Oglasi 2 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Tretja stran Vsebina 30 let »novih Savinjskih novic Županji in župani o pomenu zgornjesavinjskega časopisa .....7-9 15 TG BSH Hišni aparati Nazarje Dobavitelji vse težje dobavljajo materiale .......................... 11 Gornji Grad Za sredstva za kmetijstvo veliko zanimanja ......... 11 17 Zgodovina in narodopisje Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline (4): Vischer ....... 13 Ogrevanje z drvmi Požar v dimniku je posledica malomarnosti .......... 15 Odprtje razstave v knjižnici Mozirje Prostovoljci dodajajo življenje dnevom ................................. 17 TG 19 Andrejka Lorenčak Francosko državno odlikovanje za predano pedagoško delo ................................. 19 Odbojkarski klub Mozirje Novo leto z novim trenerjem in prvi poraz ................. 20 21 Smučarski skoki Timi Zajc po sobotnem spodrsljaju v nedeljo šesti .......... 20 Alpsko smučanje GEPA Nejc Naraločnik v državni reprezentanci za olimpijske igre ............................... 21 Lokostrelstvo 21 Tim Jevšnik zmagovalec svetovnega pokala ............................ 21 Hvala vsem in vse najboljše! »Savinjske novice bodo tudi v bodoče ostale predvsem časopis za obveščanje prebivalcev Zgornje Savinjske doline. V informativnem delu časopisa načrtujemo novost: rubriko kratkih svežih novic iz krajevnih skupnosti, pri čemer računamo na sodelovanje novih (stalnih ali občasnih) dopisnikov oziroma sodelavcev. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi predlog za novo slikovno rubriko, v kateri bi opozarjali na nepravilnosti, pomanjkljivosti itd. Trudili se bomo še povečali obseg informacij, ki nosijo značaj uporabnosti in koristnosti. Prav tako bomo skušali še popestriti sicer priljubljeno rubriko Ljudje in dogodki. Poskušali bomo tekoče spremljati nastopanje vseh ligašev iz naše doline, ne bomo pa pozabili tudi na lokalna tekmovanja. Vsekakor bomo zelo veseli vseh dobronamernih kritičnih pripomb in predlogov, da bi bralci vzeli časopis čimbolj za svojega.« Hm, kar ne morem dojeti, da je od takrat, ko sem zapisal zgornje vrstice, minilo že (skoraj) trideset let. Ko sem bil imenovan za urednika, sem bil vprašan, kako vidim prihodnost zgornjesavinjskega časopisa. In povedal sem, kar ste prebrali. Medtem se je spremenilo veliko stvari v naši neposredni in širši okolici. Za ustvarjalce Savinjskih novic je veliko spremembo prinesla reforma lokalne samouprave in posledično razdelitev enovite Občine Mozirje najprej na pet, potem na šest in kasneje na sedem občin. Sedem županov, sedem občinskih svetov, sedem vseh ostalih organizacijskih povezav. Vse to generira več vsebine, več dogodkov in več priložnosti za novinarske prispevke, hkrati pa predstavlja razdrobljenost tega sicer geografsko in tudi po še nekaterih drugih kriterijih zaokroženega območja. Le malo je stvari, ki so ostale – poleg Savinjskih novic – skupne vsem občinam, vsem občanom. Vsi, ki soustvarjamo zgornjesavinjski časopis (še vedno mu tako pravimo, čeprav že tri desetletja izhaja v revijalnem formatu), smo ponosni, da smo uspešno prešli skozi teh trideset let, kar pomeni, da smo uspešno izvajali svoje poslanstvo: obveščati vas. V tem času smo izdali, takole čez palec, 1310 številk časopisa in še kakšno zraven, če bi k temu prišteli posebne številke ob volitvah. Nikoli nismo zamudili. Če ste kdaj dobili časopis na dom z zamudo, je bilo to zaradi napake v distribuciji. Ob tej priložnosti se zato najlepše zahvaljujem vsem sedanjim in bivšim dopisnikom, vsem članom profesionalne ekipe uredništva, Grafiki Gracer iz Celja, kjer Savinjske novice tiskajo vse od leta 1999, rednim in občasnim oglaševalcem, predvsem pa vam, cenjeni bralci in bralke, brez vas nas že zdavnaj ne bilo. Hvala tudi odgovornim v bivši občini za zaupanje in podporo v letih 1992-1994. Hvala vsem in vse najboljše v naši skupni prihodnosti! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Javni sklad za kulturne dejavnosti 46. Mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini ............... 25 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 4, 28. januar 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 19, 12. maj Savinjske novice 19, 12. maj2017 2017 Savinjske novice št.št. 4,št.4,28. 2022 Savinjske novice 28.januar januar 2022 33 3 Tema tedna 30 LET OD GRAFIČNE IN VSEBINSKE PREOBRAZBE SAVINJSKIH NOVIC Osrednji informativni vir za prebivalce Zgornje Savinjske doline Savinjske novice letos 54. leto zapored obveščajo Zgornjesavinjčane, kar se dogaja v njihovi neposredni okolici, 25. januarja pa je minilo 30 let od preobrazbe časopisa iz dotakratnega mesečnika v klasičnem časopisnem formatu v revijalni format, hkrati pa je bil narejen prehod na 14-dnevno izhajanje. Od oktobra leta 2001 Savinjske novice izhajajo vsak teden, od oktobra 2017 v celoti v barvah. PLAČLJIVO NAROČNINO SPREJELA POLOVICA GOSPODINJSTEV Prizadevanja za preobrazbo časopisa v takrat enoviti občini Mozirje so se začela konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Decembra 1990 so Zgornjesavinjčani na domove prejeli zadnjo brezplačno številko Savinjskih novic, ki jih Naslovnica Savinjskih novic 25. januarja 1992 je takrat urejal Rajko Pintar. V letu 1991 je časopis s proračunskega prešel na tržni sistem financiranja, dobil je novega ustanovitelja, to je bila Skupščina občine (SO) Mozirje, ki je imeno- Uvodna stran Savinjskih novic 25. januarja 1992 vala nov programski svet. Sestavljali so ga predsednik Anton Venek in člani Vekoslava Klemenak, Zdravka Hriberšek-Ladinek, Ivan Glušič st., Štefan Matjaž, Albert Lončar, Franc Steiner, Edi Mavrič in Rajko Pintar. Slednji se je marca 1991 poslovil z uredniškega mesta, pred tem pa objavil razveseljivo novico, da se je kljub slabim prognozam na trgu tiskanih medijev za plačljivo naročnino časopisa odločila polovica gospodinjstev v dolini. USTANOVITELJ PREDAL IZDAJATELJSTVO V ZASEBNE ROKE Mesto urednika je nato prevzel Janez Plesnik, ob nastopu njegove bolezni pa ga je novembra 1991 zamenjal Aleksander Videčnik, ki je pred Pintarjem okroglo desetletje opravljal to funkcijo. V začetku leta 1992 so sledile konkretnejše spremembe na področju izdajanja Savinjskih novic. Izdajanje časopisa je ustanovitelj predal podjetju EPSI iz Nazarij. 4 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Tema tedna PREHOD NA 14-DNEVNIK Prva oblikovno prenovljena številka časopisa, ki je izšla 25. januarja 1992, je že na prvi pogled dajala vedeti, da so Savinjske novice na novi poti. Bralci so v roke dobili revijo, tiskano na recikliranem, rahlo toniranem papirju. Mesto urednika je prevzel Marko Lenarčič, v novem uredniškem odboru pa so bili še Aleksander Videčnik, Rajko Pintar, Edi Mavrič in Franci Kotnik. Slednji se je v podjetju EPSI zaposlil kot novinar. Še večja sprememba kot format časopisa je bil prehod iz mesečnika na štirinajstdnevnik. NOVA PODOBA VZBUDILA MEŠANE OBČUTKE Grafična prenova časopisa je med bralci vzbudila precejšnje zanimanje in mešane občutke. Ljudje so se, razumljivo, morali navaditi na drugačno obliko, nekateri so bili kritični do naslovnice, ki je bila po njihovem mnenju nea- traktivna. Pripombe so bile tudi glede cene, ki pa je bila glede takratne podražitve tiska večini vendarle razumljiva. Programski svet in uredniški odbor sta sprejela odločitev, da Savinjske novice ohranijo nepristranskost poročanja in (p)ostanejo objektivni poročevalec dogajanja v občini. RAZVOJ ČASOPISA DOBRO OCENJEN Uredniški odbor je uvedel nekaj novih rubrik, tako so že v prvi številki svoje mesto našli križanka, humoreska, kmetijski nasveti, predstavitve zanimivih ljudi in zasebne trgovske ponudbe v dolini, kasneje še modni kotiček, potrošniški barometer, gospodinjski nasveti in še kaj. Programski svet je po nekaj mesecih izhajanja štirinajstdnevnika ugotovil, da je bil z višjo frekvenco izhajanja dosežen cilj, da so občani bolj na tekočem z dogajanjem v dolini. Tudi vsebinsko je bil časopis dobro ocenjen z željo po še več novic iz krajevnih skupnosti. PRED DOBRIMI 20 LETI PREHOD NA TEDNIK Novembra 1992 je spet prišlo do menjave na uredniškem mestu, novi urednik Savinjskih novic je postal Franci Kotnik, ki je bil že od začetka leta kot novinar gonilna sila časopisa. Kot je zapisal v zadnji številki tistega leta, so si v uredniškem odboru prizadevali odpravljati začetniške napake in iskali sveže ideje za popestritev časopisa. Stroške izdajanja so kljub zahtevnemu stanju na trgu obdržali na sprejemljivem nivoju. Oktobra 1994 je Franci Kotnik kot samostojni podjetnik prevzel tudi izdajanje časopisa, sedem let kasneje pa so Savinjske novice prešle na tedenski režim, ki mu sledijo tudi v 54. letu izhajanja. Tatiana Golob Anton Venek, nekdanji predsednik programskega sveta Savinjskih novic: »Pred tridesetimi leti smo se pogovarjali o tem, kako zastaviti in organizirati izhajanje Savinjske novic v bodoče. Vsi smo bili enotni, da je to časopis, ki v vsako družino v Zgornji Savinjski dolini prinaša vse pomembne dogodke, ki se dogajajo v takrat enotni zgornjesavinjski občini. Izdajanje smo zaupali podjetju EPSI, kasneje pa Franciju Kotniku, ki je postal urednik in ki to nalogo odgovorno in strokovno opravlja še danes. Novice so v teh tridesetih letih odigrale pomembno vlogo, saj so jih na začetku vse družine dobivale brezplačno. Za mnoge je bil to tudi edini časopis, ki je občane sproti obveščal o pomembnih dogodkih v dolini, MŠ tako na gospodarskem, političnem, kulturnem, zgodovinskem in narodopisnem področju kot tudi o aktualnih dogodkih, ki so bili značilni za posamezne kraje. Ljudje so jih z zanimanjem brali, mnogi so v njih objavili marsikaj kritičnega pa tudi pohvalnega. Trdim lahko, da so imele Savinjske novice v vsem tem obdobju pomembno ali celo najpomembnejšo informativno vlogo v naši dolini, saj se je v drugih časopisih o naši dolini zelo malo pisalo. Še vedno menim, da so novice za večino bralcev zanimive, kajti v tem času so se vsebinsko zelo obogatile; tudi izgled je z bogatimi barvnimi fotografijami izredno všečen. Sam jih še vedno z veseljem prebiram, saj v njih najdem vse, kar se dogaja v naši dolini. Glavnemu in odgovornemu uredniku ter vsem sodelavcem ob 30-letnici preobrazbe iskreno čestitam in želim še veliko ustvarjalnih idej pri snovanju našega časopisa.« Rajko Pintar, nekdanji urednik in član uredniškega odbora Savinjskih novic: »Savinjske novice so bile vsa ta dolga leta in so še danes osrednji informativni vir za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Čeprav tiskani mediji proti elektronskim medijem danes izgubljajo veljavo, to za Savinjske novice ne velja. Bo kar držal tisti slogan, da če dogodek ni omenjen v Savinjskih novicah, ga pravzaprav sploh ni bilo. Še posebej pomembna je njihova vloga pri ohranjanju naše dediščine – tako kulturne, tehnične in še kakšne. Pisci, kot so Peter Weiss, pokojna Aleksander Videčnik in Edi Mavrič ter drugi, dajejo časopisu dodano vrednost, ki jo znajo še kako ceniti v NUK in SAZU, ter so relevanten vir pri zgodovinskih raziskavah v dolini in na Slovenskem. Informativni pomen ni bil nikoli vprašljiv in tudi danes ni. Dobro je, da se je ves čas razvijal tudi oblikovni in grafični izgled časopisa oziroma revije. Od rotacije je prešel v revijalno obliko, dodajale so se barvne naslovnice in strani – vse je postajalo mnogo bolj privlačno. Savinjske novice dobro sledijo tudi modernim časom s svojimi svetovalnimi storitvami z najrazličnejših področij, od kmetijskih, gospodarskih tja do tega, kako kupiti poročno obleko. Skratka - za vsakogar nekaj. Kot bivši glavni in odgovorni urednik seveda redno spremljam Savinjske novice – na nek način je to tudi moj otrok, še posebej zato, kar je pod mojim urednikovanjem časopis prešel iz brezplačnika, katerega so dobivala vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini, v časopis, na katerega se je bilo potrebno naročiti in naročnino tudi plačati, pa so vseeno še vedno prihajale v veliko večino zgornjesavinjskih domov. Nekje sem prebral, da so bile takrat Savinjske novice pravzaprav svetovni rekorder po naročenih izvodih na prebivalca.« Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 5 Oglasi 6 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Tema tedna Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava Ljudje si želimo biti obveščeni. In lokalni časopisi so pomembni za predstavljanje idej, osvetljujejo in dvigajo zavedanje o skupnih interesih, lahko rešujejo tudi konflikte ter bralcem nudijo različne informacije. Savinjske novice so naš, lokalni časopis in v vseh letih izhajanja so se odgovorni zavedali, da moramo biti ves čas pripravljeni na spremembe. Iz vsake krize lahko s pozitivnimi in pravimi odločitvami postanemo zmagovalci. Hvaležna sem vsem, odgovornim in ustvarjalcem Savinjskih novic, za odlično sodelovanje z našo lokalno skupnostjo. Kadar je potrebno, si znamo prisluhniti in biti drug drugemu v pomoč. Verjamem, da bodo Savinjske novice pisale uspešno zgodbo še desetletja in da jih bomo lokalne skupnosti in bralci časopisov znali podpreti. Priznanju nazdravili z zdravo vodo Naslov ni čisto brez pomena, saj je v veliki meri resničen. Dan po mednarodnem priznanju Slovenije je namreč iz pip v precejšnjem delu krajevne skupnosti Rečica ob Savinji končno pritekla zdrava pitna voda. Že precej let nazaj je bila voda iz dosedanjega vodovodnega sistema velikokrat oporečna, veliko škode pa je omrežje utrpelo ob veliki poplavi. Sanacija je bila torej več kot nujna, minuli teden so jo sklenili, »uradno« pa bodo z zdravo vodo nazdravili v soboto, 25. januarja. Ciril Rosc, župan Občine Luče Prehod zgornjesavinjskega časopisa s proračunskega na tržni sistem se je dolgoročno izkazal kot pravi korak, čeprav so bile takrat verjetno kar velike dileme, katero pot ubrati, ko se je med drugim menjal tudi sistem, država, valuta, vrednostne spremembe in še marsikaj. Na ta način se je najmanj ohranila informiranost naših občanov tudi z informacijami iz naših krajev. Veliko se je v minulih 30 letih namreč dogajalo v tej naši dolini in veliko od tega je bilo pozitivnega. Dogajanje so pred pozabo za zgodovino in zanamce uspele ohraniti tudi Savinjske novice, za kar se jim lepo zahvaljujem. Danes smo pred povsem drugačno dilemo. Informacij je odločno preveč in smo z njimi bombardirani na vsakem koraku z najrazličnejših platform, kjer pa že prednjačijo socialna omrežja. Realni problem nastaja, ker se objektivnosti vseh teh informacij več ne more preverjati, kar pa lahko vodi v napačno informiranost. To je lahko celo bolj nevarno od neinformiranosti. Le zaupanje v objektivne vire lahko namreč preseže to »fake news« epidemijo, ki nas je potihoma že okužila. Ravno na tej točki pa vidim poslanstvo lokalnega časopisa tudi v bodoče, da z objektivnim, ažurnim in uravnoteženim pristopom še naprej prinaša Zgornjesavinjčanom preverjene in zaupanja vredne informacije v domača ognjišča. Vse dobro na tej poti vam želim! Kaj in kako s sveti krajevnih skupnosti Pravega predloga o bodoči občinski organiziranosti zaenkrat še ni, zato je toliko bolj potrebno zagotavljanje normalnega dela krajevnih skupnosti. Mandat je njihovim vodstvom potekel že leta 1990. Zaradi tega in drugih problemov, tudi zaradi nakopičenih nalog, h katerim je krepko pripomogla poplava, predvsem pa zaradi zasičenosti praviloma dolgoletnih nosilcev zahtevnih nalog, je redno delo marsikje v zadnjem času precej opešalo. Sejem Moda 92 Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil v dneh od 13. do 16. 1. 1992 sejem Moda 92, na katerem se je predstavilo 111 domačih in 23 tujih razstavljavcev iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Italije in Avstrije. Na sejmu se je vidno predstavilo tudi znano podjetje iz naše doline Elkroj, ki je zakupilo 60 m2 sejemskega prostora. Njihova vsakoletna predstavitev zelo veliko prispeva tudi k splošni promociji Zgornje Savinjske doline. Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Lani smo se še posebej spominjali dogodkov osamosvojitve naše domovine. Da je naša domovina samostojna država, je šopek hrepenenj, drznih idej in velikega poguma. Trideset let prehojene poti – od začetka do danes – je pot svetlih pa gotovo tudi manj svetlih postaj na tej poti. Zgodovina je neizprosna – vse zabeleži in ohranja v spominu naroda. Na tej pomembni poti našega naroda nas je spremljal časopis Savinjske novice. Iz mesečnika je postal štirinajstdnevnik in pozneje tednik. Iz družbene lastnine je postal poslovni tržni časopis. Dogodki, ki so bili zabeleženi od leta 1992 do danes (trideset let), ostajajo pomnik življenja v naši dolini. Pesimist bi ob tej obletnici rekel: »Toliko je bilo lepih priložnosti, pa nič od tega.« Le kritika, omalovaževanje. Optimist bo vendarle realneje ocenil prehojeno pot: »Veliko se je spremenilo na boljše in lepše«. Vsi napori in prizadevanja za boljši jutri se znova in znova uresničujejo. In vse to je zabeleženo v naših Savinjskih novicah. Ob tej obletnici izrekam zahvalo in čestitke. Ostaja priporočilo za naslednjih 30 in še več let. Gozd je kakor zdravje Pred dnevi je Gozdno gospodarstvo Nazarje pripravilo sprejem za učence in učenke, ki so se najbolj izkazali pri pisanju literarnih spisov na temo Naš gozd. Natečaj so razpisali v okviru tedna gozda. Na ta način so želeli, da bi mladi še bolj razmišljali o vseh problemih, ki se nam danes pojavljajo, ko okoli sebe opazujemo, kako ogrožen je naš gozd. Menda je najbolje zadel tisti mladi pisec, ki je napisal: »Z gozdom je nekako tako kot z zdravjem. Kako je pomembno, se zavemo šele takrat, ko ga izgubimo.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno V življenju krajev in ljudi Zgornje Savinjske doline so naše Savinjske novice ena najmočnejših vezi, ki nas povezuje in druži. Vsak teden nam odstirajo življenjski utrip naših najbližjih sosedov, prijateljev, utrip gospodarstva, kulturno in športno življenje. Zaradi informacij, ki nam jih Savinjske novice vsak teden prinašajo, smo si bližje in čutimo povezanost z vsemi deli naše doline. Lepo jih je vzeti v roke in prebrati, kaj vse se dogaja v naši soseščini, privoščiti in se veseliti uspehov, ki jih nizajo naši ljudje, podjetja, društva. V poplavi netočnih resnic in laži, ki nas preko različnih medijev dnevno preplavljajo, lahko zaupamo domačemu peresu in tudi z njegovo pomočjo ločujemo zrnje od plevela. Zato jim čestitam, želim še veliko uspešnih desetletij ustvarjalnega dela v nedrjih Zgornje Savinjske doline in se veselim prebiranja Savinjskih novic tudi v prihodnje. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Tema tedna Ana Rebernik, županja Občine Rečica ob Savinji Današnji čas je prežet z novicami številnih medmrežij, ki so razvrednotila naš jezik in v mnogočem razklala našo družbo, saj dopuščajo uporabo popačene slovenščine, žaljivih komentarjev, poniževanja in celo zmerljivk. Se vse to lahko skrije pod pretvezo pravice, ki se ji reče demokracija in svoboda izražanja mnenj? Menim, da smo kot družba resnično zašli na stranpot, ki ji botruje zelena zavist, nepovezanost, pravica do vsemogočega, egoizem … Kje pa je odgovornost? Odgovornost do opravljanja različnih vlog in nalog, odgovornost do ohranjanja naše besede, naše izvirne materinščine? To odgovornost nosi le še pisana beseda pod budnim očesom odgovornih urednikov časopisov in različnih revij ter novinarjev, ki z zapisom kreirajo naše dogodke, naša mnenja, naše občutke, stiske, dosežke … Zgornja Savinjska dolina je dokaj zaprta in svojevrstna, kot smo svojevrstni prebivalci te prelepe doline. Ob petkih prejmemo »svoje« novice in z veseljem prebiramo vsako vrstico posebej, saj nam z besedo naslikajo področje, ki nas zanima, ki ga poznamo in nam sporoča, kaj se na tem področju spreminja in/ali kaj se novega dogaja. Savinjske novice so revija, ki nas v novejši preobleki že 30 let seznanja z vsemi dogodki, zanimivostmi in napredkom posameznih področij. Je revija, ki se bere v mnogih gospodinjstvih naše doline, čeprav bi bilo dobro, da bi bilo naročnikov še več. Zame ni sobotne jutranje kavice brez prebiranja Savinjskih novic. Zato iskrene čestitke celotni ekipi ustvarjalcev Savinjskih novic za dolgoletno vztrajnost z željo po uspešnem delu tudi v prihodnosti. Anton Špeh, župan Občine Gornji Grad Moj prvi tesen stik s Savinjskimi novicami je bil že več kot pred tridesetimi leti. Ravno ta časopis sem namreč predstavljal pri pouku slovenščine na srednji gradbeni šoli v Kranju. To mi je ostalo v zelo lepem spominu, kajti bilo mi je v ponos, da sem lahko po zaslugi te revije oziroma takrat še časopisa leta 1986 predstavil našo Zgornjo Savinjsko dolino Gorenjcem. Ko se spominjam dogodkov v preteklosti, se moram strinjati s sloganom Savinjskih novic, ki pravi, da »o čemer ne pišemo, se pravzaprav sploh ni zgodilo«. Seveda to velja za dogodke, ki so se zgodili na območju Zgornje Savinjske doline in bi bili v večini pozabljeni, če ne bi bili zabeleženi v arhivu našega lokalnega časopisa. Ob pomembni obletnici čestitam uredniku Franciju Kotniku, s katerim sva oba začela vsak s svojo dejavnostjo kmalu po osamosvojitvi Slovenije in si letos oba pripenjava odlikovanje za uspešno krmarjenje med vsemi čermi skozi 30 let poslovanja. Da so številni dogodki ostali zapisani v zgodovino Zgornje Savinjske doline, je v veliki meri zasluga dobrega dela urednika in novinarske ekipe Savinjskih novic, poleg tega pa tudi obrtnikov in podjetnikov, ki smo zagotavljali in še zagotavljamo ekonomsko osnovo za razvoj naše doline in naše države Slovenije. Želim vam uspešno delo še naprej, enako pa tudi vsem tistim, ki letos praznujejo trideset let delovanja. Naj vam »pade sekira v med!« Veseli bomo, če boste svoje uspešne zgodbe delili z našimi občani preko naših Savinjskih novic. Reorganizacija zdravstva Naše občinsko zdravstvo, ki zajema splošno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarniško dejavnost, je bilo do 1. aprila 1991 povezano v delovno organizacijo Zdravstvenega centra Velenje. Splošno zdravstvo je bilo organizirano kot temeljna organizacija združenega dela s sedežem v občini Mozirje, zobozdravstvo in lekarniška dejavnost pa kot enoti v sestavi temeljnih organizacij zobozdravstva in lekarne v Velenju. Na osnovi Zakona o zavodih so bili ustanovljeni naslednji samostojni zavodi: Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, ki združuje zdravstvene domove Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Luče. Za vršilca dolžnosti direktorja zavoda je bil imenovan Franc Urlep. Javni zavod za zobozdravstveno dejavnost Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline Mozirje, ki združuje zobozdravstvene ambulante v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji in Lučah. Za v. d. direktorja je bil imenovan Peter Deleja. Javni zavod za lekarniško dejavnost Lekarna Mozirje, ki združuje lekarni Mozirje in Ljubno ob Savinji, priročne lekarne pa imajo tudi v vseh zdravstvenih domovih. Za vršilca dolžnosti direktorja je bila imenovana Helena Gogala. Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje Pred tridesetimi leti sprejeta odločitev o prehodu na tržni sitem poslovanja in na 14-dnevni režim izhajanja je bila vsekakor prelomna, predvsem pa pogumna odločitev. Predvidevam, da je bila odločitev podkrepljena s precejšnjo mero temeljitega razmisleka in analiziranja obstoječega stanja ter predvidenega stanja v prihodnosti. V vsem tem času tridesetih let, verjamem, ni bilo vedno lahko opravljati poslanstva, ki ga mediji imate, in se je bilo potrebno stalno prilagajati trenutnim situacijam, ki niso bile vedno pozitivne in ugodne za izhajanje revije. Pri tem ste bili primorani sprejemati pravilne in velikokrat spet pogumne odločitve. Predvidevam, da ste pri sprejemanju pomembnih odločitev sledili viziji, ki ste si jo zastavili na začetku, to je pred tridesetimi leti, seveda s upoštevanjem spoznanj, s katerimi ste se soočili pri svojem delu. Prilagajanja so bila in bodo stalnica v naših življenjih. Enako velja za Savinjske novice. Pomembno je, da pri prilagajanju ne zamujamo, prav tako, da ne prehitevamo, kar pomeni, da moramo biti pravočasni, kar je težka in odgovorna odločitev. Savinjske novice so pomemben medij v našem lokalnem okolju, v naši dolini in tudi širše. Tudi prehod na tedensko izhajanje je bila pogumna odločitev, vendar menim, da je bila smiselna in predvsem nujna. Prejemati verodostojne in predvsem pravočasne informacije je zelo pomembno, zlasti v današnjem času, ko nas stalno preplavljajo različne informacije preko različnih medijev. Vsebina v Savinjskih novicah je v veliki meri prilagojena dogajanju v naši dolini in tako je tudi prav, s tem je za bralce bolj zanimiva, ker so opisani dogodki, ki so se zgodili v naši bližini, oziroma članki govorijo o ljudeh in krajih, ki jih bolj ali manj poznamo. Za lokalno skupnost so Savinjske novice pomembna oblika obveščanja občanov in ostale zainteresirane javnosti. Savinjske novice so zelo pomemben medij v našem okolju, zato vsem, ki na kakršen koli način sodelujejo pri izhajanju revije, čestitam in se zahvaljujem za opravljeno delo. Za v prihodnje želim vodstvu, uredništvu in vsem sodelujočim vse dobro z željo, da bo izhajanje revije potekalo brez težav, objavljenih naj bo veliko pozitivnih zgodb, ki bodo dokazovale, da se okrog nas dogaja veliko dobrega in da je smiselno in lepo živeti v naši dolini. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 9 Aktualno VLADA POTRDILA LETNICO 2033 ZA IZHOD IZ PREMOGA Kakšna bo prihodnost SAŠA regije? Vlada je 13. januarja sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije. To je jasen cilj, a so z njim povezani številni izzivi. Na eni strani prehod ponuja nove priložnosti za razvoj regije, ki je sedaj gospodarsko in tudi sicer zelo vezana na energetiko, vprašanje pa je, ali bomo nove priložnosti znali izkoristiti. Kako se bo razvijala regija v prihodnje, kako bomo zagotovili nadomestna in nova delovna mesta? OSNOVA ZA PRAVIČEN PREHOD Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške (SAŠA) in Zasavske. Poleg letnice izstopa iz premoga opredeljuje tudi proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni ravni in ravni EU za ta namen ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda. OMOGOČEN DOSTOP DO EVROPSKIH SREDSTEV Sprejetje strategije in čimprejšnji začetek njenega izvajanja je nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen pre- Mag. Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA regije: »V SAŠA regiji smo se znašli v prelomnem obdobju številnih izzivov in novih priložnosti. Pri prestrukturiranju se ves čas zavzemamo za politiko »pravičnega prehoda«, pri čemer je potrebno regijo obravnavati celovito, torej tako, da iščemo čim več sinergijskih razvojnih učinkov za oba dela regije, savinjskega in šaleškega.« (Foto: osebni arhiv) 10 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 hod, predvsem za vse zaposlene in njihove družine, so prepričani v vladi. Z odločitvijo o samem procesu in časovnem načrtu bo obema premogovnima regijama omogočen dostop do sredstev evropskega sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248 milijonov evrov. PREMOGOVNIK ZA ČIMPREJŠNJI SPREJEM ZAKONA O ZAPIRANJU Sprejem strategije je podlaga za sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v okviru katerega bodo s strani države zagotovljeni dodatni viri in sredstva za zapiranje jame in sanacijo degradiranih površin. Premo- med drugim zapisali, da želijo biti bolj vključeni in upoštevani v procesu prestrukturiranja. SINDIKATA ZASKRBLJENA GLEDE ENERGETSKE VARNOSTI Razočaranje nad strategijo sta izrazila tudi sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Premogovnika Velenje. Po njihovem mnenju je vlada v času največje energetske kri- V velenjskem rudniku bodo še petnajst let po zaprtju potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. govnik Velenje trenutno sam in zgolj z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga. ŠE VSAJ 20 LET IZVAJANJA RUDARSKIH DEL Iz Premogovnika Velenje so sporočili: »Za nas sta najpomembnejša dva ključna mejnika: obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bomo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu, seveda pa bomo tudi po prenehanju odkopavanja v družbah Skupine Premogovnik Velenje še petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Predlagana letnica 2033 torej pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del.« MESTNA OBČINA VELENJE NEZADOVOLJNA Mestna občina Velenje je na to temo 17. januarja sklicala novinarsko konferenco, na kateri je župan Peter Dermol izpostavil pozitivne in manj pozitivne plati strategije. Kritičen je bil predvsem glede neambiciozno zastavljenega načrta ustvarjanja novih delovnih mest. Po njegovem mnenju je letnica 2033 za izstop iz premoga nerealna, ker do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije: »V Velenju bomo še naprej vztrajali, da se morajo sredstva vlagati v razvoj, v odpiranje novih nadomestnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, saj edino to pomeni, da bo pravičen prehod pravičen za ljudi, in v rešitve za ogrevanje doline.« Predsedniku vlade Janezu Janši so poslali odprto pismo, v katerem so Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol meni, da je strategija izhoda iz premoga premalo ambiciozna glede ustvarjanja novih delovnih mest. (Foto: Jože Miklavc) ze v državi in celotni EU sprejela odločitev o prenehanju pridobivanja edinega domačega energenta (lignita) do leta 2033 in s tem tudi določila konec proizvodnje tretjine slovenske električne energije v Termoelektrarni Šoštanj. Prepričani so, da so bile odločitve sprejete brez ustreznih analiz. Ker mora Slovenija postati ogljično nevtralna do leta 2050, hitenje ni potrebno. O energetski varnosti države bi morali bolje premisliti, saj je večanje uvozne odvisnosti na področju oskrbe z električno energijo nedopustno. POMEMBNA VLOGA RAZVOJNE AGENCIJE SAŠA REGIJE Poleg zakona o postopnem zapiranju premogovnika bo pripravljen tudi zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, s katerimi bodo zagotovili nova delovna mesta. Na nivoju regije bo vzpostavljen center za pravični prehod, ki bo po besedah direktorice Razvojne agencije SAŠA mag. Biljane Škarje »poleg drugih nalog na področju prestrukturiranja opravljal tudi vse potrebne aktivnosti za vzpostavljanje lokalnih partnerstev za potrebe Aktualno, Gospodarstvo, Iz občin izvajanja posameznih projektov in operacij ter za potrebno usposabljanje in krepitev zmogljivosti projektnih sponzorjev, zagotavljal podporo pri pripravi projektov, spremljal njihovo izvajanje in upravljanje, opravljal študije in analize, ki bodo podpirale učinkovito in pravočasno izvajanje strategije ter bo tudi glavna informacijska točka za vse deležnike pravičnega prehoda.« PRESTRUKTURIRANJE KOT PRILOŽNOST ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ »Naša skupna vizija je omogočiti SAŠA regiji pravičen prehod v energetsko in prehransko samooskrbno regijo z delovnimi mesti visoke dodane vrednosti in kvalitetnim življenjem za vse generacije s skrbjo za najšibkejše in naravo za zeleni butični turizem. Nedvomno bo regija še naprej privlačno izobraževalno in zaposlitveno središče, hkrati pa bo preobrazba premogovniškega območja povečala privlačnost za nove investitorje in prebivalce. Prestrukturiranje je priložnost za uspešen nadaljnji trajnostni razvoj,« je še povedala Biljana Škarja. Vesna Petkovšek BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V ČASU PETEGA KORONAVIRUSNEGA VALA Dobavitelji vse težje dobavljajo materiale V prvih treh tednih leta 2022 je bilo v Sloveniji s PCR-testiranji potrjenih skoraj 114 tisoč primerov okužbe s koronavirusom. Ob rekordnih dnevnih prirastih potrjenih okužb in počasnem napredovanju precepljenosti prebivalstva število hospitalizacij ostaja relativno stabilno, vendar je odsotnost z dela, tudi zaradi številnih karanten, povečana. Kako se s tem soočajo v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah? ZARADI POMANJKANJA MATERIALOV USTAVILI DVE LINIJI V zadnjem tednu opažajo povečano število okužb in karanten med zaposlenimi. Alenka Grašič, asistentka vodstva in odgovorna za odnose z javnostmi v podjetju je povedala: »Zaradi različnih vzrokov, vezanih na covid-19, je doma 130 zaposlenih. Zaenkrat z odsotnostjo zaposlenih v našem procesu dela še uspešno manevriramo, opažamo pa, da se intenzivnost okužb z aktualnim sevom covida-19, omikronom, kaže tudi pri naših dobaviteljih, ki nam vse težje zagotavljajo dobavo potrebnih materialov.« Zato so morali ta teden zaradi pomanjkanja materialov ustaviti dve liniji, na katerih izdelujejo aparate za pripravo hrane. V REŽIJSKIH SLUŽBAH DELO OD DOMA Da bi se petemu valu epidemije izognili s čim manj obolelimi zaposlenimi, vse zaposlene opozarjajo na pomembnost odgovornega upoštevanja preventivnih zaščitnih ukrepov, ki se jih držijo v podjetju, z razporejanjem zaposlenih pa bodo poskusili ohraniti nemoteno delovanje, ki pa je seveda odvisno tudi od dobavljivosti materialov. V režijskih službah, kjer narava dela to omogoča, se poslužujejo tudi dela od doma in na ta način zmanjšujejo možnost okužb zaposlenih na delovnem mestu. Vesna Petkovšek SAVINJA, ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA Zaupanje županov SAŠA regije ostaja Sredi januarja so na seji sveta SAŠA regije župani Zgornje Savinjske in Šaleške doline sprejeli sklep, da pooblaščajo Zavod Savinja, da kot vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline pristopi k pripravi potrebnih pravnih podlag za upravljanje dejavnosti LAS v novem programskem obdobju. POOBLASTILO ZA PRIPRAVO PODLAG Svet regije je tudi pooblastil Zavod Savinja, da kot vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline pristopi k pripravi potrebnih podlag za upravljanje dejavnosti lokalne akcijske skupine v okviru izvajanja lokalnega razvo- ja, ki ga vodi skupnost – izvajanje pristopa LEADER iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v obdobju 2023-2027 ter pristopa CLLD v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus v obdobju 2021 – 2027. Tekst in foto: Štefka Sem GORNJI GRAD Za sredstva za kmetijstvo veliko zanimanja Direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik je dobila potrditev, da delajo dobro. POTRDITEV ZAUPANJA V DELO ZAVODA Direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik je predstavila dosedanje delo in župane pozvala, naj se opredelijo, če ima Zavod Savinja zaupanje za delo LAS tudi v prihodnje. Brez razprave so se vsi strinjali, da v Zavodu Savinja delajo dobro in da jim zaupajo, da nadaljujejo delo vodilnega partnerja LAS tudi v novem programskem obdobju. Dokončen izbor vodilnega partnerja je v pristojnosti LAS, ko se bo konstituiral. Občina Gornji Grad je objavila razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za letošnje leto. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine. Upravičenci so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem, navedenim v razpisu. Le-ta je odprt do 15. februarja. Višina nepovratnih sredstev iz proračuna občine znaša 40 tisoč evrov. VEČ RAZLIČNIH UKREPOV Ukrepi, na katere lahko upravičenci kandidirajo, so pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. Eden od ukrepov je namenjen pokrivanju operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev. Ukrep 9 je namenjen podpori delovanja društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. ZAHTEVKI DOKAZUJEJO UPRAVIČENOST DO SREDSTEV Za sredstva, ki se dodeljujejo preko razpisa za kmetijstvo, je vsako leto veliko zanimanja, pravijo na občini. Zadnja leta prejmejo več kot 25 vlog, od tega je večina prijaviteljev za ukrep 1, pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, nekaj tudi za ukrep 9, podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Na ostale razpisane ukrepe običajno prejmejo samo vlogo ali dve. Razpisana sredstva so razdeljena glede na prejete prijave. Upravičenost do prejema sredstev iz občinskega proračuna prijavitelji izkazujejo z vloženimi zahtevki, ki jim priložijo dokumentacijo, s katero dokazujejo izvedbo prijavljene naložbe oziroma nakupa. Štefka Sem Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 11 Zdravstvo, Oglasi EPIDEMIJA COVIDA-19 Vrh petega vala epidemije v občinah Ljubno in Solčava že dosežen? Slovenija se je, tako kot ostale evropske države, znašla v primežu seva omikron, ki je veliko bolj nalezljiv kot prejšnje različice novega koronavirusa. Prejšnji torek je število okuženih prvič preseglo deset tisoč na dan. To se krepko pozna tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bilo v nedeljo, 23. januarja, 918 potrjenih primerov okuž- 918 oseb je bilo v nedeljo v Zgornji Savinjski dolini potrjeno okuženih, prejšnjo nedeljo je bilo takšnih 730 oziroma petino manj. be. V Sloveniji je trenutno več kot 118 tisoč okuženih. 7-dnevno povprečje potrjenih primerov je preseglo 10 tisoč. Število potrjenih primerov se močno povečuje tudi v šolah. STANJE V BOLNIŠNICAH STABILNO V nedeljo je bilo ob 11.104 opravljenih PCR-testih potrjenih 8396 novih okužb, je poročal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež pozitivnih testov je bil spet izjemno visok, 76-odstoten. Kljub izjemnemu prirastu novih okužb se 12 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 stanje v bolnišnicah ne poslabšuje, kot se je to dogajalo pri vseh dozdajšnjih različicah koronavirusa. V bolnišnicah se je v nedeljo zdravilo 636 covidnih bolnikov, umrlo je 14 bolnikov s covidom-19, v zadnjem tednu 80. NI POROČIL O ZAPLETIH Ob rahlem padcu števila testiranih je po podatkih Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje delež pozitivnih ostal pri 60 odstotkih. Po besedah direktorice Božene Herzog zdravniki ne poročajo o težjih zapletih pri prebolevanju variante omikron, je pa bilo v preteklih tednih nekaj smrtnih primerov zaradi covida-19 tudi v naši dolini. Cepljenje se je, podobno kot v celotni državi, v preteklem tednu skoraj popolnoma ustavilo, delež precepljenih v dolini je ostal na nivoju tik pod 57 odstotki. SKRAJŠANJE TRAJANJA IZOLACIJE Trajanje izolacije po okužbi se je po vladni odločitvi s ponedeljkom za večino okuženih skrajšalo z desetih na sedem dni. Posameznik 24 ur pred zaključkom izolacije ne sme imeti vročine in drugih zdravstvenih težav, sedmi dan pa mora opraviti hitri test na novi koronavirus. Spre- memba velja tudi za osebe, ki so že v izolaciji. Številne izolacije in karantene povzročajo kadrovske stiske v številnih organizacijah, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. ZDRAVILA NA RAZPOLAGO V Sloveniji imamo na voljo kar nekaj zdravil za zdravljenje covida-19. Na Ministrstvu za zdravje spodbujajo vse, da se z izbranim zdravnikom pogovorijo o uporabi le-teh, saj zmanjšujejo tveganja za hujši potek bolezni in posledično hospitalizacijo. Vrha tokratnega vala epidemije še ni mogoče napovedati, menijo na NIJZ. NAJVEČ OKUŽENIH DOSLEJ Vrh okužb sta, sodeč po podatkih, ki so dostopni na spletnem portalu Sledilnik covid-19, že dosegli občini Ljubno in Solčava, kjer število okužb pada, v vseh preostalih občinah Zgornje Savinjske doline pa število okuženih trenutno narašča. V nedeljo je bilo število aktivnih okužb 918. V občini Mozirje je bilo okuženih 239 oseb, v občini Gornji Grad 229, v ostalih občinah pa: Nazarje 152, Ljubno 99, Rečica 98, Luče 81 in Solčava 20. Preteklo nedeljo je bilo v dolini 730 okuženih oseb. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline (4): Vischer (leta 1681) PETER WEISS V 17. stoletju, konkretno v letih 1678 in 1681, nas po Zgornji Savinjski dolini vodi grafični mojster od drugod. K nam je okoli leta 1675 pripotoval risar Avstrijec Georg Matthäus Vischer, ki je naredil skice vseh večjih in v tistem času znamenitejših krajev in stavb, predvsem gradov Vojvodine Štajerske, dela avstrijskega cesarstva, v katerega je spadalo tudi ozemlje naše doline. Nastanek zemljevida in upodobitev na njem lahko v grobem rekonstruiramo, ker so bili postopki utečeni. Najprej je spreten risar, kot je bil Vischer, vse, kar se je namenil ohraniti kot sliko že za sodobnike, stavbe narisal. V postopku zajetja so se mojstri kdaj podpisali kot risarji (z latinskim izrazom pinxit, tj. narisal), drugi pa potem kot izdelovalci bakroreza ipd. (z latinskim izrazom sculpsit, tj. vrezal) na osnovi slike, ki jo je naredil prvi, saj večinoma to ni bila ena in ista oseba. Risar je delal na terenu, vrezovalec v material, ki je bil zadnja stopnja pred odtisom na papir, pa v delavnici. Vischer je prehodil tudi naše kraje, iz njegovih dokumentov iz tistega časa pa je razvidno, da je imel težave z naročniki celot, ki sta mu uspeli, in sicer zemljevida štajerske vojvodine, predvsem pa upodobitev gradov, cerkev in krajev s tega področja. Njegovemu delu niso bili naklonjeni vsi, saj nekateri niso pustili upodobiti svojih nepremičnin. Ob tem, da je bil risar in organizator risanja in potem vrezovanja narisanega v plošče, je moral organizirati tudi tisk, ki je bil izveden v glavnem mestu Štajerske Gradcu. Zemljevid Štajerske je bil natisnjen leta 1678, topografija ali zbirka z grafičnimi upodobitvami, od katerih so v Zgornji Savinjski dolini ohranjene štiri, pa leta 1681. Samo za primerjavo: veliko bogatejša Slava Vojvodine Kranjske, ki vsebuje ne samo raznovrstne upodobitve, ampak tudi izjemno dragoceno besedilo, je v štirih knjigah izšla leta 1689. RUDENEK Vischerjeve upodobitve Gornjega Grada, Vrbovca ter cerkve in samostana Nazarje so zelo znane tudi zato, ker stavbe bolj ali manj stojijo še danes. Manj znana je tokratna slika, in sicer gradu Rudenek, ki je stal na vrhu hriba v vasi Poljane severno od Rečice ob Savinji in je bil znan tudi kot Lekšetov grad ali Šipek. Stolp gradu, ki so ga zgradili iz lomljenega kamna, urejenega v lege, je bil postavljen na izbranem, že naravno zavarovanem položaju, pozneje pa so ga obzidali. Danes so od njega ostale le še razvaline, prvotne sestavine gradu pa so ohranjene še v tlorisu. Po upodobitvi, ki nam jo je ohranil Vischer, lahko sklepamo o velikosti stavbe, marsikaj o gradu pa se da povzeti po objavljenih opisih in dokumentih. Prvič je bil omenjen leta 1345, saj so se zaradi njega sprli ptujski gospodi in celjski grofi. Slednji so se pojavljali kot lastniki še naslednjih sto let, do izumrtja leta 1456, vmes pa so za grajsko lastnino očitno potekali boji, saj so njihova posestva ostajala neobdelana. Grad je leta 1578 kupil ljubljanski škof in ga dal sorodniku, štajerskemu orožarju Gašperju Tavčarju – ta 1 brisača, ducat robcev, 1 medeninasta svetilka, 5 starih kositrnih posod, 7 kositrnih krožnikov, 1 kositrni vrč. ... V kleti so 1 sod, 2 kadi za zelje, 1 stiskalnica. Živina na kmetiji: 1 kobila, 4 vlečni voli, 15 molznic, 3 dveletne telice, 2 enoletni telici, ena letošnja telica, 4 prašiči, dva enoletna in dva polletna, 2 okovana voza, 2 verigi, 1 plug, 2 mernika pšenice, 2 rži, 2 prosa, 10 ajde, 10 ovsa, 2 graha in fižola.« Leta 1628 je škof Tomaž Hren, ki je nasledil škofa Tavčarja (ta se je gradu leta 1598 odpovedal, saj mu ni prinašal koristi), na gradu posvetil kapelo in oltar, ob kmečkem puntu leta 1635 pa so kmetje grad oplenili. Dolgo časa je veljalo, da so ga tudi opustošili in da je zaradi tega začel propadati, vendar ravno Vischerjeva upodobitev iz leta 1681 priča, da je bil še vedno dobro ohranjen. Iz Vischerjeve topografije 1681: grad Rudenek v Poljanah pri Rečici ob Savinji dva sta imela v lasti Tavčarjev dvorec na Rečici. V najemni pogodbi piše: »Gašper Tavčar mora pri urjenju in na vojnih pohodih skrbeti tudi za naše bojne konje tu na Štajerskem in jih popeljati v boj. Zato smo ga (= mi, škof) dolžni oskrbeti s konji, opremo in hlapci ter z vsem potrebnim. Obenem moramo zanj vzdrževati konja in hlapca in smo mu dolžni poleg navadne plače, ki znaša 50 renskih goldinarjev na leto, kadar je na vojnih pohodih, izplačati še po 12 goldinarjev.« Takrat so na gradu popisali tudi inventar, ki je pripadal tej veliki kmetiji: »Najprej so v sobi vaše knežje milosti (= škofa) 2 mizi, 3 veliki stoli, 2 mala stola, v sobi vaše knežje milosti nov posteljnjak, pernica, 2 blazini, dva para prtenih rjuh, 1 odeja. V kamri so 2 posteljnjaka, 2 pernici, 2 blazini, 2 odeji, 2 pregrinjali, 2 namizna prta, Del podatkov o Rudeneku je ohranjen v objavah Ignaca Orožna iz leta 1877, prevod inventarja in mnoge podrobnosti o stavbi pa je prispeval Ivan Stopar, ki je bil vodilni strokovnjak za gradove na Slovenskem (kastelolog) nasploh. Zapis o Vrbovcu in Rudeneku je objavil v knjižici Vrbovec z okolico, ki je izšla leta 1976 in iz katere se da o življenju gradu pri Rečici izvedeti več. Ponatis vseh Vischerjevih upodobitev v Topografiji Vojvodine Štajerske s slovenskega ozemlja je bil objavljen leta 1971, vendar pa je zaradi različnih zapisov nemškega imena gradu v tej objavi prišlo do napake: grad z imenom Roteneckh, ki je zapisano na sami sliki, ima ob številki 98 v podnapisu napačno ime, kar je v tej izdaji opisal sam Stopar kot urednik na novo izdane in urejene knjige (na strani 21). Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 13 Oglasi Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Kljub izjemni situaciji ustvarjamo naš mozaik življenja in dela … sicer delno virtualno, a povezani in v sodelovanju vsi skupaj, dijaki, starši, učitelji. Kreativnost, inovativnost, samozaupanje, odgovornost … To je vodilo našega pedagoškega dela. Raznolikost programov (več o tem na spletni strani šole in FB profilu) ponuja pestro izbiro vključevanje v vrsto šolskih in mednarodnih projektov (trije mednarodni projekti) ter možnosti opravljanja prakse v tujini (Portugalska, Italija). Pouk izven učilnic je eden od nači- nov dodatne motivacije in doseganja cilja, da učne vsebine splošnih in predvsem strokovnih področij povežemo, tudi z zunanjimi sodelavci, in dijake pripravimo za življenje. Dejavnosti so tako različne, da lahko prav vsak dosega svoje osebne zmage, mnogi dobijo potrditve svojih sposobnosti in znanj. S ponosom se oziramo na mnoge uspehe in zlate medalje naših dijakov na različnih tekmovanjih tako doma kot v tujini na vseh strokovnih področjih in na vsakoletne izjemne uspehe na poklicni maturi. Izjemno se veselimo novih prostorov lesarske delavnice, šol- ske telovadnice in kmalu novih splošnih in specializiranih učilnic za praktični pouk gostinstva, kuharstva in turizma v novi stavbi. Spoštovani devetošolci, starši oz. skrbniki, vabim vas v petek, 11. 2. 2022, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 12. 2. 2022, ob 9. uri na virtualno srečanje ob predstavitvi našega dela. V prvem delu bo skupna predstavitev naše šole, nato se boste preselili v t. i. sobe po izbiri glede na izbrani program. Tako bo vaša odločitev za nadaljnjo pot lažja. Ravnatelj Bernard Kresnik Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec Na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec izobražujemo po treh programih: bolničar - negovalec, zdravstvena nega PTI (poklicno tehniško izobraževanje) in zdravstvena nega SSI (srednje strokovno izobraževanje). Za šolo je značilno, da združuje dijake vseh koroških občin, občin Šaleške doline in še nekaterih drugih. Ta raznolikost oziroma pestrost je velikokrat prednost, saj zahteva mnogo strpnosti ter tolerantnosti. Ti dve vrlini pa sta pomembni pri vseh ljudeh, še posebno pa pri delu v zdravstvu. Pouk je zasnovan tako, da dijakinje/dijaki pridobijo za poklic in življenje potrebna splošna ter 14 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 strokovno-praktična znanja. Pouk večino časa poteka v dobro opremljenih splošnih ali specializiranih učilnicah, klinične vaje in PUD (praktično usposabljanje pri delodajalcih) pa v učnih bazah pri različnih delodajalcih. Šola ponuja tudi mnoge šolske in obšolske dejavnosti ter sodeluje ali organizira različne prireditve, ki polepšajo in razbremenijo šolski vsakdan, poskrbi za pomoč dijakom z različnimi težavami ali posebnimi potrebami, omogoča pridobivanje različnih statusov (športnika, kulturnika), vključena je v mednarodne in domače projekte, sodeluje z organizacijami, društvi in ustanovami v regiji in izven nje, skupaj s prevozniki poskuša zagotavljati dobre povezave za prihod in odhod iz šole … Z vpisom v zdravstveno šolo se odločite za enega izmed najbolj humanih, spoštovanih, odgovornih, kompleksnih in zaposljivih poklicev, ki zahteva predvsem čustveno inteligenco in izobrazbeno širino, v njem pa ni prostora za različne predsodke ali stereotipe. Gre torej za poklic, s katerim lahko osebnostno rastete ter vam je lahko v zadovoljstvo in ponos. Veseli bomo, če se nam pridružite. Ravnatelj Blaž Šušel Nasveti, Oglasi OGREVANJE Z DRVMI ZAHTEVA ODGOVORNEGA GOSPODARJA Požar v dimniku je posledica malomarnosti Polovica slovenskih gospodinjstev se ogreva na lesna goriva, sploh na podeželju, kot je Zgornja Savinjska dolina, je ogrevanje z drvmi še vedno zelo razširjeno. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je več kot polovica gospodinjstev na podeželju samooskrbnih z drvmi, torej jih pridobijo iz svojih gozdov. To je cenovno ugodno za gospodinjstvo, vendar pa, zlasti v zimskem času, prinaša tudi nevarnost dimniških požarov. SEZONA DIMNIŠKIH POŽAROV NA VIŠKU Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) se je v Sloveniji v zadnjem desetletju vsako leto zgodilo od 300 do 600 dimniških požarov. Poznavalci menijo, da je vsled podražitve energentov in posledičnega pogostejšega kurjenja v pečeh na drva letos možnost dimniških požarov še nekoliko večja. V TEJ KURILNI SO SAJE GORELE ŽE TRIKRAT V naši dolini smo po podatkih, pridobljenih iz aplikacije SPIN - informacijskega sistema za poročanje o nesrečah in intervencijah URSZR, prvi dimniški požar v tokratni kurilni sezoni zabeležili oktobra 2021, ko so zagorele saje v hiši v Podvolovljeku. Kasneje so saje v dimniku gorele še novembra in v začetku januarja, obakrat v hišah na območju Občine Nazarje. V lanskem letu je bilo na območju, ki ga pokriva Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, skupaj zabeleženih 18 požarov, od tega so bili štirje dimniški. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da lahko letos vsaj do konca aprila pričakujemo še kakšen dimniški požar. MOŽNOST ZASTRUPITVE Z DIMNIMI PLINI Čeprav se po podatkih URSZR večina dimniških požarov konča brez večje škode, temu ni vedno tako, požar se namreč lahko hitro razširi na ostrešje in celoten objekt, poleg tega pa zaradi možnosti zastrupitve z dimnimi plini tovrstni požari predstavljajo tudi veliko nevarnost za človeka. Tatiana Golob Miro Brezovnik, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline: »Nevarnost za dimniški požar je še posebej velika, če je dimnik star in zidan samo z opeko. Prvo pravilo za preprečevanje dimniških požarov je preprečevanje nalaganja gorljivih oblog in redno vzdrževanje naprav. Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar. V tem primeru takoj pokličite na številko 112 in zaprite ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in dimnik. Nikoli ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini. Zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve. Dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. S preventivo, torej rednimi pregledi in čiščenjem, lahko preprečimo nastanek škode.« Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 15 Intervju PETER KOLENC, PREJEMNIK SPOMINSKE LISTINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE S planinarjenjem mogoče povezati družine in ljudi vseh generacij Peter Kolenc z Rečice ob Savinji je konec lanskega leta prejel najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za vsestransko delo na različnih področjih v domačem društvu in za delo z mladimi. V preteklosti je za svoje prizadevno delo v lokalni skupnosti že prejel srebrni grb Občine Rečica ob Savinji. Peter je z dušo in srcem planinec, pohodnik in ljubitelj narave, v preteklosti pa je pustil svoj pečat tudi na številnih drugih področjih. • Najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije je simbolična nagrada za vse, kar ste dobrega naredili na področju planinstva v preteklih desetletjih. Kaj vam predstavlja spominska listina? Najprej se želim zahvaliti planinski zvezi, ki mi je priznanje podelila, in domačemu planinskemu društvu, ki me je predlagalo. Zahvaljujem se tudi vsem članom društva, ki so me pri delovanju podpirali in tako tudi oni prispevali k temu priznanju. Hvala seveda tudi moji družini. • Živite na Rečici ob Savinji, ki je tudi po vaši zaslugi samostojna občina. Kakšen je vaš pogled na to obdobje samostojnosti? Po reformi lokalne samouprave smo nekateri Rečičani spoznali, da moramo izpeljati projekt ustanovitve samostojne občine. To smo bili dolžni storiti tako zaradi naših prednikov kot tudi v dobro generacij, ki prihajajo za nami. Obdobje je bil stresno, polno dobrih stvari in tudi razočaranj. A trud ni bil zaman. Čas je namreč pokazal, da se je po ustanovitvi občine na Rečici postorilo veliko več, kot bi se sicer v skupni občini. Županu in županji ter občinskim svetnikom ob tej priložnosti čestitam za ves napredek in razvoj v naši občini. • Kot svetnik v mozirski občini, ki je združevala Mozirje in Rečico, in kot dolgoletni predsednik takratne Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji ste si prizadevali za večjo kakovost življenja vseh krajank in krajanov ... Po svojih zmožnostih sem skušal biti predvsem dober sodelavec vsem, ki so si prizadevali za večjo kakovost življenja v kraju ter spodbujal in se zavzemal za dobro sodelovanje med svetom krajevne skupnosti in društvi. • Veliko energije ste vložili v prizadevanja za gradnjo popolne osnovne šole, vračilo preveč plačanega denarja za izgradnjo telefonskega omrežja in še veliko stvari bi se našlo, ki so se tedaj postorile ... Ukinitev popolne osnovne šole na Rečici je bila boleča rana. Rečičani se s tem v veliki večini nismo sprijaznili, zato sem, kjer je bilo le mogoče, deloval v prid izgradnje nove šole. Prav tako sem se vključil v postopek vračila denarja za izgradnjo telefonskega omrežja v okviru možnosti, ki so bile dane. Prej sem sodeloval v odboru za eno zadnjih razširitev telefonskega omrežja na našem območju, zato sem čutil dolžnost, da aktivno sodelujem tudi pri vračanju sredstev. V sklopu prizadevanj za novo občino ni bilo nepomembno, da je na osnovi nekdanjega trškega grba svet krajevne skupnosti naročil izdelavo zastave in grba kraja. Ta simbola je nato sprejel in potrdil občinski svet po ustanovitvi občine. • Dolga leta ste bili aktivni tudi na drugih področjih ... Deloval sem še v kulturnem društvu, kamor me je vključil dolgoletni predsednik in režiser Ivan Strašek. V času predsedovanja Darka Atel- Na Rečici ob Savinji pred več kot dvajsetimi leti na enem od krajevnih praznikov; na fotografiji občani, ki so takrat aktivno sodelovali pri delovanju krajevne skupnosti. 16 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Peter Kolenc s svečano listino Planinske zveze Slovenije ška smo ob veliki podpori članov društva in krajanov temeljito obnovili dvorano kulturnega doma. • V Planinskem društvu Rečica ob Savinji ste bili predsednik, opravljali ste tajniška dela. Pod vašim vodstvom je društvo doživelo pravi preporod. Veliko pozornosti ste namenjali izobraževanju vodnikov in markacistov, v vrtcu in osnovni šoli je pričel delovati planinski krožek ... Kljub začetni negotovosti sem se v društvu počutil kot v družini. To je bil še čas brez mobitelov in računalnikov. Skoraj v vseh zaselkih smo imeli močne skupine članov, veliko jih je bilo tudi izven naše krajevne skupnosti. Tako nam v upravnem odboru ob delovnih članih in vsestranski pomoči krajevne skupnosti, vzgojiteljic v vrtcu in učiteljic v osnovni šoli ter njihovih vodstev ni bilo težko razširiti dejavnosti na mlajše in povečati članstvo. Otroci v vrtcu in šoli so spoznavali osnove planinstva in varovanja narave. Iz tega se je razvilo aktivnejše sodelovanje za udeležbo na tekmovanjih v planinski orientaciji. Ves čas smo skrbeli za izobraževanje in izpopolnjevanje vodnikov, markacistov, varuhov gorske narave in vaditeljev orientacije. • Od kod tolikšen čut za ukvarjanje z mladimi? Menim, da je lahko aktivno preživljanje časa v naravi dobra popotnica za življenje. Želel sem si, da bi otroci skupaj s svojimi družinami in vrstniki spoznavali lepote pa tudi izzive, ki jih ponuja planinstvo, bili deležni nepozabnih spominov in doživetij ter se veselili v lepem in zdravem okolju ter krepili telo in duha. • V tistem času so bile zelo priljubljene ture, ki so se jih udeleževale družine in člani vseh generacij ... Intervju, Organizacije Res je. Večkrat ponovljeni izlet na Golico je pritegnil še posebej veliko število udeležencev. Na tem izletu se nam je enkrat pridružila tudi Suška banda in na Golici smo imeli »rečiški« praznik. Veseli me, da smo izkoristili tisti čas in takratne razmere ter uspeli navdušiti veliko število krajanov za pohode ali izlete. Dokazali smo, da je mogoče s planinarjenjem povezati družine in ljudi vseh generacij ter tako razviti tople medsebojne odnose. Spomin na tiste čase me navdaja z zadovoljstvom in optimizmom. Tudi sodelovanje z drugimi društvi na prireditvah ob praznovanjih krajevnega praznika je bilo stalnica našega delovanja. • Bili ste tudi pobudnik romanja na Brezje, ki se ga še vedno udeleži veliko število ljubiteljev pohodništva. Kakšni so vaši spomini na prehojene romarske poti? Doživetij s teh poti se je nabralo kar nekaj od vremenskih neprijetnosti do čudovitega vremena vse do lepih in žalostnih dogodkov. Roma- nje je namreč dejanje verujočega kristjana, zato je to priložnost, da se na tej poti izpraša o sebi in svoji veri. Naša pot nas vsako leto vodi tudi preko Marijinega svetišča v Adergasu. Posebno doživetje je jutranja maša z blagoslovom rečiškega župnika pred odhodom na romanje, zvečer pa srečanje z adergaškim župnikom in njegovimi sodelavci ter jutranji blagoslov pred nadaljevanjem poti. Potem je tu zaključek romanja v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, kjer se srečamo z domačimi, prijatelji in znanci ter se udeležimo maše, ki je darovana posebej za rečiške romarje. • Na vašo pobudo je leta 1991 zagorel kres v Borseki, ki ga planinci še vedno prižgete na predvečer dneva državnosti. Kaj vam ta praznik pomeni? Pobudo za kres v Borseki si deliva s Francijem Šonom, s katerim sva takrat razmišljala, kaj bi lahko pripravili ob prazniku v našem kraju. Kres so na predvečer praznika pripravili planinci, kresovanje pa je popestril kratek kulturni program. Ta praznik mi pomeni pravo osvoboditev našega naroda in uresničitev tisočletnih sanj. Pripadnost nam narekuje tudi dolžnosti in zavezanost do naše države, kraja, domačih ljudi, vsak na svojem mestu in po svojih zmožnostih. In temu ostajam predan. • Kako pa je danes z vašim planinarjenjem? Zadnja leta v planine zahajam le na krajše popoldanske izlete v družbi prijateljev ali s svojimi domačimi. Tovrstna sprostitev me vedno napolni z energijo in dobro voljo, zato ostaja med mojimi tedenskimi oziroma dnevnimi »zadolžitvami«. • Kaj bi za zaključek najinega pogovora zaželeli bralcem in bralkam Savinjskih novic? Želim jim vse dobro, naj vidijo le prijazne ljudi, naj opazijo lepote naše domovine in naj se veselijo življenja. Tekst in foto: RŠ ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE V KNJIŽNICI MOZIRJE Prostovoljci dodajajo življenje dnevom Knjižnica Mozirje je v petek, 14. januarja, v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic pripravila odprtje fotografske razstave ob 25. obletnici delovanja omenjenega društva. Ob odprtju razstave fotografij Matije Tomca, poimenovane 25 let dodajamo življenje dnevom - začetno usposabljanje prostovoljcev, je potekal pogovor z avtorjem fotografij in predsednico društva Renato Roban. Dogodek je povezoval Tadej Rifel, prostovoljec v društvu. SOČUTNA IN CELOSTNA OSKRBA UMIRAJOČIH IN NJIHOVIH SVOJCEV Skozi pogovor so gostje, ki jih je ob začetku dogodka pozdravila direktorica Osrednje knji- žnice Mozirje Petra Širko Poljanšek, občinstvu pobližje predstavili delovanje in poslanstvo hospica. V društvu od leta 1995 opravljajo poslanstvo sočutne in celostne oskrbe umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim. POUDARITI VLOGO PROSTOVOLJCEV S predstavitvijo razstave, ki od leta 2020 potuje po Sloveniji, želijo poudariti vlogo prostovoljcev in spodbuditi zainteresirane k opravljanju sočutnega dela za ljudi v življenjski stiski. Pred pričetkom opravljanja prostovoljskega dela vsi udeleženci opravijo začetno usposabljanje, ki traja 12 srečanj. Takšno usposabljanje je Ob odprtju razstave so (od leve) Tadej Rifel, Renata Roban in Matija Tomc predstavili delovanje in poslanstvo hospica. Ob tej priložnosti so predstavili tudi tiskane publikacije Slovenskega društva Hospic. opravil tudi Matija Tomc, ki je v svoj fotografski objektiv ujel nekatere najbolj intimne trenutke udeležencev na usposabljanju. MED NAJBOLJ TALENTIRANIMI MODNIMI FOTOGRAFI Tomc ima za sabo pet samostojnih fotografskih razstav doma in v tujini. Leta 2016 ga je Vogue Italia uvrstila med osem najbolj talentiranih modnih fotografov. Posnetek pogovora je dosegljiv na facebok profilih Slovenskega društva Hospic in Osrednje knjižnice Mozirje ter na Youtube kanalu društva. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 17 Oglasi Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2022 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Nazarje. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Nazarje in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa. 2. Čas razpisa od 28. 1. 2022 do vključno 2. 3. 2022. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Vlogo je potrebno poslati v zapečateni kuverti, kuverta mora biti na sprednji strani označena z napisom »NE ODPIRAJ–MKČN 2022«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do srede, 2. 3. 2022, do 17.00 ure. Na hrbtni strani mora biti naziv in polni naslov vlagatelja. Številka: 355-0002/2022 Datum: 27. januar 2022 Župan Matej PEČOVNIK Vabljeni na savinjske.com 18 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Ljudje in dogodki, Oglasi ANDREJKA LORENČAK, PROFESORICA FRANCOŠČINE IN NEMŠČINE NA I. GIMNAZIJI V CELJU Francosko državno odlikovanje za predano pedagoško delo Andrejka Lorenčak, rojena Terbovšek, je otroštvo preživela pri Novakovih v Spodnjih Krašah v Šmartnem ob Dreti. Že v osnovni šoli je vzljubila nemščino, pri izbiri srednje šole pa jo je vodila želja, da bi se naučila tudi francoščine. Odločila se je za I. gimnazijo v Celju, kjer ima poučevanje tega jezika bogato tradicijo. Leta 2005 se je kot profesorica obeh jezikov vrnila prav na to gimnazijo, nedavno pa je bila za svoje delo na področju poučevanja in promocije francoskega jezika ter kulture imenovana v red vitezov akademskih palm. Francosko državno priznanje ji je ob mednarodnem dnevu učiteljev francoščine izročila Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Sloveniji. Najprej je želela postati prevajalka, sčasoma pa je spoznala, da ji je pedagoški poklic, za katerega pravi, da je čudovito poslanstvo, v katerem uživa, pisan na kožo. »Za Ob podelitvi priznanja na francoski ambasadi v Ljubljani so Andrejko Lorenčak spremljali družinski člani: mož Marko, sin Svit in hči Zarja. (Foto: osebni arhiv) francoščino pogosto slišimo, da je prirejajo francoske večere, nastotežka, vendar se dijakom trudim pajo na prireditvah in sodelujejo pokazati, da ni prav nič težja od na raznih dogodkih. V sodelovanju nemščine, le bolj tuja nam je, ker s Francoskim inštitutom pripravljajo v našem okolju redko slišimo. Če jo delavnice, v preteklih letih so orbi francoščino slišali tako pogosto ganizirali srečanja s francoskimi kot angleščino, bi bilo čisto druga- pesniki, pisatelji in igralci, sodelujejo pa tudi v evropskem programu če,« pravi Lorenčakova. Dijaki so navajeni, da se pri po- Erasmus+. Poleg rednega pouka na prvi uku francoščine vedno kaj dogaja. Na voljo imajo naravnega govorca, celjski gimnaziji prirejajo različne aktivnosti, da bi mladi spoznali lepoto in uporabnost jezika. Lorenčakovi nedavno priznanje reda vitezov akademskih palm veliko pomeni, hkrati pa predstavlja potrditev, da je na pravi poti. Pravi, da ne velja za strogo učiteljico, dijakom pa poleg posredovanja znanja poskuša pomagati, da bi vsak našel svoj cilj. PROFESORICA, KI SE DOBRO ZNAJDE TUDI V ZRAKU Z družino, ki je njena trdna opora, prosti čas rada preživlja v naravi. Moža Marka je spoznala pri jadralnem padalstvu, športu, ki ostaja stalnica v njihovem življenju: »Dan, ki se prične s pohodom na katerega od zgornjesavinjskih hribov in konča s poletom v dolino, je najlepši.« Odkar sta s sestro družinsko hišo prodali, se v Spodnje Kraše ne vrača prav pogosto, jo pa na otroštvo in kraj vežejo lepi spomini ter hvaležnost do žal že pokojnih staršev. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 19 Šport, Oglasi SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc po sobotnem spodrsljaju v nedeljo šesti V nemškem Titisee-Neustadtu so slovenski skakalci dokazali, da bo treba nanje računati tudi v bojih za olimpijske kolajne. Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc je na nedeljski tekmi po odličnem drugem skoku osvojil šesto mesto. Šesti je bil tudi po prvi seriji sobotne tekme, ko je bilo kar pet Slovencev med prvo osmerico, a mu drugi skok ni uspel in je tekmo končal na 18. mestu. Prihodnji konec tedna se bo svetovni pokal nadaljeval v Willingenu, kjer bodo na sporedu zadnje tekme pred olimpijskimi igrami v Pekingu. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Novo leto z novim trenerjem in prvi poraz Mozirske odbojkarice so z novim letom dobile novega trenerja. Matijo Petriča je zamenjal Martin Marovt, ki je v delo z mlado ekipo vnesel svež pristop in bogate izkušnje, kljub temu pa Mozirjankam prvih letošnjih nasprotnic iz Ljutomera ni uspelo premagati. IZENAČENO V PRVIH DVEH NIZIH Srečanje so domače igralke začele dobro, a so gostje hitro prevzele pobudo in z napadalno igro nizale točke. Domačinke so se jim pred iztekom niza uspele približati na 21:20, to pa je bilo tudi vse. Na koncu 25:21 za Ljutomer. Drugi niz so domačinke začele še bolje in povedle s tremi točkami razli- ke, nato pa z dobrim servisom odmaknile nasprotnice od mreže ter zmagale 25:18. GOSTJE BOLJE UIGRANE Tretji niz so zopet bolje začele domačinke, a so jih gostje ujele na 10 in jim v tem nizu prepustile samo 18 točk. V četrtem nizu sta se ekipi menjali v vodstvu do 11:9 za gostje. Takrat so slednje strle domačo obrambo in dosegle šest zaporednih točk. Naslednje tri so vknjižile Mozirjanke in s tem zbudile upanje na preobrat, do katerega pa ni prišlo. Ljutomerčanke so rutinirano odigrale do konca za 25:22 in zmagale skupno 3:1 v nizih. Benjamin Kanjir Novi trener Martin Marovt svojih varovank na prvi tekmi ni uspel popeljati do zmage. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Šport ALPSKO SMUČANJE Nejc Naraločnik v zadnjem trenutku do vozovnice za Peking Nejc Naraločnik je pretekli teden nastopil na smuku FIS v Trbižu in na prvi tekmi zmagal, na drugi tekmi pa se je uvrstil na tretje mesto. Nato je nastopil še na dveh superveleslalomih, kjer je dosegel osmo in trinajsto mesto. 23-letnik z Ljubnega ob Savinji je najmlajši član ekipe za hitre discipline v slovenski reprezentan- ci. Po hudem padcu pred novim letom v Val Gardeni se trenutno udeležuje tekem na nižjem nivoju. Ko je že kazalo, da zaradi tega ne bo nastopil na bližajočih se olimpijskih igrah, je vendarle dobil priložnost in bo v Pekingu tekmoval v smuku, superveleslalomu in alpski kombinaciji. Štefka Sem LOKOSTRELSTVO Tim Jevšnik zmagovalec svetovnega pokala Tim Jevšnik s Polzele, član Lokostrelskega kluba Gornji Grad, je od 21. do 23. januarja tekmoval na svetovnem lokostrelskem dvoranskem pokalu v Nimesu v Franciji. Po napornih kvalifikacijah, v katerih je premagal tekmece iz Italije, Izraela in Slovenije, je v nedeljo na finalni tekmi premagal še nasprotnika iz Francije ter osvojil zlato medaljo in s tem pridobil naziv zmagovalca svetovnega pokala. Tekmovanje v Nimesu je poznano kot največji lokostrelski dogodek v Evropi. Kljub omejitvam zaradi epidemije je nastopilo več kot 700 tekmovalcev iz 26 držav sveta. Štefka Sem CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Žak Mogel peti in sedmi v Innsbrucku Na dveh tekmah celinskega pokala v smučarskih skokih v avstrijskem Innsbrucku je dve zmagi vknjižil Anže Semenič. Na prvi tekmi, ki se je končala že po prvi seriji skokov, je bil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Žak Mogel sedmi, na drugi tekmi pa je končal na petem mestu. Po zaslugi Semeniča, ki je Sloveniji priskakal dodatno kvoto, bodo Slovenci v Lahtiju in na RAW AIR turneji nastopili s sedmimi skakalci. Štefka Sem Tim Jevšnik je zmagal na največjem lokostrelskem dogodku v Evropi. (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 21 Kronika, Organizacije GANLJIVO SLOVO OD RUDIJA TRATNIKA V GORNJEM GRADU Tudi na zadnjo pot odšel z motorjem Je čas, ki daje, in je čas, ki vzame. Tako kot jeseni narava odide k počitku, tako se ljudje poslavljajo s tega sveta. Ni treba, da so v jeseni svojega življenja, a se vseeno poslovijo. Na novega leta dan se je ta- Branko Pistotnik, s katero je preživel najlepša leta, tudi po zaslugi potovanj na motorju. Njegova zvesta sopotnica v življenju in na motorju je ob slovesu kljub težkim trenutkom, s podporo članov zdru- torju sta prepotovala celo Evropo. V 13 letih sta prevozila okrog 270 tisoč kilometrov. POVEZOVALE SO JU DROBNE STVARI Z Branko sta živela polno, kot se le da. Cenila sta majhne pozornosti in enostavne stvari, kot so jutranji sprehod v trg na kavico ali skupno prenavljanje hiše, ki je postala njun dom. Vse je premišljeno načrtoval, predvsem pa ce- nil in užival vsak trenutek. Ob zadnjem srečanju mu je Branka dejala, naj izbere, ali se bo vrnil k njej, ali pa se bo pridružil očetu in mami. Izbral je pot z manj trpljenja in se poslovil. Imela sta še veliko načrtov, a namesto uresničitve le-teh ga je prijatelj iz Mozirja Željko Bejat v Brankinem naročju odpeljal v poslednji dom. Štefka Sem, foto: Štefan Vogler IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • Prijatelj Željko Bejat je Rudija Tratnika v naročju Branke Pistotnik odpeljal v poslednji dom. ko poslovil Rudi Tratnik iz Gornjega Grada, katerega pogreb je bil takšen, kot si ga je želel. Prijatelji motoristi, s katerimi je preživel najlepše dni življenja, so ga pospremili v velikem številu. Njegova žara pred vežico na motorju, špalir mo- ženja Gold Wing, naredila vse, kot si je želel. Poleg družinskih članov in prijateljev se je zbralo veliko število članov združenja, ki so imeli Rudija vsi zelo radi, saj sta z Branko organizirala veliko potovanj, na katera so se skupaj podali. NESREČI NA SMUČIŠČU Golte: 18. januarja okoli 14. ure je 68-letni smučar padel na smučišču in se pri tem hudo telesno poškodoval, med vikendom pa si je pri padcu na smučišču 51-letna smučarka hudo poškodovala roko. • IZSILJEVANJE PREDNOSTI BOTROVALO NESREČI Brezje: 19. januarja ob 5.51 sta na cesti Mozirje-Golte v naselju Brezje trčili osebni vozili. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja in nudili pomoč policiji ter vlečni službi. Do prometne nesreče, v kateri sta bila dva udeleženca telesno poškodovana, je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega vozila. Reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja so oskrbeli eno poškodovano osebo in jo prepeljali v bolnišnico. • GASILCI ODPRLI VRATA Loke pri Mozirju: 19. januarja ob 13.44 so v Lokah pri Mozirju gasilci PGD Nazarje s tehničnim posegom odprli vhodna vrata in tako omogočili vstop reševalcem do onemogle osebe. • Prijatelji motoristi, s katerimi je preživel najlepše dni življenja, so ga pospremili v velikem številu. torjev, skozi katerega ga je vodila zadnja pot, in njegova zadnja vožnja na motorju, v naročju njegove življenjske sopotnice Branke so ganili vse prisotne. SLOVO, KOT SI GA JE ŽELEL Rudi Tratnik je imel 64 let in še veliko načrtov, preden se je po kratki bolezni poslovil s tega sveta. 16 let je minilo, kar je spoznal 22 LJUBITELJ MOTORJEV IN POTOVANJ NA DVEH KOLESIH Rudi je občudoval motorje, vonj po bencinu je ljubil že od otroštva. Imel je več različnih modelov motociklov, dokler si ni z nakupom Honde Gold Wing izpolnil svoje največje želje. Kmalu se je pridružil združenju Gold Wing, kasneje se mu je pridružila še Branka. Na mo- Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 VLOMILCI NA DELU Bočna: V noči na 19. januar je neznani storilec v Bočni vlomil v brunarico športnega društva. Ukradel je prenosni računalnik in zvočnik. Lastnikom je povzročil škodo tudi s poškodovanjem okna, skozi katerega je vlomil, in vhodnih vrat. Gornji Grad: Istega dne se je vlom zgodil v Gornjem Gradu. Neznani storilec je pristopil do pritličnega okna pralnice, kjer je odstranil komarnik, nakar je s ploščatim orodjem na vzvod vlomil v hišo. Odnesel je zlatnino in gotovino. Hišo je zapustil skozi drsna balkonska vrata v prvem nadstropju. Gornji Grad: 21. januarja so bili policisti obveščeni o še enem vlomu. Z ogledom kraja kaznivega dejanja in zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec v času od 3. do 8. januarja z orodjem na vzvod skozi kletno okno vlomil v stanovanjsko hišo. Okno je za sabo zaprl, iz hiše pa odnesel zlatnino in gotovino. Zahvale, Oglasi Tisti, ki jih ljubimo, a smo jih izgubili, niso več tam, kjer so bili, marveč zmeraj povsod tam, kjer smo mi. (sv. Avguštin) Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ZAHVALA Franca OSOVNIKA 1930 – 2022 Ob izgubi drage mame in žene Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, besede tolažbe, molitve, darovane svete maše, sveče in darove. Hvala gospodu Jožetu Vratanarju za opravljeno pogrebno mašo in cerkvenemu pevskemu zboru z zborovodkinjo Rosano za odpete pesmi in lep govor ob slovesu dragega pokojnika. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju ambulante Ljubno, še posebej patronažni sestri Poloni. Hvala pogrebni službi Morana in gasilcem PGD Radmirje, Okonina in Ljubno. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. se iz srca najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in zdravstvenemu osebju za pomoč, darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja, župniku Vikiju za lepo izveden obred, gospe Valčki za lep nagovor ob slovesu. Žalujoči njegovi Njeni domači Jožefe ZAMERNIK iz Luč Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, strica in prijatelja Milana ROBNIKA 25. 12. 1955 – 13. 1. 2022 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in učencem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Brat Andrej z družino Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 23 Za razvedrilo, Oglasi 24 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 Križanka, Kultura JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 46. Mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini Kultura je še enkrat dokazala, da je trdoživa in se ne da. Kulturni ustvarjalci Zgornje Savinjske doline so po dveh letih, ko je način dela in življenja prevzela epidemija, strnili vrste in pripravili program za 46. Mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini. Mesec, namenjen kulturi, bo potekal od 29. januarja do 6. marca, v njem se bo zvrstilo 13 dogod- kov – od gledaliških predstav, literarnih večerov in likovnih razstav do koncertov. Osrednja slovesnost in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj JSKD – Območne izpostave Mozirje bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Rečici ob Savinji. Tatjana Vidmar KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 28. januar Torek, 1. februar Četrtek, 3. februar ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Stand up s harmoniko (Robert Goter) ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kje kaka medved? ob 9.00. Društveni prostori diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja, holesterola in krvnega tlaka ŽIVALI – PRODAM Prodam mesnate prašiče za zakol ali nadaljno rejo, od 100 do 170 kg, z dostavo; gsm 041/561-893. Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Od 100 do 180 cena 1,7 eur/kg, od 260 do 300 kg 1,5 eur/kg. Možna dostava; gsm 031/509-061. Prodam telico ciko, brejo, cena po dogovoru; gsm 041/986-071. Menjam zajklo za zajca; gsm 070/753-353. Prodam bikca sl, star 10 dni, dve telici križani, stari 17 mesecev; gsm 070/537-588. Prodam telico limuzin, staro 3 mesece; gsm 041/867-406. Telico lisasto, staro 6 mesecev, težko 260 kg, prodam; gsm 070/870321. Bikca lim/scharole, star osem mesecev, 300 kg, prodam; gsm 051/423-440. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikce in teličke od enega tedna do 200 kg, mesne pasme, ter kravo ali telico, visoko brejo, ali z mlekom; gsm 051/372-468. 26 DRUGO – PRODAM Po simbolni ceni prodam žensko kolo; gsm 041/793-063. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam original alu platišča za ford fiesto, 13 col; gsm 041/665-178. Prodam žago pantovko za razrez hlodovine in hidravlične mačke; gsm 031/765-605. Prodam kotel na olje/plin, gorilec, grunfos črpalko, bojler, cisterno; gsm 031/776-392. Prodam suhe 32 mm deske, gorski javor, 2,5 kubika; gsm 041/365-010. Prodam rumeno strnišno korenje; gsm 051/839-433. Prodam mikrovalovno pečico; gsm 031/549-480. VOZILA – KUPIM Kupim traktor štore, univerzal, zetor ter ostale traktorje. Plačilo takoj; gsm 051/203-387. Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo, okolica Mozirja; gsm 031/684447. Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Oglasi Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022 27 28 Savinjske novice št. 4, 28. januar 2022