostna podpora; celostna obravnava; stigma Literatura Crnkovič, N., Horvat, J., Makivić, I., & Selak, Š. (2024). Nasilje nad starejšimi odraslimi osebami: sistematični pregled literature = Elder abuse. 19–38. https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/09/Zbornik-2.-nacionalne-konference- javnega-zdravja-1.pdf de Mendonça Lima, C. A., De Leo, D., Ivbijaro, G., & Švab, I. (2021). Loneliness and abuse as risk factors for suicide in older adults: new developments and the contribution of the WPA Section on Old Age Psychiatry. World Psychiatry, 20(3), 455–456. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/wps.20899 Zapiski