;s^1 W ^ Ji . ' , °V)h V "» dN" ?*>«»«»■= l ; I fr .b«j» i" »“P red * k ,,aroda! ; '! pjašn amen- edinosti in slogi do cilja ; NARODNI VESTNIK ****************** * * Največji slovenski dvotednik * * v Zedinjenih državah. The Largest Semi-Weekly in jlj * the United States of America. ® * NATIONAL HERALD. * ■g ****************** * ^PNO GIASILO SLOVENS KEGA KAT. PODP. DR UŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. Štev. 67. DULUTH, MINN., THURSDAY, AUGUST 20. 1914. — ČETRTEK, 20. AVGUSTA, 1914. Volume IV.—Letnik IV. •»or, ?Sj! i,? Silv i M zJ H S . a tni. PfOA na ^ k.! MOJCI ZASTAVLJAJO POT NEMŠKIM ČETAM. OFMŠKE ČETE SE PREKO BELGIJE POMIKAJO PROTI FRANCOSKI MEJI. JUNAŠKI BELGIJCI JIH ZADRŽUJE- , 0 _ V BITKI PRI LIEGE SO PADLI TRIJE NEMŠKI GENERALI. 35,000 AVSTRIJSKIH VOJAKOV PADLO V BITKI S SRBI. — ŠE SEDAJ SE DRŽI SLOVANSKI BEL- GRAD. — NOVA ZMAGA RUSOV NAD AVSTRIJCI. tor Tj' 1 kaj določnega. Savna poročila so vsa barva- P r J •_i/uin +p ali nmp dvorani. 1,1 H* ' ,nlna Zn * $4.00. »USTVINi ODBC * Bl nw, Ir, M ■ SMREKAR, tajaii 11 s. KOCHEVAB, in- PREŠIBEK, lastoja, ‘‘ 'JrtiStvo vstanovlja, fiilauenlCe, zato sežj ki še niso pri i ' a vstopijo v našo d "W. 'la bodo zavarovani 1 In smrti, tudi lahke ila se člani kolii o sv. francE-. (Catholic Orderet Minn.—VsakataVj luščajo, da zaswn lednot vzdrževati S moral postati fes ■r bi se marsikaj 1 lorštnarska dnSM iterega se lafeto^ tojnosti pridu;** itvo SV. FMtlSSJ a v slovenske® :kemu r akiic^ , lahko zaavruje za, ' j op po na mesec» C' 1,0 00, SlOOpfj vrše vsako četrto . r.leason dvora®'.. Za nac.. Chas. ,• k.. »H: . Kovact, S- c ' jsepl O SV. - "'"Jf K>tol‘®iS ",V» n9 lL RC** tf 3 1K dtsJ “sBSšžl *obin o5e fiVžS on' .. JK* v 2*1 in m ’ ''ROK jOjJ m«- :,} :J S- .Vne " 1 ..hkoISfl el** 6 '/ go* 1 ‘ , e tz, st,r o e t, r url • -mM P'!gl>«|V"‘V &mj n'P re «81” w '■•&M »'• . /' rfd rd .&■ POLOŽAJ. 0 sedanjem položaju v Evropi , , e ]l0 g em0 biti odkritosrčni, ne¬ mogoče povedati davna poročile pa naj pridejo od te ali one ^rani To J e tudi raz ' uml j iv, ° iz -vojskujočih se vlasti, da ..‘naznanjajo svetu gibanja čet. rjsti vedo seveda veliko povedati, v tem poročilom ni verjeti, ker • jjakor že omenjeno v Narod- jem Vestniku, cenzura tabo stro- p da potankosti ni mogoče izve¬ deti. Vse glavne točke, katere pa ame rikanski listi zelo raztegujejo, so sledeče : Beljgijci se še vedno hrabro dr¬ sijo in z naj večjim junaštvom za¬ držujejo prodiranje nemških čet. Vlada v Belgiji se je iz Bruslja premestila v Antverpen, to pa Tsled tega, ker se Bruselj ne more držati in bi pomenjalo za Nemce veliko moralično zmago, ako bi za¬ jele ves dvor, dasi iz strategičnega stališča to ne bi imelo nobenega mena. Poročila tudi pravijo, da k Nemci že zasedli Brusel j, in da »o na poti proti Antverpnu. ; Xa poti so.-jim zavezniki, t. j. plgijci in Francozi, do večjih pik pa menda do danes še ni pri- lo, ker bi cenzura pač pripustila Rjavo važnejših dogodkov. | Kolikor pripuščajo poročila, je pzvideti> da se Rusi umikajo, ne gogoče v begu, ampak da bi zva¬ li za seboj sovražnika, in ga po¬ ka končali. Prišlo je 'že večkrat spopadov med 'ruskimi in nenv fcmi četami, toda na to ni pola- jptt velike važnosti, pa naj bi bila r a » a na tej ali oni strani, ker odločitve ne pride, dokler ne ktijo skupaj glavne armade. membno pa je, da je Rusija Polila Poljski avtonomijo, ako gagajo Poljaki Rusom, in tudi om so obljubljene razne pro- P® 1 ’ se pokažejo rodoljub. bode torej ta vojna ko- P r toliko pomagala, da pridejo ! e 'j a i zatirani do svojih pravic, •^kakšnih bitkah med Avstrijo .'; r 'jo ni ničesar čuti. Iz zadnje L “Hske vojne bode znano ro- 0! b da imajo Srbi popolnoma T : ]0 taktiko- da ne dajo ničesar L Tnost - Avstrija se pa menda 1 sramuje naznaniti svet-u, da Em 0re n ičesar opraviti z maj- H p 0( J' ar0( ^ om i 'katerega je mi ! sli- ' ? ° na ti z mokrimi cunjami v ^iiin 3 *f a Srbi nimajo straha, da P to 38 ., bor j’J°, je najboljši do pj. ’ C a se še danes Belgrad jo na a ! st, rijske čete sicer strelja - '1’ toda preko Donave in m °5 e io priti. Poročila ; %ivi-' a ^ padl ° v bitkah med ROOo^ 1 četami in Srbi že do ■ e *rbk S ^' eev ’ an '^ a s ° azTO i e ' k 0 t e ^ e t e sijajno zmago nad jap ft.° 80.000 avstrijskih vo- Pe *, v & med ^ r bi in Avstrij- ki,P^ pri Sabacn, štiride- b a v ^Oadno od Belgrada. UMRLI POGLAVAR RIMO-KAT OLIŠKE CERKVE. mm l 'yf/ 1 i yy ke stvari. Poročali smo zadnjič (iNarodni Vestnik je bil prvi iz¬ med slovenskih listov, ki je prine¬ sel tozadevno vest) da so v Nem čiji ustrelili socialističnega poslan¬ ca dr. Liebknechta. Nepotrjene ve¬ sti tudi. naznanjajo, da so bili po prekem sodu obsojeni in ustrelje¬ ni še drugi socialisti. V sedanji evropski kolobociji je velike važnosti to, da se tudi Ja- penska oglaša. Danes im . ta stvar še takorekoč lokalni zna : a.|, če pa so razplete nadalje, mor; Mti tudi naša vlada zapletena. in potem kdove kaj b * Izmed merodajnih vlasti postopa najkulantuejše. na¬ ša vlada, ki je ponudilo posredo¬ vanje in proglasila popolno ne¬ vtralnost. Tudi Italija je do sedaj še nevtralna, čuje se pa že, da zna tudi tam kmalu počiti. Vsaj poročila pravijo tako, da zb-ra Avstrija vojaštvo proti Italiji. Z Balkana ni dobiti novic. Pra¬ vi se, da bi se Turčija rada opo¬ mogla po zadnjem porazu v bal¬ kanski vojni. Poročali smo, da je 'kupila dve nemški križarki, i ! n da se oborožuje. Sicer je v resnici proglasila nevtralnost, toda ta- na¬ kup ji zna nakopati vojno z Grško. Radi pomanjkljivih poročil se ne ve, je li resnična, da je bila ob¬ novljena Balkanska zveza, če je to res, potem je pač gotovo, da morajo Turčini za vedno izginiti iz Evrope. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se ti narodi na Balkanu zdm .žili in se zopet sporazumeli. Oni nesrečni spor, ki p omenja najveejo katastrofo za Bolgarsko, je pov- irr-oči! samo bolgarski kralj, člo¬ vek nemške rodbine, ki je menda delal na migljaj iz Berolina. ^ PRODIRANJE AVSTRIJE. London, Anglija, 18. avg. -- Reuterjev biro naznanja, da^ je več avstrijskih regimentov začelo prodirati v Rusijo, a da so 'bili pov sod pognani nazaj. Rusi so hoteli upasti v Galicijo, a so bili baje za¬ gnani nazaj. NEMCI PROTI ANTVERPNU. London^ Anglija, 20. a v g. — Tukaj poročajo listi, da se vrši pri Diest in Aershot velika bitka med Belgijci in Nemci. Nemške čete prodirajo proti Antverpnu. TAKTIKA BELGIJCEV. London, Anglija- 20. _ avg.^ — Različne nepotrjene vesti krožijo tukaj. Med drugim se čuje, da so Nemci Bruselj že zasedli, in da. so Belgijci opustili torte v Luettich (Liege), ter jih prej razstrelili v zrak. Pri AVaterloo se je. začela Vtka, o katere koncu pa ni dobiti poročil. Francozi so v vednem sti¬ ku s sovražnimi četami. POMORSKA BITKA. London. Anglija, 20. avg. — Na severnem, takozvanem Nemškem •u Ski • stri -ii ne vlada med slo- 'toožgjj- 1 llar °čli veliko vojno raz- ! ^lepa e f med vo l a ^ini obveznimi, 1 2°' S !’ ki naznanjajo A Punte iezadovod J rios l : J ampaiv -ešK 6 ' -? a ^° se govori, da so 7 PostM-r CImirali cel regiment 'i ki , gQ 1 P° prekem sodu ljn- lzr,flZa li svoje opravičeno i ^ ne Pravično vojno 'Ho u izzvala splošno ev Vi anje ' PODRAŽENJE ŽIVIL IN NAŠA ZVEZNA VLADA. ^ to. emčiji se dogajajo ta- morju se je vršila bitka med An- „leži in Nemci. Nemško brodovje se "je moralo po hudih izgubah po¬ dati % beg. NEMCI ZMAGUJEJO. London, Anglija, 20. avg. — I T : racino se sicer zatrjuje, da se ni prišlo do odločilne bitke pri Wa- terloo, poročevalec londonskega lista ‘‘Daily Express” poroča, da se je že začela v soboto pri Dinan- tu. Nemci so baje zmagali. KAKO DOLGO BODE TRAJALA VOJNA. Pariz, Francija, 19. avg. — Neka brzojavka poroča iz Tabesa, da evropska vojna po mnenju ruske¬ ga državnika grofa Witte ne bode trajala dalj kot tri do štiri mese¬ ce. Nadalje je izjavil, da se mora končati vojna s popolnim porazom Nemčije. BRUSELJ ZASEDEN. Pariz, Francija, 20. avg. — Sem¬ kaj prihajajo brzojavna poročila, da je 'bilo glavno mesto Belgije zasedeno po Nemcih. NEMŠKI GENERALI PADLI. Be'rolin, Nemčija, 19. avg. — Po¬ trjuje .se- da so pri bitki pri Liege padli mnogi visoki častniki, tako tudi general maaske armade, von Emmich, ter dva druga generala. PRODIRANJE NEMCEV. Pariz, Francija, 19. avg. — Pri proučevanju vojaškega položaja v Belgiji se mora vsekakor priti do zaključka, da se je začel na severni meji Francije začetek velikih vo¬ jaških operacij. ČRNOGORSKI JUNAKI. London, Anglija, 19. avg. — Iz Cetinja naznanjajo- da so začeli Avstrijci na celi črnogorski meji z ofenzivo. Črnogorske čete se že dva dni hrabro ustavljajo avstrij¬ ski premoči. Na drugem mestu so črnogorske čete že prekoračile bosensko mejo in zasedle Danico. Črnogorci so tu¬ di zajeli dvanajst avstrijskih čast¬ nikov. ČRNOGORCI V DUBROVNIKU. London, Anglija, 19. avg. — Br¬ zojavi Exchange Telegraph družbi naznanjajo z dnem 18. avg., da se nahajajo Črnogorci že blizu Du¬ brovnika v Dalmaciji. Avsrijska vlada je baje obvestila črnogor¬ skega kralja Nikolaja, da bodo postreljeni vsi odlični 'Srbi in Čr¬ nogorci v Dubrovniku. Med temi je tudi grof Ivo Vojvodin, brat kralja Nikolaja (?). iSSEf- POTOPLJENA LADJA. London, Ang., 20. avg. \— Iz Pe trograda naznanjajo, da je zadela v Črnem morju neka-ruska bojna ladja na podmorsko mino ter se potopila. NEMŠKI ZAVEZNIKI. Berolin, Nemčija, 19. avg. — Nemške čete so zasedle Mlavo v Rusko-Poljski, ki se nahaja tik ob meji ter tvori končno točko že¬ lezniške proge z Varšavo. ODLOČILNA BITKA. London, Anglija, 20. avg. — Po poročilih iz Bruslja se je začela od ločilna bitka. Nemški cesar Viljem je baje zapovedal svojim genera¬ lom, da naj napadejo sovražnika. Begunci pripovedujejo, da so nem¬ ške čete malodane demoralizirane. CESAR NA FRONTO. London, Anglija, 19. avg. — Nemški cesar se je podal na fron¬ to, in ta vest je bila sprejeta po vsej Nemčiji z največjim odobra¬ vanjem. Po vsej deželi se vršijo preiskave, da se stopi na prste krvose¬ som. ki hočejo kovati ka¬ pital iz vojne. Chicago, UL, 19. avg. — Po vsej deželi se je začela preiskava glede podraženja živil, in zvezna vlada je odločno nastopila, da razni iz¬ koriščevalci ne bodo .mogli kovati kapitala iz sedanje evropske voj¬ ne. Preiskava v tem mestu je v prvi vrsti naperjena proti vele- mesarjem, ki se pa bode 'raztegni¬ la tudi na druge industrije, katere izrabljajo vojno v Evropi za pret¬ vezo podraženja živil. Posebna po¬ zornost se obrača na malo število kapitalistov, 'ki kontrolirajo cene. jajc in surovega masla. Zagovarja¬ ti se bodo morali nadalje pred pri¬ stojnimi oblastni jami lastniki le¬ denic, ki so se založili s potrebšči¬ nami, da morejo na umeten način podra/žiti živila. Zvezni tajni agenti so na delu, da zasledijo te krvosese in jih spravijo tja, kamor spadajo. Voj¬ no stanje v Evropi nima s trgom v Ameriki ničesar opraviti, in radi tega je največja nesramnost, ako hoče peščica kapitalistov napra¬ viti profit na škodo prebivalstva. Proti vsem tem ljudem se bode po¬ stopalo z največjo breobzirnostjo, kar je tudi prav. Velemesarji seveda zatrjujejo, da so čisto nedolžni. Izgovarjajo se-, da so morali podražiti meso, ker število prebivalstva vedno na¬ rašča, a ni kritja za potrebščino. Kakor hočejo dokazati iz listin, se : je živinoreja povzdignila tekom Zadnjih -10 let samo, za .9 odstot¬ kov, medtem ko se je pomnožilo prebivalstvo za 20 odstotkov. (Take jeremijade je vedno slišati. ro VaiTzme'(l vseh slovvensldh Res škoda, da niso- v navadi oni lepi običaji iz srednjega veka, ko so pribijali podraževalce živil z POGLAVAR RIMO-KATOLISKE CERKVE, PAPEŽ PIJ X. UMRL. NA SMRTNI POSTELJI JE DEJAL, DA MU JE BOG HOTEL PRIHRANITI ŽALOST OČIVIDSTVA PROPADA EVRO¬ PE. — EVROPSKA VOJNA POSPEŠILA SMRT NAJVI¬ ŠJEGA CERKVENEGA KNEZA. — ROJEN KOT AV¬ STRIJSKI PODANIK, JE VIDEL NAŠO DOMOVINO. ušesi na podboje.) NASILEN ZAMOREC UBIL PET OSEB. F; ring 0>’k. Av is., avg. - Zam-.ree JuUai Carltm, ki je bil nastavljen zn kuharja v letoviš¬ ču Frank I.iovda Wrighta. je ubil pet oseb s seguo, ranil štiri druge ter zažgal poslopje. ,Črnec se- je razjezil radi tega- ker je 'bil nekaj zmerjan. Svoj maščevalni načrt je izvršil s pe klensko zlobnostjo. Ko so bili ljud¬ je pri jedi, je pred edinim izhodom zažgal preprogo, katero je prej po¬ lil s petrolejem, in potem je čakal s sekiro nad ljudi, ki so prišli sko¬ zi vrata. Posekal jih je posamič. Po svojem strašnem činu je po¬ begnil, a se zvečer javil oblastim, ko je videl, da ne more uteči krv¬ nim psom. NEVTRALNA BOLGARSKA, London, Anglija, 20. avg. — Angleška vlada je bila obveščena, da bode Bolgarska varovala stro¬ ko nevtralnost. POROČILA IZ MEKSIKE SE GLASIJO NEUGODNO. Hujskanje zoper Združene države in Amerikance. — Skoraj bi prišlo do vojske s sosed¬ njo republiko. Laredo, Tex., 19. avg. — V Sal tillo so sprejeli Meksikanei na ljudskem zborovanju sklep, da se pozove gen. Carranza, naj zahteva takojšnji odhod Amerikancev iz Vera Cruz. Slišati je -bilo klice; 'Smrt Amerikaneem.” Mexieo Ciudad, Mex., 19. avg. — Nova vlada ne mara priznati .bondov v visokosti 60 milijonov dolarjev katere je izdal diktator Huerta. V prometu je teh zadol¬ žnic za kakih 10 milijonov dolar¬ jev. Novi kabinet sestoji kakor sle¬ di: minister za inozemstvo, Izido¬ re Fabela; minister za notranje zadeve, Eliseo Arredondo; min- ster za pouk, dr. Miguel Silva; mi¬ nister za promet, Ygnacio Bonil- las! finančni mimister Felicitos Villareal, in vojni minister Edu- ardo Hay. IVashington, D. C., 18. avg. — Pred štirinajstimi dnevi bi kma¬ lu prišlo do vojne Združenih dr¬ žav in Meksiko. Ko je Carranza odklonil mirovne predloge začas¬ nega predsednika Carbajala in ignoriral diplomatično prizade¬ vanje Wasliingtona, so silili pred¬ sednika Wilsona, naj nastopi z> naj večjo energijo. Gotovi ljudje so hoteli, da Odpošlje predsednik čete iz Vera Cruz v glavno meksikan- isko mesto, kar je pa Wilson odlo' no odklonil. Carbajal je naznanil pod roko, da bi mu bilo ljubo, ako 'bi Amerikanci vzdrževali red. Predsednik Wilson skuša zdaj po¬ ravnati spor med Carranzom in generalom Villa. Rim, Italija, 20. avg. — Papež Pij X. je umrl danes zjutraj dvaj¬ set minut po eni uri. Bolan je bil le nekaj časa, in njegova bolezen ni .kazala, da se bode končala s smrtjo cerkvenega poglavarja. Čez dan sta stala ob postelji vi¬ sokega bolnika zdravnika Mar- chiafava in Arniči; ki sta spoznala resen položaj ter obvestila o tem kardinale. Ljudstvo je molilo za svojega poglavarja Cerkve, v cer¬ kvah je bilo na altarjih razpostav ljeno Najsvetejše. V Rimu je zavladala globoka .žalost, 'ko se je razvedelo za ne varno stanje papeža. Italijanski kralj Viktor Emanuel je osebno informiral o tem kraljico Helenc, ter zelo pobožno kraljieo-mater. K smrtni postelji papeža so pri¬ hitele njegove sestre, molitve za umirajoče je opravil papežev taj nik kardinal Mer'ry Del Val. Ko se je cerkveni poglavar za nekaj čaša zavedel, je rekel; “Prepričan sem, da mi je hotel Vsegamogočni v svoji veliki do brotljivosti prihraniti očividstvo grozote pogina Evrope.” Papeža je evropejska vojna glo hoko potrla, da se more trditi, da je secLinje ..krvavo klaiije„.,Y ; Evro¬ pi' pospešilo njegovo ’ start. Njego¬ va zadnja bolezen (o kateri je po- li- stov v Ameriki samo naš list. On. ured.) ni bila ravno nevarna, in tudi zdravniki niso mislili, da se bode zaključila s smrtjo tako na- gloma. Bolezen je sledila prehla¬ du. ' Papeža je posebno globoko potr¬ la vest o atentatu na prestolona¬ slednikovo dvojico v Sarajevu. Kakor znano, je bil umorjeni av¬ strijski prestolonaslednik zelo go¬ reč katoličan, in da je izvršil aten¬ tat Srb, ga je posebno užalostilo vsled tega, ker je kraljevina Srbi¬ ja malo časa prej sklenila z Vati kanom konkordat. (Temu pripo¬ minjamo; da so papeža najbrže slabo poučiii, kajti morilec av¬ strijske prestolonaslednikove dvo¬ jice je bil rojen v Avstriji in je tam živel. Kraljevina Srbija ni i- meli s tem nič opraviti. Op. ured.) Giusseppe Melchiorre Sarto, znan svetu pod imenom papež Pij X, je bil izvoljen poglavarjem rimskokatoliške Cerkve 4. avg. 1903. Rojen je bil 2. junija 1835 v Riese, beneški provinci (ki je bila takrat še avstrijska, da je bil to rej papež rojen avstrijski poda¬ nik Op. ured.). kot prvi sin pi¬ smonoše Giani Battista Sarto in njegove žene Margarete. Že v mladih letih je kazal poklic za du- liovski stan, in v 11 letu svoje sta¬ rosti začel je pohajati v zavod v Castelfranco v šolo nedaleč od roj¬ stnega kraja. Radi siromašnosti staršev je hodil v šolo bosonog. Iz Castelfranco je prišel 1. 1850 v se¬ minar v Padua, ter je bil posve¬ čen v mašnika leta 1858 v staro¬ sti 25 let. Prejšnji papež Leon XIII mu je podelil junija meseca 1893 naslov “rimski grof”, toda Sarto je bil tako siromašen, da ni mogel pla¬ čati pristojbin. Pomagati so mu morali prijatelji. Kat beneški patrijarh je vid G umrli rimski papež tudi našo slo¬ vensko domovino. Ne vemo že VjC katerega leta, je prišel v Kosta¬ njevico na Dolenjskem, najbrže inšpicirat tamošnji samostan. Ko je bil izvoljen papežem, so to dej¬ stvo 'spominjali slovenski listi starem kraju, in papež je pri pr> ličnem sprejemu Slovencev v Va¬ tikanu omenil; da so mu naši kraji znani. Umrli papež je bil jako skro¬ men človek, ki ni dal na posvet¬ nost popolnoma nič. Ko je zasedel Petrov Stol, je ukazal da se mora¬ jo dati sežgati vse “svetinje” in “ ostanki” svetnikov, o katerih pri st n osti ni bilo dokaza. Mož je bil v resnici svet, da je tedaj razumljive vsesplošne spoštovanje, katero je užival. Duhovniki, katerim njihov poklic ni svet, kakor bi jim moral biti, s svojim cerkvenim poglavar¬ jem niso bili zadovoljni. Posebno se jim je zameril tedaj, ko je pre¬ povedal duhovnikom udeležbo pri denarnih podjetjih, nvideč, da je duhovniška slpžba prevzvišena, da bi se mogla slagati s kupčijo. Slo¬ venski duhovniki se tega niso ho teli držati. (Glej članek v zadnji številki “Za narodov blagor”. Op. ured-n.) Tudi je 'ravno ta pa¬ pež odredil opustitev nekaterih praznikov. Njegova simpatija za Ameriko je bila splošno znana. Pred smrtjo je izdal pokojni pa¬ pež Pij X svetu še sledeči proglas; “V tem trenutku, ko je skoraj vsa Evropa zapletena v strašno vojsko; s svojimi sedanjimi nevar¬ nostmi in neodVrnljivimi posledi¬ cami, ki mora napolniti vsakega človeka s žalostjo in strahom, mo¬ ramo biti mi, katerih skrb je Obr¬ njena za življenje in blagor člo¬ veštva, globoko užaljeni in r oči- 'gled splošnih zapletljajev in ne¬ varnosti vemo in čutimo, da za¬ hteva očetovska ljubezen kakor tu di apostolska dolžnost od nas, da Obrnimo z vso resnostjo misli vse¬ ga kristjanstva na onega, od kate¬ rega prihaja pomoč, na Kristusa, mirovnega kneza, mogočnega po¬ sredovalca med Bogom in člove¬ kom. Zatorej poživljamo katoličane vsega sveta, vsakega posameznika izmed njih, da se približajo pre¬ stolu milosti in usmiljenja, poseb¬ no pa duhovnike; katerih dolžnost je, da opravljajo po navodilih svo¬ jih škofov javne priprošnje na u- smiljenega Boga, da usliši moli tve svojih otrok in odstrani slabe posledice vojne, da obrne misli vladarjev na mir in ne na vojno. Dano v Vatikanu dne 2. avgu¬ sta 1914. Pius X., Pontifex maximus.” NENAVADNA NESREČA. Minineapolis, Minn.; 19. avg. — Tukaj se je zgodila velika nesre¬ ča, ki je zahtevala eno človeško žrtev. Pri gradnji nekega novega bančnega poslopja je nam'reč pa¬ dlo 16 ton železa na voz poulične železnice, in pri tem je bil usmr¬ čen nek mož, eden smrtnonevanno ranjen, 25 drugih osdb pa je za- doibilo več ali manj težko poškod¬ be. Vzrok nesreče se preiskuje. VELIKA RUSKA ZMAGA. Petrograd, Rusija, 20.. avg. — Oficijelna poročila naznanjajo, da so bili Avstrijci zopet enkrat te¬ peni. Ruski kozaki so zagnali av¬ strijske čete v beg po budi bitki. TURČIJA IN GRŠKA. 'VVasliington, D. C., 20. avg._ lu sem so prišla verojetna poro¬ čila, da se Grška in Turčija pri¬ pravljata na vojno. ,2 NARODNI VESTNIK SLOVENSKO KATOLIŠKO r i PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. farmarja 1902 v državi Pennsylvania GLAVNI URADNIKI: Predsednik: jOžEF PETERNEL, Bos 95, VVillock, Pa. ' ”■ * T>/-vrr r/ a t a t> t>- er a rr tt'_^ A OUOOUuiiL . v __ I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Bos 547, Forest Citv P °t r y e oming| k: AL ° JZ TAVCAR ’ 2 " N - Cor ‘ St.f Rock Spring., Tajnik: JOHN TELBAN, Bos 707, Forest Citv Pa II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Bos 492, Forest Citv Pa Blagajnik: MARTIN MUHIC, Bos 537, Forest City %, Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago StT joliet 111 VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. -ST-.T mr\-n\TTX T>-dOO TU __,, 4 - n: 4 -_ T>„ fCUOCUuirv. — - I. nadzornik: JOHN TORNIC, Bos 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, East Mineral, Kansas I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No 2 Pittsbnrnh II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave.f Detroit Mkh UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Bos 11%, Brideenort O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Bos 135 Broughton Pa. ’ H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Bos 402*, Witt, 111. ’ Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707 Forest City, Penna. ' * ’ Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. IZ NOVE DOMOVINE. MINNESOTA Duluth. — Kakor se nam nazna nja, je jeklarna v New Duluth sko raj popolnoma nehala obratovati, in ima uposlenih samo se kakih 30 delavcev. Odpustila je tedaj v . kratkem času približno 1500 lju¬ di. Pri tem je prizadeto mnogo Slovencev, ki si morajo drugje is¬ kati kruha. Kakor tedaj vse kaže, se nam obetajo vedno slabši časi. — Merodajne oblasti naznanja¬ jo, da bode tudi tukaj posegla zvezna vlada vmes, ako bodo ho¬ teli prodajalci radi evropske voj¬ ne začeli podraževati živila. Do- sedaj tega še ni občutiti, in najbr- že bode dovolj jasen migljaj iz Washingtona zadostoval, da se v teh, itak že tako slabih časih; ne bodo umetno podražile vsakdanje potrebščine. S. 1. septembrom se podraži mlgko, toda Bridgeman- Russell družba naznanja, da to po- draženje z vojno nima ničesar o- praviti, ker vsako jesen poskočijo cene. — V našem uradu so se zglasili: Frank Erčul iz Aurora, Minn., Joseph Gelač iz Eveleth, Minn., Anton Erčul, iz Gilbert, Minn., Frank First, iz Chisholm, Minn., Martin Šulklje iz Eveleth, Minn., John Kochevar; iz Chisholm, Minn Jakob Petrič, iz Chisholm, Minn., Rafko Zupanc, iz Eveleth, Minn., in N. Hočevar iz Kitzville, Minn., vsi na poti na konvencijo KSKJ v Mihvaukee, Wis. Oglasila se je nadalje v našem uradu ga. Julija Russ iz Pueblo, Colo., s svojim krepkim sinčkom, grede na Ely, Minn., na obisk 'k o- bitelji Brozieh, ter rojaki Anton Cepelnik, Frank Marn in John Marn iz New Dulutha grede v Be- ssemer; Pa. precej srečno iztekla. Delavec Jo¬ seph Homer je namreč padel 150 čevljev globoko, toda njegove po¬ škodbe niso težke. V nekaj tednih se bode že mogel vrniti na delo. — Calumetske žabo in ske^ska ■banda se še vedno zaganja v me¬ ne, dasi sem dovolj jasno izjavil, da se ne maram pečati s takimi ljudmi. Z imeni si ne upajo na dan, zato imajo tudi tak pogum za svoje regljanje. Ako so res ta¬ ki odkriosroni prijatelji delavstva zakaj se potem skrivajo. V naš list N. V. se obregnejo, kadar le mo¬ rejo, ker jim je trn v peti. Seveda, N. V. ima odprte svoje predale za koristne in izobraževalne članke, umazani Glasnik pa ne prinaša drugega kot najbolj smradljivo gnojnico. Pa mu že še pride za¬ služeno plačilo. — Math Zgonc. di sedanje evropske vojne. Pred sodnikom Careyem so bili kazno¬ vani pretepači J. Rofcovina, Mike Stimec in Ira Nema vsak na de¬ narno globo $25.00 in stroške. MICHIGAN. Negaunee. — V Athens rudni ku je ponesrečil 40 let stari Oscar Larson. Padel je precej globoko tako nesrečno, da si je zlomil til¬ nik in obležal na mestu mrtev. MARYLAND. Eckhard Mineš. — Dne 10. av¬ gusta je tukaj hudo pobilo Jane¬ za Marikeljna. Kopal je v jami, kar naenkrat se je pa odtrgala nad njim plast kamenja in mu strla hrbet. Težko ranjen leži v bolni¬ šnici in se bori s smrtjo. Vsa sre¬ ča, da je pred kratkim pristopil k društvu S. D. P. Družbe. C0L0RAD0. Pueblo. — V jeklarni so radi vojne zgubili mnogo naročil. Po¬ sledica tega je pa tudi, da je bilo več delavcev odslovljenih. — Dne 7. t. m. je po teden tra¬ jajoči bolezni umrl John Starc, rodom iz Strug. Bil je član dr. sv. Jožefa, ki mu je z dr. Slovan pri¬ redilo lep pogrebni sprevod. Po¬ kojni zapušča tukaj ženo in tro¬ je otrok ter brata Antona, v do¬ movini pa mater. Eveleth. — Jacob S. Saari, ki je pogorel pri zadnjih volitvah proti John J. Gleasonu, se sedaj na vse načine trudi, da bi zop t zasedel županski stolček. Splet- karije kompanijskih podrepnikov so vendar imele toliko uspeha da se bodo morale vršiti nove volitve, toda tedaj, upamo, da stopijo de¬ lavci na plan in da pokažejo, da se na volišču ne dajo prestrašiti. V resnici bi bila sramota, ako bi se dali delavci pod peto kapitali¬ stičnim podrepnikom. — Dne 25. avgusta se vršijo iz¬ redne volitve radi nakupa Home Heating & Electric družbe. Denver. — Neprizanesljiva smrt je ugrabila izmed mas dobro zna¬ nega rojaka Petra Starešiniča in ga za vedno ločila od nas. Pokojni Starešinič je delal na farmi blizu Lincoln, Nebraska. Naiglo ga je prijela huda bolezen, tako da so ga popeljali v bolnico v Lincolnu. Zdravniki so mu svetovali opeiraci jo, kajti bolehal je na slepiču. 0- peraciji se je podvrgel dne 2. av¬ gusta; toda njegovo stanje se je le slabšalo in preminul je 7. avgu¬ sta. Dan pozneje so truplo pripe¬ ljali sem, da ga je tukajšne dru¬ štvo sv. Martina, h kateremu je spadal, spremilo k večnemu počit¬ ku. Pogrebniškega sprevoda ter pogreba se je udeležilo mnogo društvenikov. Ostanke so položili materi zemlji na katoliškem po¬ kopališču Mount Olive. Pokojni Starešinič je bil doma iz fare Pre- loke, občine Vinice, Okraj Črno¬ melj. Star je bil 34 let in neože- mjen. Tukaj zapušča več sorodni kov. Bodi mu lahka tuja zemlja! Grand Rapids. — pondeljek 17. avg. je bilo tukaj prodano 600 a- krov državne zemlje na javni dra¬ žbi. Povprečna cena akru znaša i .oo. Aurora. — Oliver Iron Mining družba je zaprla za to sezono Gra¬ ham rudnik. — Cementna hodišča na tretji Avenue so malodane gotova, in v kratkem se začne delo na drugi Ave. To delo je bilo že davno po¬ trebno. Ely. — Piknik društva “Slove¬ nec” štev. 114 JSKJ, ki se je vr¬ šil v nedeljo dne 16. t. m. v Frank Veranthovem parku, je bil s stra¬ ni slovenskega in drugega občin¬ stva jako dobro obiskan. Gmoten uspeh je tudi ugoden. —- Med Ely in Frank Veran- thovim parkom sta trčila skupaj avtomobila, katera sta vodila Fr. Church in J. Spreitzer. Ranjen ni bil nikdo, pač pa je bil Churchev avtomobil precej poškodovan. — V tukajšnji katoliški cerkvi se je vršila v nedeljo lepa sla r nost; ko je devetnajst dečkov in enaindvajset deklic prejelo prvo sv. obhajilo. Cerkev je bila natla¬ čeno polna, opravila je opravil Rev. Father Buh. — V Sibley rudniku se je zgodi¬ la nesreča, ki se je pa k sreči še Gilbert. — Tukajšnje delavske razmere so jako slabe, skoraj po loviea nas je brez dela. Ker imamo dovolj časa, nam ne kaže drugega, kakor da se hodimo kopat v Ely Lake, in napravljamo izlete. Na nekem izletu smo ujeli dihurja, ali spak nam je pozneje ušel. Z menežardjo, katero smo hoteli na¬ praviti, torej ne bo nič. — Garski Jurček. SLAVA! Hibbing. — Eden najboljših lovcev na podgane je deček Cla- rence Alaquist, ki je te dni prine¬ sel na občinski urad 49 podganjih repov in dobil zanje nagrado $2. .45. Kakor že poročano v tem li¬ stu; je razpisala občina za vsako ubito podgano 5c, ker so ti glodav- ci znani, da razširjajo nevarne na¬ lezljive bolezni. Nashwauk. — Tukajšnje delav¬ ske razmere so slabe, in kdor ima delo, ga bossi tako žulijo in pla¬ čujejo tako slabo, da je sramota. Zatorej ne svetujem nikomur ho¬ diti semkaj dela iskat. — Opazo¬ valec. Virginia. — Na Messaba Ave., je prišlo do prepira in pretepa ra- Oba sta pričela svoje delovanje v isti sobi in na istih šolskih klo¬ peh staroslavne mestne gimnazije. Pa obema se ni enako godilo. M. Trpin je kmalu izpoznal; da gospo dje profesorji vse drugače gleda jo njegovega sošolca Julija Roh renfelda kakor pa njega. Četudi se je Martin trudil in izkušal doseči lepe rede, rvendar je imel gospod Julij Rohrenfeld vse lepše izpri¬ čevalo. In vendar je Martin prav gotovo vedel, da se mladi gospod le malo ali celo prav nič ne uči. V šoli je pri vprašanju vstal, na mršil obrvi, pogledaval proti stro¬ pu in noslja je ponavljal profesor¬ jevo vprašanje, a pravega ni od¬ govoril prav nikdar ničesar. Pa gospod Julij ni slišal zadirajočih profesorjevih besed in tudi ni od¬ šel z dvojko v klop, kaj še! Pro¬ fesor se mu je lepo prijazno in vljudno nasmehnil, mu polagal be¬ sede v usta in pokimaval z glavo, kakor bi bil slišal najodličnejši odgovor celega sveta. In gospod Rohrenfeld je lahko spet mirno se del, ne da bi se mu bilo pripetilo najmanjše zlo. Izpočetka je Martin mislil, da se Rohrenfeld gotovo smili profesorju, ker je tak duše ven revček, pa pozneje je uvidel, da je temu drugače. Nekoč je vi¬ del, da je prišel Rohrenfeldov go¬ spod papa k ravnatelju. Gospod Rohrenfel senior je samozavestno in ošabno meril ravnatelja z očmi in mu nekaj govoril. In slišal je: “Hein Herr Sohin wird noch e in grosser Diplomat, ein, wie solit’ ich sagen, ein Minister wird er i ■Sehen sie sich vor, Herr Direktor! ’ — Martin bi se bil najrajše glasno zasmejal in je pričakoval to tudi od ravnatelja, pa ta se je gospodu vljudno in spoštljivo priklonil in ka z lakajsko ponižnostjo spremil do izhoda . . . Bilo je v “šesti gimnaziji”; Ju¬ lij m Martin sta sama sedela v raz redu. Ker je šlo proti. koncu se¬ mestra, sta bila pač oba radoved¬ na, kakšno izpričevalo bosta dobi¬ la. Naenkrat skoči Rohrenfeld na kateder, vzame neki ključ iz žepa, cdpi-e miznico in pokliče Trpina: “Sem, sem — tu je katalog! — Vsi redi so notri! Ha-ha, glej fflej!” “Nikar, Rohrenfeld, če kdo pri¬ de! Spodili bodo naju oba iz gim¬ nazije. Pusti — pusti!” Pa Julij ni hotel slišati Trpina, brskal j e po katalogu, ga vrgel nazaj in spet zaklenil predal. “Imenitno, dobro da vem, kako izvrsten je ta moj ključ.” Martin je bil že preje odšel in ni maral iti z Julijem. Prihodnjega dne vpraša profe¬ sor ves razburjen, kdo je stikal po miznici, da je vse narobe v njej. Spogledali so se vsi. Rohrenfeld je izzivajoče pogledaval Trpina in namigaval drugim, češ: ta-le je bil. Trpin je zardel do ušes; grizel ust¬ ne in hotel vstati. To je zapazil profesor, skočil je k njemu in za vpil: “Stojte, ste bili vi?” “Ne”, je kratko dgovoril Tr¬ pin. Več se mu ni ljubilo pristavi¬ ti, zakaj užaljen je bil v dno du¬ še, da so ljudje na svetu, ki se u- pajo sploh vprašati njega po čem takem in ki se sploh drznejo mi¬ sliti o njem kaj tako poniževalne¬ ga. Zakaj, če bi storil to on, bi bil to tudi takoj pripozna.l. In čakal je le, kdaj vstane Rohrenfeld in pove, da je on sam krivec. Profesor je bil zagotovljen, da je bil predrznež Trpin, vzel kata¬ log, zapisal nekaj vanj in osorno dejal: “Jutri se pač ne vidiva več v tem poslopju.” Tudi sedaj ni vstal Rohrenfeld, da bi bil priznal svoj čin, smehlja¬ je je gledal v strop in pokal s pr¬ sti. Tedaj je Martinu zavrela kri. Tako so se mu zagnjusili vsi: Roh- renfeld, profesor in drugi, da je vstal; pljunil na tla in dejal: “Fej! Kakšni ljudje ste to!” “Surovina!” Baraba! Marš!” je vpil profesor, pa Martin Trpin je bil že na cesti. odšel še bolj truden, kakor je bil prišel domov, spet na delo, med oni strupeni dim in one sikajoče stro¬ je. Ves izmučen je stopal 'z umaza- no-rdečo zastavico, puhal dim iz 1'ipe, vpil in piskal na piščalko, dokler ni prišel zopet čas, da jo od šel domov. In tako je šlo naprej, dan za dnevom, mon-dono in svin¬ čeno, kakor je bil uko vau v verige iu zaprt v ječo. * * * Bilo je v temni, megleni zimski noči. Martin Trpin je spet imd službo. Nenavadno truden in za¬ span je bil. Stal je na tiru in dajal znamenje ? zastavico. Ni slišal, da je nekdo vpil in ga sva dl, naj gre s tira. Zabobnelo, zašumelo je, stroj je pridrovil z vso mogočnost¬ jo in silo. Martin j e zaslišal za ■ rbtom neko sikanje in bobnenje v zadnjem trenutku je odskočil; a stroj ga je bil zadel, vrgel vstran in mu odtrgal nogo. Prihiteli so drugi, vp:ii. žvižgala klicali.. Vse je šumelo, vršalo, rjovelo, sikalo Vlartin se je zavedel še le v po¬ sodji v holmci. Odre udi so mu no¬ go. Ozdravil in odšel je z leseno :ogo domov. Žena se je v joku -zgrudila pred njim na kolena. Tr¬ pin se je opotekel na postelji in obležal kakor mrtev . . . Težki so bili dnevi, nevredni živ 1 jen j a. Žena Martinova je hodila nekam pomivat, druge službe ni bila dobila. Martin pa je posedal doma in klel. Stradala sta poslej še bolj, in ko je zbolela tudi žena, je bilo nesreče vrhunec tu. Martin je spisal prošnjo za podporo — in po petih mesecih mučenja in ča¬ kanja je dobil odgovor. Takrat se je Martin divje zasmejal, pretrgal listino od vrha do konca, jo zmeč¬ kal in vrgel v kot. ‘Si dobil?” ga je vprašala žena. ‘Prokleti ljudje, trikrat prekle¬ to življenje!” ‘Kaj, kaj je vendar — si do¬ bil?” ‘Ha-ha, poslušaj žena in pokle¬ kni, da zahvališ Boga; deželnega glavarja za velikodušni dar! Šest¬ najst kron —slava— slava!” “Šest-najst . . .” je tiho pono¬ vila žena in zaihtela. Minil je čas; Martin Trpin je bil dobil službo pri železnici; ču vaj je bil ondi. Ni se mu godilo baš dobro. Pa jadikoval ni, le časih se je trpko nasmehnil, ko je bral v časopisih o gospodu Juliju Roh renfeldu. Večkrat je pravil Mar¬ tin svoji ženi o tem plemenitem gospodu, ki je bil pokvaril vso nj e govo pot, ki je bil vzrok, da ni bil postal Martin višji uradnik ali kaj drugega. In večkrat je zaklel in pljunil po črnili vozovih, ko se je domislil, kako je lezel in prile¬ zel Rohrenfeld višje in višje in je celo dobil oni visokodoneči pl. pred imenom. “Deželni glavar je postal, 'grom in strela! In tak člo vek, tak podlež, taka propalica — je govoril Trpin sam sebi in mislil na vsa plemenita dejanja gospoda Julija, Slišati je bilo, da je pripra¬ vil več dobrih uradnikov ob kruh da je poneveril velike vsote denar¬ ja, a je vse pokril njegov oče; da je spravil v nesrečo več družin, ker je zapeljal očete in jih vodil v zloglasne družbe. Sicer — te družbe — vsa čast! Na zunaj so (bile ugledne in vse hvale vredne, in po časopisih so imele te družbe najslavnejši “plakat” -—pa — ve¬ delo se je le, kakšnega jedra so bile te družbe. No — in dalje — gospod pl. Rohrenfeld je vodil lju¬ dstvo za nos in ga vrgel v žrelo sovražnika, pa kaj! Koga to vse briga; komu to mari! Gospod Julij pl. Rohrenfeld je vendarle postal deželni glavar, je dobil vsakovrst¬ na odlikovanja, je imel graščine in avtomobile in je bil človek na vr¬ huncu —, ne- časti — temveč zno ja —! Slava mu! Tako je mislil Martin, ki ni bil nikdar skrivil lasu človeku, ki je bil pošten in odkritosrčen človek, ki je bil po¬ vedal vsakomur resnico, on je bil še vedno čuvaj pri železnici, šestnajst let je živel sredi črnih vagonov in lokomotiv, sredi dima in premogovega zraka, sredi bede in pomanjkanja — in ni prišel ne naprej in ne nazaj. “Kje je pravi ca?” je krčil pesti in žugal obla kom —; pa iz-premenilp se vendar ni nič. Dan za dnem je hodil do smrti izmučen domov, v nizko, temno luknjo, ki niti podobna ni bila sobi, doli globoko v kleti, po¬ leti mrzla, pozimi mokra, da ga ji trgalo po vseh udih. Izmučen je legel na posteljo; zasmrčal, izpil neko žlobudro, se spet oblekel in Z < A VE Živela sta dalje pasje življenje, četudi so se drugi nemoteno vozi¬ li v avtomobilih in hodili v svilo oblečeni. Gospod pl. Rohrenfeld je id dobil zadnji čas zlat zaslužni križec, s krono seveda. Martin je umrl v 'bolnici, od ni¬ kogar poznan in osamljen. Polo¬ žili so ga v krsto iz surovih, ne¬ pobarvanih desk narejeno ir. ga pokopali v grob s peterimi drugi¬ mi vred . . Gospod pl. Rohren- ’eld je prav tisti čas govo-i 1 na nekem shodu: “ . . ni, da !>i člo¬ vek šel nečistih in umazanih rok na delo za človeštvo, in ni, d--, hi človek le govoril o dobrih delih, ampak jih mora izvršiti tudi de- ansko ...” VEDNO OZDRAVI. Pred enim letom smo prejeli od gospoda A. Bilza pomenljivo pi¬ smo: “Spodaj podpisani izražam tem potom mojo najprišrčnejšo zahvalo Trinerjevemu ameriške¬ mu zdravilnemu grenkemu vinu, ki me je vedno ozdravil. Kakor hitro čutim bolečine v želodcu, ta¬ koj vzamem požirek Trinerjevega vina, neprecenljivega zdravila, in drugi dan ne čutim nobene bole¬ čine, poleg tega pa imam prav do¬ ber tek. To zdravilo zasluži naj¬ boljšo pohvalo in kredit, kar se ga mora sploh dati na celem sve¬ tu Vaš udani Alois Belza, 1735 W. 12'th Str. Blvd., Chicago.” Zelo hvaležni smo takemu pismu. Naše zdravilo daje navadno vedno hi¬ tro odpomoe v takih zadevah. Za vsako bolezen v želodom zaprtju Ibi morali rabiti to zdravilo. V le¬ karnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Izmučeni živci bi se morali drgniti z Trinerjevim lini- mentom. A(dvrt.) 4 ^ * •> , n vsak promet. Ni ev je imelo svoj pr c snet kanala se je zb dna množica ljudi, »con” je bil s svoj »tovorom iz Ne\v Yi da je plul skozi kan t' -dno gažnjo. amski prekop je toi a močen prometu, : utave morejo že izda ; ‘ožnjo skozi kanal. ■ Ugotovljen štiri lUot je cenilo. ?? tet je prej ' L “ a zvezna vlada n aapravi zvezo me T* 1 Morjema. Pr ;;* iC, taj štiri sto let «!l - spanskj ‘ dejanj °tvorj< Cena 30 Centov Navodila kako postati 1Cl Jelu 0 -ekl ^ P ° Satlle ^k Z 0ril ° in Pa °dgov ; > skoz; Čl* WS? 1 «' - ‘“I »>l (i ,p»h t JSski ’ vd . a j' - ; v’ v 4£ et ii, p Je sf . ?1 hi ; C iolC' 0( iO, j!v je r > J vej ki H J cb Cena 15* Centov NARODNI VESTNIK lllllliSliiil ALI/' Oh! You Winner! Heads first division —“ Blatz Private Stock ” Leads Them Ali—A Winner always. A most exquisite Brew. Pure—who!esome—snappy and individual in taste. Its real superiority appreciated by every member of the family. Satisfy their enthusiasm by order- ing a čase sent home today. Ulil BITU DDALIPU lake avenue and UOLu 3 11 dKANuII Railroad street Phone 62 20. avg ust ^. 1914. tSS J ^Mo Pq nazajv, SE. ST. PAUL.MU 'obnosti te u ^^SSL^S^SSSSSSS^ T ?So SVOJEMU NAMENU. - 0FIC1JELNA O l TV0RITEV PREKOPA BODE ŠELE prihod¬ njo SPOMLAD. — ZODOVINSKI PREGLED dne , ..... avgusta Sob° 4 ° f i*» oVJ ' jm8 keaa prekopa, toda !<(>v pa f g0 vie popolnoma lo- kakega znamenja med- • ,t * „om«ia. Ker se ra Panamskega l' il ' ljC šele prihodnjo spomlad, , r e^ opa žene .države niso postale 4» 4l „ , ni h zastopnikov. • MelD .< AnC on” l»«t v “ , last Združenih katerega je najela Panam- it&' U,, za prometno sIuzdo p d f nZ Yorkom in Colonom, se ned ^ rv0 ladjo, ki je pre- j#a tr ® „/in s tem se označuje iula l' a ;p^opa za vse ladje do ^^registrirane Ld sedmo u )Ia ° P - parnik “Ancon ivili tonaze. uro v soboto iz konec velikega vod- >P raV , -tobala na tarnala Z Atlantskega oceana ^tunzatvorniee, ter ga tam za- //■zatvornice so bile preplu- *Y cvetih dopoldne. Culebra " /okoli poldne, in ob šestih 'er je prišel parnik na obrežje wa.na. in člani posadke fjliega oceana. v s i častniki ka “Ancon” so nastopili v paradnih oblekah, . ladja je lila okrašena ter opremljena s za- ann vseh narodov. Spredaj je ihrala zastava republike Panama. Prometni izvedenci so cenili, da bode šlo prva leta skozi kanal pov¬ prečno 10 milijonov ton, toda to število se bode pozneje podvojilo. I ri tem se opirajo na izkušnje pri Sueškem prekopu. Panamski prekop je popolnoma nevtralen, in če bi vlasti, ki so se¬ daj zapletene v evropsko vojno, želele poslati ladje skozi prekop, Združene države ne bi prišle v si¬ tnosti, ker so v pogodbi natančna določila o trajni nevtralnosti. Gu¬ verner Goethals in njegov štab bo¬ de skrbel za to, da.se bodo določ¬ be nevtralnosti tudi izvedle. Neglede na slučaje absolutne potrebe, morajo ladje vojskujočih ■se vlasti nadaljevati plovbe skozi prekop brez prekinjenja. Vzeti ae sinejo na krov ne premoga in n? provijanta, vkrcati ali izkrcati ne sinejo moštva. Te določbe veljajo za kanalski pas v okolišju treh milj*. Dalj kakor 24. ur se ne sme ta¬ ka ladja zadržati v kanalu, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes. Tudi ne sme nobena ladja kake vojskujoče se vlasti prej kakor po preteku 24 ur slediti drugi. Vse naprave kanala in vse pri¬ tikline veljajo za imunitetne. % t m Prvo plovbo okoli Južne Ame¬ rike je izvršil vlačilni parnik “Reliance”, ki je odplul dne 11. februarja 1912 iz Colona, vozil 10,500 daleč okoli Južne Amerike, ter se dne 1. februarja 1913 vrnil skozi Catun zatvornice zopet v Atlantski ocean. IZ URADA BLAGAJNIKA SLO¬ VENSKEGA ZAVETIŠČA. Ji denar najboljše zemljišče, imate kruh; nič vas ne t so stavke, izpori ite neprizadeti" -ek, in kar storite ■edno več vre« nja v . . „ i zemljo, in 1® P eba. Dulufhf vstano’ jtre lic, Louisi' Ztn*' . »lavnem jamboru zastava Pa- Ljjjjje parobrodne družbe, in na jastavnem drogu prapor Združe¬ nih držav. Na krovu je bilo zbrano mnogo zvabljenih odličnjakov, navzoči * bili uradniki kanalskega pasa |i uradniki republike Panama s svojimi soprogami. ; Polkovnik George Goethals, igraditelj prekopa in guverner kanalskega pasa je stal na povelj- jiškem mostičku poleg ladijskega kapitana Sukefortha, skupa j s ka¬ pitanom Hugh Rodmanom, trans¬ portnim superintendentom zvezne- ga brodovja, ki je- izdelal načrte la to prvo vožnjo. Tudi predsed¬ nik republike Panama s svojim štabom je bil navzoč. : Ko se je začel parnik pomikati ■»prej. ste zaigrali dve godbi f The Star Spangled Banner”, to¬ pa godbe Skoraj ni bilo mogoče pisati radi oglušujočega žvižganja [parnikov v zalivu. ha je im e l “Ancon” neovirano rajo, je bil že zgodaj -zjutraj prekinjen vsak promet. Na tisočo Mavcev je imelo svoj prost dan, straneh kanala se je zbrala ne¬ pregledna množica ljudi. "Ancon” je bil s svojim nor¬ malnim tovorom iz Nevv Yorka m<- ” 2en , da je plul skozi kanal s svo- 1° Popolno gažnjo. i, an amski prekop je torej otvo- ha in izročen prometu, in Zdru- Re države morejo že izdajati list- F 2a T °žnjo skozi kanal. Prekop I. dogotovljen štiri mesece pl, kakor se je cenilo. Klavno -deset let je preteklo, ko f z ačela zvezna vlada misliti na L’ a na pravi zvezo med obema e _°'nima morjema. Preteklo je | 2e skoraj štiri sto let, odkar je E\f T ® španski inženir tak Wlog. L/ Pemenja dejansko, četudi jj e o^ieijelno otvorjeni prekop I , es SVe k in posamezne narode, I ” Vt ‘liko govorilo in pisalo, na T Praša »ital Za u>n,] san l e P a odgovarja sedaj * “Z sam. J!aj a i Vozn j° skozi petdeset milj če r v° 0c eana do oceana se bo- # ltor la PKstojbina po $1.25 »ne h ' i 2& P° 4ll ^ e in posadke pa ' Za ° C ° ^^irale pristojbine. ^ailo' f 816 az(4at,4s:e se k°d e P 1 ”-- lir%u- C ' a m eseea časa, ki je bil Mj a ? P 0 lreben, s da je napravil •m. . ellka nski ovinek okoli juž- milj Zanimivi zgodovinski podatki. Prvi je prekoračil zemeljsko oži¬ no Balbao, ki se je znajdel dne 25. septembra 1. 1513 po 23dnevnem potovanju v svoje največje začu¬ denje na obali Tihega oceana. Leta 1514 je dal prenesti Balbao dve majhni ladji čez zemeljska ožino, da ju je mogel porabiti za nadaljna raziskovalna potovanja v Tihem oceanu. Prva naselbina v Stari Panami je bila ustanovljena 1. 1517. Prvo misel na prekop je sprožd španski inženir Savadera, za časa vladanja španskega kralja Karo¬ la V. Prvo merjenje -za zgradbo kana¬ la je bilo izvršeno 1. 1581 po špan¬ skih inženirjih, ki pa so prišli ta¬ krat do prepričanja, da tega dela ni mogoče izvršiti. Sloviti nemški pesnik Goethe je pred sto leti rekel: “Na vsak na¬ čin je potrebno, da zgradijo Zdru¬ žene države kanal iz mefcsikanske ga zaliva v Tihi ocean, in prepri¬ čan Sem, da bodo to storile.” Pred sto leti se je načrt Špan¬ ske, zgraditi kanal, izjalovil vsle 1 ega, ker so se srednjeameriške rc- ;u'olike otresi šr anskegi jarma. Leta 1825 je dal predseu - L re¬ publike Ne w-Granada rianeozu ruj.u Thiern- dovoljenje, da zgradi prekop, toda možu je pa zmanjkalo niv^ev. Leta 1836 je podal svoje poro¬ čilo o načrtu zgradbe prekopa pred zveznim kongresom Charles Bi-d-dle, katerega so nalašč zato po-slali v Panamo. V letih 1849 in 1855 je bila zgra¬ jena prva železnica čez zemeljsko ožino. Francoz Ferdinand de L e ssepps, zgra-ditelj Suezkega prekopa, je začel leta 1878 s zgradbo Panam¬ skega prekopa Dne 10. januarja 1880 je Lessepps družba začela delo za Cu lelbra prorez. Leta 1887 je družba bamkeroti- rala, ker so bila sredstva v znesku 240 milijonov dolarjev že prekora¬ čena -za 20 milijonov dolarjev. Leta 1894 je začela družba za Panamski prekop s prvimi deli za prekop na podlagi zatvomie, to i. podjetje je čez pet let omagalo^ Atu, No erike , v dolžini 10.000 i? s4a4 Združene država > 0 tolik* Z^' 000 . 000 , torej neka- p89f ra °’ J °Mkor je preračunil 1. % ie tew C °i S ^ aa že-nir Lessepps, ki Na t a ' a • a s P rav il na to delo r°, še več kot to svo- Hetip 3 * L kaj ' dosegel, zato je n. Je propadlo. Joti se, da bode imela zve-zna auamskega prekopa 15 dolarjev dohodkov na mora pa tudi ki so preračunje- °d P; * -Jonov KtituF svota * r Ofajp,,,. 11,)011e dolarjev na leto 6stl toženega kapitala. Dne 4. maja 1904 so začele Zdru¬ žene države kopati kanal, potem, ko so si pridobile pravice in last¬ nino francoske družbe, ter konce¬ sije od republike Panama. Priva zveza med obema svetov¬ nima mo-rjema je bila dosežena z razstrelitvijo Ga-mboa nasipa^ dne 10. oktobra 1913. Razstrelbo je iz¬ vršil predsednik Wilson električ¬ nim potom iz Washingtona, D. C. Prvi parnik, ki je plul skozi ka- nal je bil “Alexander La Val- ley”, francoska ladja s 1200 to- naže! To se je zgodilo dne 7. ja¬ nuarja 1914. , Prvi mož, ki je preplaval ka¬ nal je 'bil Amerikanec Alfred Brown, ki je potreboval -za to 10. ur in 35 minut. (24. novembra 1913). Ely, Minn, 15. avg. 1914. Slovenskemu občinstvu in prija¬ teljem Zavetišča: Nedavno je izdal tajnik Zavetiš¬ ča g. Frank Krže poziv za ponovno zanimanje -Slovenskega Zavetišča, na katero je upati, da se bodejo rojaki oglasili z ravno tako vne¬ tim zanimanjem, kakor se je po¬ kazalo na vseh straneh ob začetku vstanovitve. To Zavetišče je tako blaga ideja, da je nikakor ne bi smeli opustiti, če imamo le še kaj narodnega ponosa. ‘Od začetka po- jaivljenja te ideje pa do danes bili so žalibog tako slabi časi, da se ni moglo več storiti, kakor se je. Toda podlaga je narejena in sedaj je le odvisno od nadaljnega -zani¬ manja in prispevanja, o katerem je upati, da se zopet na kak način obudi. Uradniki Zavetišča bi zopet radi zborovali v mesecu septem¬ bru, toda zborovanje uradnikov ne prinese nič brez navodila s strani ■slovenskega občinstva. Prosimo to rej vse o-ne, ki so se v začetku ta¬ ko lepo -zanimali da bi še enkrat ■opozorili javnost na to prelepo ide jo, da bodejo tako imeli uradniki vsaj nekaj pojma, ko pridejo na zborovanje, kaj da narod želi. Če nikakor ni mogoče vresni-čiti ide¬ je Zavetišča, je pa potreba določi¬ ti, za kaj naj se porabi nabrani denar, ki je bil darovan z najbolj ši-m namenom. Po mojem mnenju pa ni še prišel čas, da bi obupali popolnoma nad vstanovljenjem -Slovenskega Zavetišča, kajti če se ozremo v zgodovino dobrodelnih zavodov med vsakim drugim naro¬ dom, zapazili bodemo, da so tudi med njimi imeli najbolje ideje naj več nasprotnikov in največje tež- keče, predno so se vre.snieile. Iz malega raste veliko. Ravno tako je lahko z našim Zavetiščem. Če nikoli nič ne začne-mo, ne bomo tudi nikoli nič dosegli. Če bi bili pred desetimi leti sprožili to idejo, in ,se je poprijeli z pravim navdu¬ šenjem, bi danes lahko že nekaj imeli; tako pa moramo žal še dan danes le pričenjati kar je pa ven¬ dar bolje, kakor nič; bolje je tu¬ di sedaj, čeravno pozno, kakor pa nobenkrat. Veliko je rojakovi ki dvomijo nad vresničenjem te ide je, in dvomi v sedanji mlačnosti bi bili skoraj opravičeni, če ne bi na -drugi strani spoznali prej ali slej absolutne potrebe takega za voda med našim narodom. Potre -ba je že danes tu, in kazala se bo de bolj, čim starejši postajamo. Resnica je, da bi to idejo najložje rešile naše podporne organizaci¬ je, če bi imele na čelu dalekovid- ne voditelje. Toda orgazinacije so še vse primeroma mlade in neka¬ teri posamezniki ne morejo -zapo- pasti, kako hitro korakamo do ča¬ sa, ko bodejo naši rojaki nujno potrebovali tak zavod. Prišel bode čas, in to preje kakor marsikateri pričakuje, ko bodejo tudi voditelji podpornih organizacij to morali pripoznati, in tista organizacija, katera bode že sedaj naredila ko¬ rake v to svrho, bode vedno imela prednost in hvaležnost naroda. Ne¬ spametno je pa čakati do časa, ko bodemo primorani na to misliti. Ali ni veliko bolje, da se polagoma že sedaj pripravljamo na to? Če se organizacije same vzdramijo za to, je sveta dolžnost tudi posamez¬ nikovi storiti nekaj za narod, in da je bilo veliko posameznikov, ki so bili in so še pri volji pomagati takemu podjetju, se je pokazalo ko j, ko se je sprožila ta ideja. Kakor je razvidno iz -dosedaj prijavljenih darov, bilo je največ¬ je zanimanje za to blago idejo med podpornimi družtvi skoraj vseh Jednot. Po mojem mnenju je za sedaj skoraj edina in najboljša pot, da se zopet obrnemo na kra¬ jevna društva raznih Jednot. Moj nasvet bi bil, da bi dali napraviti dozadevne knjige in jih razposlali na vse iajaike krajevnih družtev vseh Jednot, katera se hočejo za¬ nimali za to idejo. Vsak tajnik naj bi sikušal pobirati po 5c od vsa¬ kega člana v 10 svrho na mesec, kar ni sicer veliko, a v veliki druž¬ bi precej izda. Tako nabrani de¬ nar b! se tudi lahko ura id v lo- kalni blagajni v posebnem skladu, ki bi bil namenjen za Slovensko Zavetišče, kakor -hitro bi se isto ■■star,ovilo. Vsak tako nabrani de¬ nar naj bi se mesečno pjroeal taj¬ niku Zavetišča, da bi vedel, koli- :o je mesečnih prispevko\, in lah¬ ko pcročal javnosti kako narašča blagajna Zavetišča. Če bi enkrat io-.egli recimo $25,000.00, bi se la¬ hko obrnili do kakih večjih filan¬ tropov, pri kojih gotovo ne bi bila naša prošnja zastonj. Na ta način le o. bil nobeden oškodovan, ker če se le ne bi mogla vresničiti na¬ ša ideja tekom doglednega časa, oi lahko vsako družtvo obdržalo tako nabrane svote za svojo last¬ ne potr e be, katere -ima gotovo vsa¬ ko družtvo. Ni ravno potreba, da bi se denar -zbiral v eno blagajno, dasiravno bi to lepše vplivalo, da se le začetek naredi, pa naj bode kjer hoče, sa-mo da ideja ne zaspi. Za vsakega člana pa, ki je pri več kakor enem društvu, Ibi se lahko naredila pobotnica, s katero bi se izkazal pri katerem društvu da plačuje svoje prispevke. To vse bi se lahko naredilo z malim trudom, če se le primemo dela. Prosim torej še enkrat slovens¬ ko javnost in prijatelje te ideje, dajte svoje mnenje v javnost, pre¬ dno se zopet snidejo uradniki Za¬ vetišča, da bodejo vedeli kaj že¬ lite in kaj bi bilo najbolje storiti, da pridemo do našega cilja. Geo. L. Brozich, blagajnik Zavetišča. POSLEDNJI BOJI ZAMEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “N. V.” Milutin. (Nadaljevanje in konec.) “Kaj -se je zgodilo?” smo pov praševali vse povprek. No, kaj se hoče zgoditi,” je menil eden mornarjev ravnodu¬ šno. “Eno kolo se je strlo. Poiz¬ kusiti m-oramo, če bode šlo z enim samim naprej.” Po preteku dveh ur so desno ko lo nekoliko popravili, levo pa za¬ prli. Da bi pa desno bolj delovalo, so preložili vso zalogo premoga, provijant in prtljago na eno stran da se je ladja nagnila. In tako je šlo naprej. Veter je bil ugoden, da smo napravili z razpetimi jadra na dan po 200 morskih milj i-n še več. Toda mokro je bilo in mrzlo, da -se nikomur ni zljubilo iti n krov. Dne 7. -sept. smo imeli -čez dol¬ go časa zopet prvi lepi solinčnati dan. Vozili smo mimo pečin južne Anglije ter dospeli o-b desetih zvečer v pristanišče Cowes, na o- toku’~Wigh't. To noč in prihodnji dan smo še ostali na -krovu naše polomljene ladje, katere kapita¬ na je zjutraj dne 8. septembra pristaniška oblast odvedla in spra vila v Southampton. Civilni pot¬ niki s-o se poslovili od nas, ter nam zagotavljali, da je napravil kapi¬ tan -s svojo “Metropolis” -pač zad¬ njo vožnjo čez ocean. .Popoldne je dospel parnik “Nfew Vork” v pristanišče Sout¬ hampton! ki nas je vzel na krov ter peljal dalje v Bremen, kamor -smo prišli dne 11. -septembiia. Bi¬ lo je lepo, toplo popoldne,'ko smo po polni triletni odsotnosti zopet stopili na evropska tla. In kako prijazen sprejem. Tujci in popolno ma neznani ljudje so na-s pozdrav¬ ljali in nas objemali; deklice in žene so nam metale cvetlice ter -nas prisrčno pozdravljale. Častni¬ ki in moštvo smo bili- povabljeni v veliko restavracijo poleg pristani¬ šča, kjer nam je meščanstvo lepo postreglo in nas še presenetilo s tem, da smo našli v servijetali ne¬ kaj denarja za potovanje domov. Po okrepčilu smo odšli na ko¬ lodvor, kjer je že čakal na nas po¬ sebni vlak, da nas popelje preko Bremna, Braunshweig, Draždan v Bodenbach. Na vsaki postaji, kjer smo se ustavili, so nas pozdravlja¬ li častniki garnizij. Posebni odse¬ ki '.odličnih meščanov so nas pov¬ sod pogostili. Ko smo pa prišli dne 12. septembra 1867 na avstrij¬ ska, torej domača tla — kakšna izprememiba! — Nobeden se ni zmenil za nas, toda pač! Prišla je cela tolpa carinskih uradnikov; šli -so od voza do voza ter nas iz¬ praševali, če nimamo kaj carini podvrženega blaga. — Tem so sle¬ dili razni krvosesi, ki so menda mislili, -da smo prinesli polne vre¬ če cekinov. Razumljivo jei da nas je takšen sprejem zelo poparil. Ob osmih zvečer dne 12. sep¬ tembra 1867 smo dospeli v Prago. Nekaj častnikov nam je odkazalo za noeišče barake, milostljivo so pa -dali dovoljenje, da sme vsakdo prenočiti v hotelu — na lastne stroške, seveda Dne 13. septembra so bili od¬ pravljeni zadnji zapoznjenci av¬ strijskega zbora prostovoljcev m — toda naj končam, silijo mi trp¬ ke besede pod pero. Naj bode že kakor -hoče, to zaves-t imam še da¬ nes, da sem šel z Maksom, da sem mu ostal zvest do zadnjega tre¬ nutka, in da sem se vrnil s “zad¬ njimi vojniki za meksikansko ce¬ sarsko krono.” Norec streljal s cerkvenega stolpa. Iz Budimpešte poročajo: V De¬ vi je pred kratkim ponoči vlomil norec Jon. Budruk v cerkev ter začel zvoniti. Ko so prebivalci, ki so se vsled -zvonenja prebudili, pri hiteli v cerkev, je začel Budruk streljati iz revolverja ter smrtno ranil štiri osebe. Pogumni možje so vdrli v cerkveni stolp. Budruk je začel suvati s kuhinjskem no¬ žem. Enega policista je sunil v trebuh, nekemu drugemu je iztak¬ nil oko. Ob štirih zjutraj je Bu¬ druk skočil s stolpa ter obležal na mestu mrtev. POJASNILO. Nekateri rojaki pošiljajo pisma in druge stvari potom pošte v od¬ prtih pismih in kolekujejo pisma le z znamko lc. V teh slučajih moramo mi plačati po-štnino, ako sprejmemo pismo. Zaradi tega opo zarjamo vse, da se more v odprtih pismih pošiljati le tiskovine. Pi¬ sane stvari se sicer tudi lahko po¬ šljejo v odprtem pismu a koleko- vati je -pismo z znamko 2c, če ne presega teže pol unče. Kdor pošilja kaka uprašanja naj blagovoli priložiti znamke. Narodni Vestnik. •'»-MOST IMODERM B OTTU N G« 1PLANT THEO.HAMM BREWiNG CO. ST. JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duluth 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand 1800. B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče.. 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distiladja žganja, 16205 St. Clalr Avenue, Colliimood Sta. CLEVELAND, OHVO. Start telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCER1JO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave, NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. 4 NARODNI VESTNIK “Narodni Vestnik” National Herald. Siavenic Sami-Weekly. Ovvned and publlshed by the Slovenlan Printing & Publishing Company a Corporation. Plače ot Business: Dulu th, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monda y and Thursday; sodscription yearly S2.00 _ The best Acvertismg mediurc among Slovenians In tbe Northwest, Rates on appllcatlon c ntered as second-class matter May ii. 1911 at the post Office Duioth, Mlnn., un der the tet March 3, 1879." _ „narodni vestnik« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. Tkala vsaK ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto . $2.00 za pol leta S1.00 Za Evropo in Can ado za celo leto .... S3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth« Mlnn. Telephone, Melrose 1113. SLOVENSKO ZAVETIŠČE. Ali naj res položimo Mejo Slovenskega Za¬ vetišča med one “katerim solnce lepše sije, in lepša zarja rumeni,” kakor se izraža v svojem poročilu tajnik odbora za 'S. Z., g. Fr. Krže ? Ali smo v resnici tako slabi, 'da ne moremo uresničiti te blage ideje, ali je v resnici po¬ trebno, da vržemo puško v koruzo in s tem osramotimo svoj narodni ponos? Nikakor ne. Slovensko Zavetišče je bilo u- stanovljeino šele pred dobrim poldrugim le¬ tom, da torej tudi največji optimist ni mogel pričakovati, da se bode ta stvar uresničila tako hitro. 'Potem moramo tudi pomisliti, da so bile zadnje čase tako slabe delavske raz¬ mere, da je razumljiva samo navidezna brez¬ brižnost. našega naroda. Kdo more kaj dati, ako sam nima nič! V tem oziru ne morem pritrditi izvajanjem tajnika odbora za Slo¬ vensko Zavetišče, dasi mora vsakdo rad pri¬ znati, da se je g. Krže precej potrudil. Po razmeroma kratki kampanji za Slovensko Za¬ vetišče je v blagajni že precej denarja, in zato i se mi vMi njegovo poročilo nekoliko pre¬ več pesimistično. — Znano je, da zavzemati zdravila ni ravno prijetno* a. potrebno. Zato je najbolje pripo- znati kar odkritosrčno, da je 'bila agitacija za Slovensko Zavetišče vsaj do prvega zboro¬ vanja precej — nerodna. Organizacije ni bij o takorekoč nobene. Kdo je sprožil to potreb¬ no misel in deloval zanjo, nima navsezadnje nobenega pomena. Kdo zlomka ima pravico si prisvajati lavorike, ko je vsa stvar bila še v povojih. In to se je zgodilo takrait, ki bi mo¬ rali delovati skupno, ne glede na to ali ono stranko, ampak samo za to, da pomagamo svojemu bližnjemu — svojetau rojaku v po¬ trebi! Takrat pa je hotel biti marsikdo prvi, in plemenita ideja je dobila nasprotnike. Pu¬ stimo torej to, kar ni za nikamor. Kdor delu za narod iz prepričanja, vendar ne bode za¬ hteval, da mu dajo takoj kako medaljo ali mu postavijo spomenik! Stvar je bila takoj izpočetka zavožena, ker ni bilo prave organizacije! Ako se hoče napra¬ viti kako narodno inštitucijo, je treba pred¬ vsem organizacije, skupnega dela. Če vleče eden na to stran, drugi na drugo* ne more na prvi ne drugi doseči cilja, ki je navsezadnje vendar skupen. Ako ne delujemo skupno, ne bodemo nikdar ničesar dosegli. Za skupno de¬ lovanje je pa že postavljen temelj. Oni malen¬ kostni prepiri, ki so vsej stvari precej ško¬ dovali, so izginili, da imamo torej danes mno¬ go več upanja za uresničenje te blage ideje, kakor kdaj prej. Odlbor za Slovensko Zave¬ tišče je dober in vsestransko zanesljiv, tudi . nekaj denarja je, treba je samo še nekoliko intenzivnejšega delovanja, pa bode šlo. Od¬ bor se priporoča in prosi za nasvete, oglasite se teldaj vsi oni, ki imate dobre ideje, in po¬ magajte dolpi stvari >z dejanji in besedami. Razmotrivanje o tako plemeniti Meji v ošta¬ rijah in drugih takih krajih pri kupici pijače ni vredno piškavega oreha. Dajte svoje misli v javnost, zakaj več glav več ve. Urednik tudi ne more vsega sam storiti, in če se še tako tru¬ di, dolbi navadno v zalivalo* da hoče druge komandirati po svoji glavi. — Priporočal bi odboru za Slovensko Zaveti¬ šče, naj sklene pri svoji prihodnji seji septem¬ bra meseca v 'Chicago, 111., da; se ustanovijo podružnice po slovenskih naselbinah po vzgle¬ du Jednot in Zvez. To bi bilo dobro zaradi te¬ ga, ker bi se člani posvetovali pri sejah, kaj bi bilo dobro za to našo ustanovo, razprav¬ ljali o predlogih in nasvetih, in bi se končno na ta način najlažje pobrali malenkostni do¬ neski, ki pa reprezentirajo v skupnem znesku že lepo svoto. Nadalje bi bilo priporočljivo, da izda odbor za Slovensko Zavetišče posebne kolke po 1 in več centov, po katerih bi rodo¬ ljubni rojaki gotovo radi segali. Tudi na ta način bi prišel lep denar v blagajno, ne samo za ustanovitev, ampak tudi za vzdrževanje Slovenskega Zavetišča. Strinjati se pa ne morem s predlogom bla¬ gajnika g. Bmzieha v tem pogledu, naj osta¬ nejo pri društvenih sejah nabrani doneski v 'društveni blagajni. Društva imajo najlepšo priliko, da gmotno podpirajo to ustanovo', in brez pomoči naših večjih organizacij tudi ne bode šlo. Vendar je po mojem mnenju naj¬ boljše* ako se nabrani denar mesečno odpo¬ šilja na pristojno mesto, ker to vspoclbuja druge. Če ne bi prišlo nikdar do tega, če smo res tako zaspani, da ne moremo Slovenci v Ame¬ riki preskrbeti zavetišča za onemogle in po¬ trebne rojake, se pač ni treba bati za dosedaj in pozneje nabrani denar. Ti novci niso izgub¬ ljeni, v dobrih rokah so, siromakov imamo pa dovolj, ki so odvisni kolikor toliko od pomoči naših rojakov. Naj bode ta denar — ako ne dobimo Zavetišča — sklad, že davno potreben, da pomagamo ipotrebnim rojakom v nesreči, njihovim vdovam in sirotam. Darovan je bil v plemenit namen, naj se ga tudi tako upo¬ rabi. Saj vedno beremo v listih mile prošnje rojakov, ki so v resnici potrebni podpore. Ideja vstanovitve Slovenskega Zavetišča ne sme zaspati. Kar se danes ne da narediti, se lahko še jutri. Rojaki imajo besedo, časa je dovolj, da se odzovejo, da bode mogel odbor za Slovensko Zavetišče ukreniti na svojem se¬ stanku septembra meseca v 'Chicago* 111., kaj koristnega in dobrega. Pa ne dajajte samo na¬ svetov, pridite na dan tudi z novci, kajti če teh ni, se morejo uresničiti pesnikove besede, katerih se je poislužil tajnik g. Krže, in kate¬ re smo ponovili v začetku tega članka. “GOSPODJE” SE BOJIJO. Dobili smo od udeležnika konvencije K. S. K. J., ki se vrši sedaj v Mihvaukee, Wis., ob¬ vestilo, da je “gospode” in njihove pristaše Narodni Vestnik s svojimi članki in dopisi tako spekel, da so ga kratkomalo konfišcirali in prepovedali, da bi prihajal ta “brezver¬ ski” list na, zborovanje kot volk med čredo nedolžnih ovac. “Gospodje” se bojijo, da bi prišla v teh, zanje tako nevarnih časih resnica ma dan, da bi se pokazala njihova grabežlji¬ vost pod krinko vere svetu v vsej nagoti. Po¬ mislite vendar, ljudje božji: Narodni Vestnik je bil tako predrzen, da je komentiral znano nezaupnico gl. odbora organizacije sv. Barba¬ re (katoliške)* kateri je računal katoliški Amerikaniski Slovenec iza par nepopolnih bu- kvic celih $3,500.00, z besedami tritisoč petsto dolarjev! In nesramnost Narodnega Vestnika je segala tako daleč, da je obljubil pismene dokaze o tem, da so gotovi “gospodje” takšni božji namestniki, kakršni ne bi smeli biti, in da bi nekatere teh ta “pregrešni” list lahko spravil v kriminal, če bi hotel. Potem se je drznil predlagati, naj se izvoli druge, glasilo, in sicer delavsko, za takšne “kapitaliste”, kakršni so pri K. S. K. J.! V resnici, Narodni Vestnik je storil tak vnebovipijoči greh, da ne sme priti pred oči delegatom, ker 'bi šla dru¬ gače vsa turnhala k vragu. Mi pa ne damo-za to čisto nič, prepoved “gospodov” je pa naj¬ boljši dokaiz za to, da se bojijo resnice* in da je Narodni Vestnik na stališču, katerega mo¬ ra zavzemati vsak pošten delavec. O konven¬ ciji bodemo seveda poročali. POLJEDELSTVO V AVSTRIJI. Ljudje temnih namenov delajo radi zdraž- be med kmečkim in med mestnim prebivalst¬ vom in radi ščujejo mestno prebivalstvo proti industriji. Taki so tudi kranjski klerikalci. Tl se boje, da bi izgubili svojo oblast nad kmetskim ljudstvom, če bi mestni in kmečki ljudje delali roko v roki za občni blagor in če bi v kmečkih krajih nastale tovarne in bi delavci prišli v stalen stik s kmetskim ljud¬ stvom. Samo ta strah za oblast je vzrok, da klerikalci tako hujskajo zoper mesta in zoper industrijo. Ni zdravo, če se industrija preveč razvije. Že sto let je staro spoznanje, da se mora v vsaki državi velika večina prebivalstva pečati s kmetijstvom. Kam se' pride, če se industrija preveč razvije, to vidimo na Angleškem. To je naj večja in najbogatejša država na svetu. Vse to bogastvo je nastalo iz industrije, sloni pa na premogu. Angleška je uničila veis svoj kmečki stan, samo da se je industrija razvila. Kar rabi žita in mesa — vse mora dobivati iz drugih dežela. Svoje industrijalne pridelke seveda ne porabi doma, marveč jih izvaža v kolonije. A kaj bo, če se te kolonije od nje odtrgajo, kaj bo, če ji zmanjka premoga — v 200 letih bo ves po rabljem — kaj 'bo, če bi bila v vojski premagana? Angleži računajo s tem, se trudijo na vso moč, da Ibi ustvarili močan in krepak kmečki stan. Neumno je, če eni na vso moč delajo na to, da bi v Avstriji nastala taka industrija, kakor je na Angleškem, in neumno je, če drugi ovi¬ rajo z vso silo vsak razvoj industrije Eni bi radi vso državo spremenili v velikansko to¬ varno, drugi pa v velikansko kmetijo, a prava je samo srednja pot: velika večina prebivalst¬ va vsake države se mora baviti s kmetijstvom in kmetijstvo je treba podpirati, da bo razcve¬ telo in bo nastal premožen kmečki stan, ki bo najboljši odjemalec industrijalnili izdelkov. Na Slovenskem imajo le še malo industrije. Kmečki posestniki gledajo navadno nekam pisano na tovarne, češ, da jemlje kmetiji de¬ lavne sile. To je res: delavci se rekrutirajo navadno iz kmečkega stanu DMa — ali ne v dimo, da deiavc. tudi tam ne ostajajo doma, kjer ni tovarn? Ali jih ni vsepolno na Nem¬ škem, na Štajerskem, na Hrvatskem itd.? Če hi bil kmečki stan tako premožen, da bi mogel zadovoljiti svoje posle, bi ti rajše ostajali na kmetiji. Saj vidimo to tudi drugod. Saj tudi na Nemškem, na Francoskem in na Češkem vhajajo posli s kmetije v tovarne, a razmeroma ne v taki množini kakor na Kranjskem, ker je pač kranjski kmetovalec sam velik revež in ‘ne more zadovoljiti svojih poslov. S tem, da se okrepi kmetski stan, se mu tudi pomaga, da ohrani svoje posle. Če pa ima kmetovalec na eni strani škodo od tovarn, ker mu je težje dobiti posle, ima pa na drugi strani korist. Tovarna mu ustvari trg, kjer svoje pridelke lahko in,hitro proda. To je pa za kmetovalca neprecenljive vredno¬ sti. Koder stoje tovarne, tam kmečki posestni¬ ki veliko laglje in bolje izhajajo, kakor dru¬ god. Ravno tako je z mesti. Kako bogata je ljubljanska okolica ! To pa le, ker svoje pridel ke v mestu lahko tako dobro proda. Pa naj nikar nihče ne misli, da kmet mesta živi. Kaj še! Plače uradnikov so tisti denar, ki živi mesta in tudi vso kmečko okolico. Pa še eno važno korist ima industrija. Pla¬ čuje namreč velike davke in doklade. Kaj to zaleže, se vidi tudi na Kranjskem. Kdo pa plačuje v Idriji skoro vse doklade ? Rudnik! Kdo plačuje sko'ro vse doklade na Jesenicah? Tovarna! Pri industriji zasluži vse: država, dežela, občina, delavstvo in kmečki stan. Zato je pa brezvestno, da klerikalni poslanci indu¬ strijo preganjajo, namesto da bi jo podpirali. “S. N.” STRAHOVIT ZLOČIN. Ruski listi poročajo o sledečem strahovitem dogodku, ki se je dogodil pred kratkim. Neki živinski trgovec iz Uralska se je s svojo hčerjo vračal s sejma domov. Ko sta tako šla skozi neki gozfd, je opazil oče, da se nekdo plazi za- njima. Tedaj je oče izročil denar, ki ga je nosil >s seboj, hčeri in jej rekel, naj gre hi¬ tro 'dalje do strica, ki je stanoval v bližini, on sata pa 'da se že kako obrani napadalca. Dekli¬ ca je hotela naprej, a kmalu nato je zaslišala za iseboj obupen krik. Strah jo je tako pre¬ vzel, da se ni niti upala ozreti, ter je vsa za¬ sopla in prestrašena prišla do hiše svojega strica, Pri stričevih je našla doma samo teto, katera jo je skušala pomiriti in jo končno spravila spat k svoji hčeri, ki je spala v po¬ sebni sobici. — Vsled silne razburjenosti revi¬ ca' ni mogla zaspati in je slišala, 'da se je vrnil stric domov in rekel poliuglasno teti: “Ubil sem ga, toda denarja nisem našel!” Ko je deklica slišala te besede, je revica ta¬ koj spoznala, da je bil sam stric tisti, ki je napadel očeta in ga umoril. Zato je potihem vistala s postelje, skočila skozi okno in tekla naravnost v mesto, kjer je vso stvar naznanila orožništvu. Med tem pa je žena povedala mo¬ žu, da je prišla bratova hči in da spi v sosedni sobi. Takoj sta si domislila, da je možev brat izročil denar za prodano živino svoji hčeri in da ga ima ta pri sebi na postelji. Podivjani denarja lakomni lopov se je splazil v sobo in je mahnil s sekiro po deklici, ki je spala na postelji in tako umoril — svojo lastno hčer, misleč da je njegova nečakinja. Tedaj pa je tudi že prišlo iz mesta orožništvo in je areti¬ ralo oba, moža in ženo, ter je odpeljalo v za¬ por v Uralsk. KRALJESTVO RIBIČEV. Otok Bardsey, ki leži med Trsko in Anglijo, ima šestdeset prebivalcev, ki se vsi žive z rib- štvom. Ti 'ribiči imajo svoje lastno kraljestvo s splošno volilno pravico. Pred kratkim so si izvolili novega kralja Johna VLlliamsa. To izpremetabo na prestolu sicer niso sporočili evropskim veievlastita, toda navzlic temu ne 'bo bradseyiski kralj izvrševal svoje kraljevske obrti z manjšo energijo. V vseh sporih in pre¬ pirih je na otoku kralj najvišji sodnik in nje¬ gove 'razsodbe rešpektirajo vsi prebivalci, ka¬ kor priča ustava na otoku. Zakoni na tem oto¬ ku so zelo enostavni in samo eden je nekoliko drakoničen: vsak mladenič, ki dvori tujkam in ne domačinkam, bo brez milosti izgnati iz otoka. Trelba pa je konstatirati, da 'kralj ni imel do zdaj povoda, da bi koga iz dežele iz¬ gnal. SPOMIN NA LOLO MONTEZ. V Monakovem ravnokar podirajo gradič, ki ga je zgradil Ludoivik I. za svojo “prijate¬ ljico”, znano plesalko Lolo Monitez. To je dalo Francozom povod, da so se spomnili te krasne grešniee. V “Soleil” pripoveduje Mantenav, kako slabo se ji je začetkoma godilo v Brir selju, Madridu in Parizu, dokler ni bila anga¬ žirana v Berolinu na dvorno gledališče. Iz I rusije pa so jo izgnali, ker je z bičem pre tepla policijskega stražnika, ki ji je branil, da bi se udeležila na konju manevrov, ki jih je pruski kralj priredil na čast ruskemu carju. I a izgon iz Prusije ji je pridobil mnogo popu¬ larnosti v Parizu, kamor se je vrnila. Toda to popularnost je v Parizu kmalu izgubila* ker je z odra velike opere vrgla med gledalce svoj plesni čevelj. Nato je odpotovala v Mo- nakovo, kjer si je pridobila naklonjenost Lu- d o vik a I., za kair pa je morala 1 prenašati žaljiv¬ ke in ne vol jo monakovskega prebivalstva. Po¬ zneje je šla v London in v Ameriko. Tukaj je umrla Najbolj pripravna ba»‘'■■ Slovence in Hnat« 16 ' Pošiljamo denar ca strani sveta ic yožne lisi®- 31 obresti i< ” ČE Sl ŽALOSTEN W poseli «** J EIy Oper 8 "' kjer bodeš >> ? .j* NARODNI VESTNIK PoseL )> J- h A J ^Q :.S PRIDELOVANJE KROMPIRJA (Dalje). Velikost semena odtočuje mnogo Vpilifcn važnejše in znanstvo^ wwwww VeJ» w ”<"- tt i-i v . j e pridelka. Veliko važnejše • kolJko r se tiče pridelka, da je , folikošno, da ima vsako oko f!effllji dovolj hrane, kot pa, da očes. Seme naj ima dve ( t!i - ' - ^»-oireič drobnega kroni¬ ki je namenjen za r mB °,ločniočesi ali kali; več kot Sesa so pa odveč, ker v temu '!-,,ju bo preve« s Odrezek Dirja v elet faovi ni -eine naj ne tehta manj kot eno ; f o, ali 16 del funta; bolje je pa, ja tehta več, okoli poldruge unče. . se sadi krompir n a eno stran tri čevlje narazen in ako je noldrugi čevelj prostora med ja- -1_ „ vrsti na drugo stran, šlo lce > površniki i dno nizki ceni. oglas. i TMf ly, minn. /EDNO NUDI Nil petje ’E VLJUDNO da NASOBIi iatave so dote mlade in ijbrsJ HA VE začno Za sob 0 ve se 9 . uri ima® 0 P' Slika kaže, kako naj se vreče s semen- jkim krompirjem postavljajo narazen, pripomniti je, da so te vreče preveč polne. bo na en aker okoli 10 bušeljev semena, če tehtajo semenski kosi povprečno 1 unčo. Ako bi tehtal poldrugo unčo, šlo Ibi ga okoli 15 irašeljev na aker. Večje kose kot poldrugo unčo je saditi le na iz¬ jemno rodovitno zemljo. Isto velja radi kar se tiče očes. Le na izjem¬ no rodovitno zemljo naj se pušča na semenski kos 3 do štiri očesa, je pa zemlja manj rodovitna, > krompir droben, če ima seme |revee očes. Saditi bel krompir je nesmiselno, ee ima preveč očes. (im debelejši so kosi semenskega krompirja) tem bolj narazen se mora saditi. kateri ae d» ne e iRAtfS Preveč osut krompir Ako se reže krompir za seme dni pred sadenjem, in se spra- ''reče, naj se ga ne dene v vre- r, Veo kot pol ibušelja. Vreče se s i postavijo narazen, 'da ne 'bodo r tik druge ali ena vrh dru- A tuko da bo imel zrak prosti do- °P- Za seme zrezan krompir po- ra h 'črn tam kjer je prere- ^ Posebno, če je toplo vreme. 111 dobro; -zato naj se spravi n°S' JP' Jt / it, »te, Kor mogoče več mo- bolje imeti v hladni kleti. Pripo¬ ročljivo je tudi, da se kosi sproti napirašijo z žveplenim prahom. x rali 'vsrka nekaj mokrote; poleg tega pa žveplo tudi liasne ker brani krompir pred napaidi bolez¬ ni. Pri sadenju ni pustiti, da bi solnce peklo na krompir. Dokler je na vozu naj se pokrije, kadar pa pride v zemljo, naj se hitro za grebe. Ako se najde pri sadenju kak od bolezni napaden krompir, na, se ga vrže stran, da se ne. zanese 'bolezen v zemljo. Ako se poznajo krompirjeve vr 'ste, naj se krompir obdeluje še predino je prišel ven. Kak teden dni po sadenju naj se njiva dobro povleče z brano. Kultivira naj se s kultivatorjem, in sicer kakih 10 do 14 dni po setvi. Kultivira naj se toliko glolboko, kolikor je prak¬ tično radi semena. Tudi če se ta ali ona korenina rani, bo ta škoda ma¬ lenkostna v primeri :s basnijo, ka¬ tero dosežemo od globokega kulti¬ viranja. Poznejše kultivacije naj bodo pa plitkejše, ker je rastlina že toliko 'razvita, da znamo z glo- Ibokim kultiviranjem raniti toliko korenin, da bo kultiviranje napra¬ vilo več škode kot basni. Kultiva¬ tor naj gre Izven prve kultivacije, ki naj bo globoka) le 2 do 3 cole 'globoko, in krompir je kultivirati po potrebi tri do šest krat, potem ko je že ven. Kultiviranje je pa odvisno ne le od plevela, ampak tudi od zemlje in od vremena. Ilovnato zemljo je treba večkrat 'kultivirati v suši, kot če je dovolj dežja. Pri kultiviranju naj se me¬ če zemlja proti krompirju, da se krompir polagoma osuje; vendar naj se ne osipa preveč, ker s tem bi se zvabljala iz zemlje mokrota. Ako je pa zemlja mokra, ali če za¬ staja voda na nji, je dobro, da se osuje primeroma bolj. Nekateri farmerji rabijo tudi stroj za p-letj-e (weeder) po kulti¬ viranju. 'S (tem strojem -se obdelu¬ je na enkrat več vrst. “VVeeldef” vniči plevel in pušti vrlino plast lepo zrahljano. Ta stroj pa ni po¬ sebne vrednosti, če je plevel že ve¬ lik in ima močne korenine. (Dalje prihodnjič.) PREOSNOVA GOSPODINJSTVA NA FARMI toliko naraščaja kot je krav. Uprašanje je sedaj, koliko krav in koliko naraščaja bomo mogli dr¬ žati na 80 akrov veliki farmi, s katero smo imeli opraviti v teh razpravah. Da se zamore to vpra¬ šanje pravilno odgovoriti, vedeti moramo, koliko borno držali ko¬ njev, žrebet, bikov, itd., in kaj bo¬ mo krmili živalstvu. Recimo, da držimo štiri plemn- ske kobile, dva žrebeta in enega bika. Konjem bomo pokradli povpre¬ čno na dan 15 funtov kuruze, 10 funtov detelje, in kolikor bodo ho¬ teli kuruznice. Žrebetom bomo kr¬ mili skozi prilično 120 dni lte> funta detelje na dan, in skozi 300. dni po 1 funt ovsa na dan. Vsaki kravi bo treba na, dan po- krmiti povprečno 35 funtov kuru zne .sajleč, 7 funtov deteljne kla je, 3 funte zdroba iz kuruze itn ko¬ ruznega stroka zmleto skup (coni and eob meal), 2 funta ovsa, in 1 funt krmila iz 'bombažnega se¬ mena (coitton ‘ seed meal). Poleg teiga -se krmi še kuruzovina s ste- blovjem vred. Ta kombinacija krmil bo pra vilna za krave> ki naj dajejo okoli 6000 funtov mleka na leto. Vso klajo bomo pridelali doma, le kr¬ milo iz 'bombažnega semena bo tre ba kupiti. Koliko bomo krmili tej oni kravi, je največ odvisno od količine mleka. Za vsakih tri do štiri funte mleka bo treba po- kriniti prilično 1 funt žita. Toraj, ako daje krava 30 funtov mleka na dan, pokradli ji bomo 10 fun¬ tov žita; če pa namolzemo le 15 funtov mleka na dan, zadostovalo bo 5 funitov žita. Vpoštevati je tre ba, da krava pri gobcu molze, in da. držiiino krave radi mleka in ne za debelenje. Povprečno bomo pa pokrmili eni kravi na leto kakor srno prej navedli. Enoletne telice se bodo pasle re¬ cimo od 1. maja do 31 oktobra, to je 184 dni. Poleg tega jim bomo pokrmili na dan 414 funtov krme. Povprečno moramo računati na vsako teh telic 1 aker pašnika. Od 1. nov. do 30. aprila, toraj 181 dni, treba bo za vsako enoletno telico prilično 12 funtov sajleč, 10 fun¬ tov krme, in 2 funta zdroba iz ko¬ ruze in fcuruznega stroka zmleto skup. Male teličke za pleme bodo na pašniku okoli pol leta ali 180 dni. Za vsako je treba odmeriti pol a- ra pašnika. Poleg tega je pokr- miti vsak dan v letu vsaki še o- fcoli 5 funtov krme, skozi 3 mese¬ ce jim bo treba še okoli 6 funtov kurm.ne sajleč na dan in skozi pol leta bo treba vsaki še 1 funt zdro¬ ba iz kuruze ia kuruznega stroka ,:ml. to skupaj ter nekolik) krmila iz bombažnega semena. Vsaki mi- Določili smo že v tej razpravi česar je treba kravam in telicam in v sledečem je razvidno koliko -zemlje-bo potreba, da se pridelajo potrebna krmila: Kosmati -dohodki 80 akrov veli¬ ke farme, kjer bi držali 23 krav za molžo, bi bili s pametnim na¬ prednim gospodarstvom približno ti-le: Krmilo ' Krava I E . nc j!et>ia I Potrebni telica I funtov ^ L pot / eb uje -v jji)! funtov (b) Kuruzna sajleč.... Zmleta kuruza in strok . Oves . Detelja in krma. . . Krmilo iz bomba ževega semena. . Pašnik ..' .. 12,775 1,095 730 2,555 365 I 543 i Majhna telica | potrebuje | funtov (b) j ' 90.5 j 659.5 | ( i' Akrov 0 25 135. 456.3 Akrov 0.125 skupaj krmil Po treba 13,453 1,230.5 730 3,670.8 Potreba I zemljišča 1 akro v (c) I 0.561 0.293 0.570 0.918 J Zadnji načrt. pril.- plet j e (weeder) v rabi. 0 ^ sem ens ki krompir tako, da °krota, ki j e videti tam. kjer 1 , r t rez an, lahko i-zhlapila> kar f ? 0raa ' ! b da bi postal Krom- W -'apolj-' je pa, da se c ' ,R seme reže sproti. Zre- h °*' ! _ semenjskega krompitja n to je ne pov¬ sem zrela v sajlo spravljena kuru¬ za o čemur smo že razpravljali v listu. Poleg tega bo pa treba kr¬ miti še umetna krmila, ako hoče fflo> da se bo mlekarski biznes v resnici dobro splačal. Kdor se 'hoče posvetiti mlekar stvu, naj ne drvi kar slepo -na far¬ mo, ampak naj stvar premisli in preračuni, da bo pravilno začel. On mora oceniti popolnoma ta (biznes, -on mora znati, on mora preštudirati vse podrobnosti do¬ brih krav, pravilnega krmljenja, pravilnega gospodarstva, pravil¬ ne rotacije, -pravilne vporabe gno¬ ja, in druge take stvari, ki igrajo odločilno vlogo v mlekarstvu. V- zemimo, da ste se Vi odločili iti na far-mo z namenom, posvetiti se mlekarstvu. Vaš načrt mora bili takoj začetkoma tak, da vpeljete -dobre krave-mlekarice, kojih vsa¬ ka, bo povprečno dala najmanj 6000 funtov mleka -ali 280 funtov surovega malsla na leto. Dobre kra ve pa ni kupiti vselej tako lahko kot sneti klobuk iz žeblja, zato je treba tako čredo .spopolnjevati s telicami (heifers) domače reje. Držali bomo toraj eno četrtino števila krav enoletnih telic, in eno četrtino števila krav telet ženske¬ ga spola» toraj skupno polovico Ji telici bomo pokrmili tudi okoli 2090 funtov posnetega mleka. Biku bomo pokrmili'na dan o- koli 2 funta kuruze, 2 funta ovsa,, pol funta nrmila iz bombažnega semena, 6 fuotov krme, in 25 fun¬ tov sajleč. Kakor prej pridelali bomo na arru zemlje povprečno 60 buše- ijov kuruze ali 12 ton sajleč, 40 bušljev ovsa in 2 torni krme in de¬ telje, ako bomo pravilno gnojili in imeli pravilno menjavo pridelkov. Za konje, žrebeta in bika bo treba toraj: luruza: Tunti 4 konji, po 15 funtov, 365 dni .21.900 1 bik po 2 funta, _ 365 dni.13° Akri Skupaj bo treba koruze 22.630 ali 6.735 Kuruza saileč: 1 bik, 25 funtov, 365 dni . 9.125 ali 0.3S0 Oves: 2 žrebeta, po 1 funt, 300 dni . 600 1 bik, 2 futa, 365 dni 7ir 730 Skupaj ovsa 1.330 ali 1.039 Krma in detelja: 4 konji, po 10 funtov, 365 dni .. • ■ .14.600 2 žrebeta, po 1% fnt., 120 dni . obl) 1 bik, 6 fnt., 365 dni 2.190 .17.150 ali 4.281 Skupaj krme... Skupna ploskva zemlje za to živalstvo .12.441 Iz -predšitoječega se vidi, da bo treba za kurnzo nekaj nad 7 a- krov, za oves nekaj nad 1 aker in za krmo nekaj nad '4 akre zem¬ lje 'za živež za imenovano žival¬ stvo. Potem je vpoštevati še pro¬ stor za vrt, za sadovnjak, za stav¬ be, -dvorišča in pota, tako da je treba za vse to odšteti recimo 17 akrov, in bi ostalo od 80 akrov še 63 akrov zemlje za krave in telice. -Sedaj je treba določiti, koliko glav te živine je inogpče držati na tej ostali ploskvi zemlje. Najprvo moramo določiti, koliko prilično je treba zemlje za eno kravo in za polovico toliko naraščaja. Skupaj a) Množina krmil, katere potre¬ buje vsaka krava na leto, se dobi, če se množi krmila, katere smo do ločili za vsako kravo na dan s 365. b) Množina krmil za enoletne telice se dobi, ,ako množimo vsako že prej -določeno krmilo s števi¬ lom dni: ki se to krmilo polaga, in sveto je -deliti s 4, ker imamo le no četrt toliko letnih telic ko; krav. 'b) Množina krmil za mlade teli¬ ce se 'dobi z istim računstvom kot krmila za otaeletne telice. c) Ploskva zemljišča, katero po¬ trebujemo za vsako kravo in za naraščaj se dobi, ako se deli svo- ta krmil, ki je označena 'gori v če¬ trti koloni z količino pridelka za aker, kar smo tudi že prej določili. Preračunjeno- je tudi, da se dobi iz enega bušla neizražene kuruze okoli 70 funtov zdroba, ako sc zmelje skup, ali 4200 futov zdro ba na akru. Zadnja’ k-olona predstoječe le¬ stvice kaže, da je treba računat: za vsako kravo in za naraščaj 2.77 akr-ov zemlje, toraj prilično 2% akra. Djali smo, da ostane za kra¬ ve in za naraščaj 63 akrov zemlje, kar bi toraj zadostovalo 'za 23 krav in za 12 gl-av naraščaja. Vsa krmila bi pridelali doma, izven krmila iz bombažnega sčmena, ka¬ tero bi bilo (treba kupiti in sicer bi ga trebali okoli 414 tone, kar 'bi stalo prilično $136. V predstoječi lestvici je tudi razvidno koliko zemljišča je po¬ trebno za preživljenje ene krave in naraščaja, namreč 2.717 akra. To smo računili jako liberalno: Kajti dober gospodar bo že na dveh akrili preživel eno kravo >u naraš- ča,], ee je zemlja rodovitna. So pa, tud: slučaji, kjer je zemlja jako rodovitna in gospodar jako napre¬ den, da preživi kravo in naraščaj na poldragem akru, i-n v izvanred- nih slučajih še na manj prostora. Vendar, tu moramo vpoštočati vse okoliščine; in zato smo računili ta¬ ko, da 'se mora vsakdo povsem za- .neisti na ta račun, in se mu ni bati, da bi mu vn e sel. V četrti koloni vidimo, koliko potrebujemo zem¬ lje za eno kravo' in za naraščaj- toraj je lahko zračuniti 'koliko kra-v in koliko naraščaja bomo za- mogli preživljati na 63 akrili .Za pridelovanje koruzne sajleč se po¬ trebuje za eno kravo in za naraš¬ čaj, kakor vidimo i'z gornje lestvi¬ ce 0.561 akrov. Za 23 krav in za naraščaj ‘bo treba toraj 12.9 akrov za koruzni sajleč.. ° . Vpoštevati imamo pa še konje, 'žrebeta in bika. Za skupno živalst¬ vo bo toraj treba, da ima 13.28 akrov v kuruzi za sajleč, 13.48 akrov v kuruzi za zrnj e , toraj sku paj 26.7-6 akrov kuruze, 14.15 akrov v ovsu, 25.4 akrov v detelji, in 8.63 akrov v pašniku. To je to¬ raj teoretično razd-eljenje farme. V praksi bi imeli 27 akrov v tur.ši- ci, 15 akrov v ovsu,' 25 akrov v de¬ telji in krmi in 9 akrov pašnika. To 'bi zavzemalo 76 akrov, katero bi v resnici razdelili z ozirom na rotacijo v 4 njive po 19 akr-ov in eno in isto njivo 'bi obsojal tako: Prvo leto: 19 akrov kuruze, do¬ bro pognojeno. Drugo leto 19 akrov ovsa, 4 akre se ga pokosi za krmo, v celo njivo s e vseje tudi z ovsom dete¬ lja in trava. Tretje leto, 19 akrov detelje in krme. Četrto leto 19 akrov — 9 akrov za pašnik, 2 akra krme, 8 akrov kuruze. Vs e polje bi iz-gledalo v rotaciji tako-le,: - -| 0.3 75_ akrov .2.717 280 funtov pufra- povprečno od vsa ke 23 krav, po 27c .... $1738.80 100,000 funtov posnetgga mleka, po 20c -stot .... 200.00 16 telet, po $5.00 . 80.00) 2'žrebeta, po $75.00 . 150.00 Skupni kosmati dohodki $2168.80 Od teh kosmatih dohodkov je odšteti $136.00 za krmilo 'bombaž¬ nega semena ali za krmilo oljna¬ tih 'kolačev. Ostalo bi torej kosma¬ tih dohodkov $2032.80. Ako bi se prodalo mlgko mesto putra, oziro¬ ma mesto maslene maščobe, in bi bilo mleko po 4c kvart, znašali bi kosmati dohodki z odbitkom u- metnih krmil, katere 'bi morali kupiti, $2-534.80 za pokritje raz¬ nih stroškov) za -delo, in za dobi¬ ček. Starih krav nismo računili; tudi ne pešanje v produkciji mleka s starostjo, k e r to se spopolnuje z naraščajem. Iz teh razprav je razvidno, da uonaša mlekarska farma -največ kosmatih -dohodkov. Vendar v res¬ nici ni tako. Mlekarska farma za¬ hteva več delavskih sil kot kate¬ rakoli druga, kateiro smo omenja¬ li v tej razpravi. Vsaka krava, ka- koršna je raeunjena. za to farmo, pomeni $75.00 investiranega kapi¬ tela. Krave, bik in' naraščaj re- presentirajo kapital okoli $2000.00 K temu se mora prišteti pripravni hlev in dva saj-lota vsak za 90 ton, kar bi stalo tudi najmanj $1800.00. PoLeg tega je treba ime¬ ti stroj za rezanje sajleč (silage ciitter), treba je imeti posnemal- nik (Separator) in mnoge druge priprave: in računati se mora, da bi bilo investiranega v taki farmi, kakor smo jo ravno opisali, naj¬ manj $4000.00 več k-ot v navadni žitni, farmi. Treba bo tudi enega pomočnika vse leto, in po leti še druzega moža. To bi znatno zmanj šalo dohodke. Vendar pa ta način fannanja je jako prip-or-očiljiv, za¬ to ker se dolbi za mleko vsaki dan denar, in ker to falrmanje ni pod¬ vrženo uimam. Vpoštevati pa je tudi veliko vrednost gno¬ ja, ‘ki ‘ga dobimo od živalstva. S tem postanejo njive rodovitne, da se pridela mesto 60 bušeljev 80, 90 in več bušeljev koruze, več ovsa in več sena, tako da držimo lahko več glav živine,. ali pa prodamo pridelke, katere ne potrebujemo s oiniur se -dobiček dvigne. Ti načrti pireos-nove kospodarst- ?a pa niso bili priobčeni za to, da bi jih kedo kopiral, ampak zato, da se pokaže razno gospodarstvo, in zato) da se da našim ljudem prilika misliti o gospodarstvu in samostojnosti. Piše: Viljem Brunsc-hmid. Skupina naših strank, ki odhaja iz našega urada na STEEL PLANT. Ako hočete zvedeti zastonj vse podrobnosti glede jeklarn, izrežite ta kupon in pošljite izpolnjenega na: THE KINZEL-BURKE REALTY COMPANY No. 2 Lyceum Building, Dulutb, Minn^,- (en blok od Union postaje) Prosim, pošljite mapo, slike in popis kraja, zemljišča, jeklarne, delavskih razmer itd., pri Gary, Minn., ako se to pošlje zastonj, ker ne prevzamem jaz nobenih stroškov. Ime .. Naslov Nova “ILIRIJA” Slovenska naselbina pri Merril, Wisconsin. Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pisali, naznanjamo da smo odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria” leži do pet milj od mesta Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini ne¬ navadno hitro razvija. Glavna reka države. “\Visconsin river”, teče mimo mesta iiv skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič* peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsa- cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko j« opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrij¬ skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitiro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasnila na ILIRIA GOLONiZATION CO., SHEBOTGAN, WIS, MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- □JALNIH NIČEL. HUDA OBTOŽBA. Chicago, 111., 19. avg. — Poli¬ cija je aretovala 54 let starega zdravnika dr. Carmelo Violinija, ki je osumljen, da je zlorabil 18 let staro gospo A-do Russina, ki je prišla k njemu po zdravniško po¬ moč. Obtožbo je dvignil soprog onečaščene, kateremu je povedala žena, kaj se ji je zgodilo pri zdrav¬ niku. PARNIK NASEDEL. 19. Vancouver, B. C., Canada, avg. — Na poti iz Masset v Prince Rupert- je nasedel Grand Trunk Pacific parnik “Prince Albert” na Buttenvorth kleči pri South Dun- dee otoku. Kakor se naznanja, se ladja ne more vzdržan. Parnik “Pr’nce John” ji hiti na pomoč Na pjnesrrčiti’ ladji ni bilo nič potnikov. Leto. Prvo. Drjigo 'Orli' Njiva A) akrov 19 Koruza Njiva B) akrov 19 | Njiva C) akrov Njiva D) 19 akrov Oves (vmes se seje detelja in trava) 4 akre ovsa se pokosi I za zeleno klajo Detelja in krma Oves (vmes se vseje detelja in trava), 4 akre^ ovsa se pokosi za zeleno klajo Detelja in krma 9 akrov pašnika 2 akra košnje 8 akrov koruze Tretje Četrto Detelja in krma | 9 akrov pašnika I 2 akra košnje | 8 akrov koruze 9 akrov pašnika 2 akra košnje 8 akrov koruze Koruza Koruza 9 akrov pašnika 2 akra košnje 8 akrov koruze Koruza Oves (vmes se vseje detelja in trava) 4 akre se pokosi za ze- leno klajo Oves (vmes se vseje detelja) 4 I akre se pokosi za zeleno klajo Vsi otroci se strinjajo da je kruh najboljši, če je iz Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) Vi ne morete speči dobrega kruha, ako mlinar ne rabi dobre pšenice. Naša moka je boljša za pelko kot so druge moke. Razloček se lahko vidi in okusi. DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPANT Detelja in krma Duluth Brenfing & Mailing Co. DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pob imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. 1 t * e 1 < NARODNI VESTNIK I Dopisi. | Franklin, Kans. Cenjeni urednik: — V pojasnilo združenim postajam društva s\. Barbare, spadajoče v Forest Citj, Pa., naznanjam podpisani vsem članom, ki so za združitev, da sem (kot zastopnik in član pripravljal¬ nega odbora radi obolenja poobla¬ stil na moje mesto Josipa Peterne¬ la, glavnega predsednika. ^ Kot prvomestnik vse organizacije se mi je zdelo najbolj umestno., po¬ oblastiti njega, kajti, ako on ne (bode pravilno zastopal želje ela¬ nov glede združenja, se_ ga bode najlažje kritiziralo, naj si 'bode od te ali one strani. Ob enem pa tudi opominjam elane, posebno pa krajevne tajnike, da pazno preei- tajo zapisnik zadnje seje glavnega odbora, v katerem je najti mi*>go važnih točk. Vzemimo na primer Narodni Vestnik kot pravilno izvoljeno glasilo društva sv. Barbare. Na¬ rodni Vestnik je .prejel $80.40, Glas Naroda $739.73 in Amerikan- ski Slovenec pa celih $3,500.00. du kaj govore številke; ki so resnične, in nam kažejo, kam pravzaprav plovemo. Ako je brat Ant. Hoče¬ var, predsednik upravnega odbo¬ ra, naročil in napravil pogodbo z Amerikanskem Sloveneeem za knjige za $3,500,00, nastane vpra¬ šaje, kdo je več zakrivil, ali tisti, ki je naročil, ali tisti, ki je bil pri¬ pravljen izplačati to svoto. Ako se najde še 6 takih Ant. Hočevar - j e v, in naj vsak napravi pogodbo za $3,500.00 z raznimi tvrdkami, potem je vsa organizacija na kan- tu. Primero imamo, kako bi se to lahko zgodilo. Hvale vredna v celem zapisniku je zadnja točka, ki daje na splo¬ šno glasovanje vprašanje glede združenja. Na člane društva sv. Barbare apeliram, da glasujejo za 'Združenje; kajti le v edinosti je bratstvo, ljubezen in moč. Poglej¬ mo napr., kaj se godi danes v Ev¬ ropi, kjer gredo v boj narodi pro¬ ti narodu, brat proti bratu. Ako bi v Evropi ne imeli toliko cesarstev in kraljestev, ako bi bili združeni vsi pod enim predsednikom, bi vladal tam še danes najlepši mir, in narodi bi živeli medsebojno kot bratje in sestre. Ravno tako je tu¬ di z našimi organizacijami. Ako bode hodil vsak po svojih potih, moramo v kratkim propasti, ako se pa združimo, potem nam je za¬ gotovljen obstanek. Bratje in se¬ stre, zapomnite si, da je združitev potrebna povsod, pa naj si bode na gospodarskem, društvenem ali po¬ litičnem polju. Živela združitev! Martin Stefančič. (Radi bolezni pisal Fr. Wegel.) Frontenac, Kans. Cenj. uredništvo N. V.: — Dne 7. avgusta smo spremili k večnemu počitku svojega milega rojaka A. Kavčiča. — V najlepši dobi svoje starosti je moral mladenič zapusti¬ ti ta svet vsled želodčne bolezni. Sreča njegovega življenja mu je bila nemila. Že v zgodnji mladost: je izgubil očeta in od tedaj je mo¬ ral deček službovati kot pastir, pozneje pa za hlapca; dokler ga ni poklicala vojaška oblast v službo¬ vanje k vojakom. Ko je odslužil svoja leta, se je podal v Ameriko iskat sreče, katere pa ni našel. Pr¬ va njegova nezgoda je bila v Ame¬ riki, da si je zlomil nogo. Ko je ozdravil, se je podal iz Kansasa v Montano. Tam je pa Zbolel smrtno nevarno na neznani bolezni. Ker je bil čvrste narave, je zopet o- zdravil in se vrnil zdrav nazaj v Kansas. Tukaj ga je pa zadela še druga nesreča, ki je bila povod njegovi grozni bolezni, za katero je po mučnem trpljenju umrl. Vsled svoje želodčne bolezni je bil tekom 15 mesecev trikrat operi¬ ran. Pred vsako operacijo je pro¬ sil, da naj bodo navzoči pri njego¬ vi operaciji njegovi rojaki. Slo¬ venk so mu to željo izpolnili srč¬ no radi, ter so ga hodili obis-kavat in tolažiti v bolnišnico prav pogo¬ sto, kar mu je tudi hudo ugajalo. Dasiravno je hvalil postrežbo in prijaznost postreznic v bolnišnici, vendar si je želel po vsaki opera¬ ciji takoj domov, med svoje roja¬ ke. Slovenci v Frontenac, Kans., so storili vse kar so mogli, da bi rešili mlado življenje svojemu bra tu. Z ozirom na požrtovalnost do našega rojaka, se sme izreči naj¬ lepša zahvala Božičevi družini -v Froirtenacu, ki se je izkazala v z- gledno napram umrlemu bratu, k', je preživel z malimi izjemami ves čas svoje bolezni pri Božičevih, ic tudi pri njih umrl. 'Skoraj dve leti je bil bolan in zadnje tri mesece si ni mogel po¬ magati v posteljo brez pomoči či¬ sto nič. Ker mu je želodec prebav¬ ljal vedno manj, je bil videti bol¬ nik končno kot sama kost in koža. Zares, počasi umirati, to je stra¬ šno. Silna moč ljubezni do svojega brata je prignala iz daljne Mon¬ tane v Kansas brata, da streže svojemu umirajočemu bratu, do¬ kler ta ni izdihnil svoje blage du¬ še. Naš dragi pokojni rojak je bil spreten delavec, živahne in vesele narave. Prizadeval si je biti vsa¬ kemu prijazen in dober. Bil je ve¬ dno na strani pravičnih in pošte¬ nih delavcev, zavzemal se je tudi za naprednost. Bil je ud treh bol¬ niško podpornih društev. Ker je 'bil priljubljen vsem Slo¬ vencem v Frontenaeu, zato je bil njegov pogreb sijajen. V mrtva¬ škem sprevodu so bila zastopana tri društva z dvema zastavama in z godbo. Ob njegovem grobu so se govorili trije nagrobni govori. Lahka mu bodi zemljica nove domovine! Mihael Breznik. Cleveland, Ohio, Cenjeno uredništvo N. V.: — Prosim, priobčite ta dopis v cen¬ jenem listu Narodni Vestnik, ki se sme prištevati med prve slovenske liste v Ameriki, in ki se nevstraše- no poganja za pravice ip dobrobit Slovencev v tej novi domovini. Za to bi ga moral imeti vsak Slovenec in Slovenka, ki ima količkaj raz¬ uma in srca do svojega naroda. Tukajšnje delavske razmere so zelo slabe, dela se še nekaj; zaslu¬ žek je pa talko pičel, da se človek komaj preživi. In tako, kakor tu¬ kaj, je menda po vsej tej svobod¬ ni deželi, kjer je svoboda samo na papirju, v resnici je pa ni. Dela¬ vec je vedno revež in trpin, vsak., kdor ga more, ga guli in tlači, ne samo kapitalisti, ampak tudi lastni rojaki, katerim je bolj pri srcu polna mošnja, kot pa blagor in ko¬ risti svojega sorojaka. Kakor znano, se je v zadnjem ča¬ su začelo živahno gibanje za zdru¬ žitev slov. podp. Jednot in Zvez, kar j e zelo hvalevredno. Posebno S. N. P. J. se zelo trudi za to stvar, le žal, da so v tem oziru preveč pristranski in sebični. Oglejmo si to stvar od bližje. Pred kratkim je glavni odbor S* N. P. J. razpo¬ slal društvom glasovnice; da naj člani glasujejo, ali so za višjo u- smrtnino in bolniško podporo, ali ne. Na glasovnici se čita med dru¬ gim tudi tole: -—• Člani (ce), ki so že prejeli (e) podporo za katero kronično boleznijo, ne morejo pre¬ stopiti v višji razred bolniške pod¬ pore. — Torej, ako je kak član že bil bolan in da je dobil kaj pod pore, se ne bode mogel zavarovati za višjo bolniško podporo, tudi če bi bil brat sv. Petra. Ali je to pra¬ vično in nepristransko ? Ne in ne. Zakaj ne bi bili deležni vsi enakih pravic, ker moramo tudi vsi enako plačevati. Jaz sem član S. N. P. J. že sedem let, ali kaj takega nisem pričakoval, da se bode taiko grdo postopalo z nami člani S. N. P. J., ki smo jo postavili na to višino, kjer je danes. Ali se tako udejst¬ vuje izrek: “vsi za enega in eden za vse”, katerega tako radi ponav¬ ljajo vsi tisti pri glavnem odboru S. N. P. J., ki so mastno plačani s žulji delavcev-trpinpv ? Ti možje — s socializmom na je¬ ziku — bi se najrajše rešili vseh starih in bolnih članov, radi bi imeli same mlade in zdrave, ki bi samo plačevali in jim kupičili ti¬ sočake. Dokaz tega je zadnje gla¬ sovanje, ki deli člane v bolne In zdrave. Koncem dopisa želim Narodne¬ mu Vestniku mnogo naročnikov in obilo vspehov; ter pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke ši¬ rom Amerike. Dolgoletni član S. N. P. J. Stone City, Kans. Cenjeno uredništvo: — Tukaj¬ šnje delavske razmere šo v sploš¬ nem slabe, kakor navadno povsod. Rudnik štev. 9, last Mayer Coal 9° v .je sicer obratoval do zadnjega julija vsak dan, ali radi pomanj¬ kanja prostora se je moralo vedno zadovoljiti kakih 30 do 40 mož z neprostovoljnimi počitnicami. Sporočiti imam zanimiv dogo¬ dek, ki se je.odigral 10. t. m. pri rovu štev. 9. Z dnem 1. junija je namreč nastopil službo ; za pit foossa” tukajšnjim premogarjem že dobro znani Mike Wagner. In ta. Mihec se je takoj pri prihodu izjavil, da bode odslej naprej na Stone -City tako plesali, kakor bo¬ de on žvižgal, in da bode v nekaj mesecih v rudniku štev. 9 skebsko delo. In resnično, že prvih 14 (dni smo opazili, da so nas zaceli na plačilni dan oškodovati, da je ogoljufal vsakega delavca za ne¬ kaj dolarjev. Posledica tega je bi¬ la, 'da smo sedaj na štrajku, samo zavoljo te hijene v človeški podo¬ bi. Kakor pa splošno -znano, so ženske zelo radovedne, in dne 10. t. m. so se domenile žene sloven¬ skih premogarjev, da pojdejo zju¬ traj k rudniku in si ogledajo tega možakarja. Hotele so ga tudi opo¬ zoriti; naj se vrne domov in si po¬ išče drugo službo, ker bi mu mo¬ ralo biti že znano, da se ne vrne’ noben premogar na delo, dokler se ne odstrani. Res se je zbralo nad 20 sloven¬ skih žen ob določenem času pri ru-dnikn, da vidijo tega Mihca. Kmalu jim pride pred oči ta po¬ šast, nakar ga ena nagovori, da je boljše, ako gre tja, odkoder je prišel, ker je on vsega kriv, -da so možje na štrajku, in da morajo ra¬ di njeg-a trpeti žene in otroci po¬ manjkanje. Ko se je temu govoru zaničljivo smejal in izjavil, da se ne .počuti tako slabega, da bi mo¬ ral .iti domov, in da ostane za “b-ossa” v rovu štev. 9;'so. ga na¬ še žene tako premikastile po nje¬ govem grešnem -telesu, d-a se je prej tako ošabni Mihec vrnil do¬ mov, kjer si sedaj zdravi svojega rojstva kosti. Pozdrav vsem zavednim Slo¬ vencem in Slovenkam širom A-rne- •ike. Fer-d. Toman. Ojo, Colo. Cenjeni urednik: — Prosim, priobčite ta dopis v N. V., ker so to prve vrstice, katere vam poši¬ ljam od tukaj. Najprej vam mo¬ ram povedati, da se mi je Narod¬ ni Vestnik tako priljubil, da brez njega ne bi mogel biti. V njem. najdem dosti zanimivega in korist¬ nega, članke za gospodarstvo in gospodinjstvo, ter mnogo drugih stvari. Najbolj me še zanima go¬ spodinjstvo, ker nas je tukaj ve¬ liko peelarjev. Mi kaj radi prebi¬ ramo in poskušamo, kako se na¬ pravi ta ali ona jed. Naš pečlarski klub lepo napreduje, talko, da sa¬ mo za gospodinjstvo ne bodemo potrebovali žensk . . . Ženitve že¬ ljne dekleta bi imela tukaj lepo izbiro. Ako se jim ne bi dopadli peelarji pri klubu štev. 1., jih je še -devet na razpolago pri klubu štev. 2. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Imamo tri podporna društva, spadajoča različnim orga¬ nizacijam, takta; da se lahko vsak zavaruje za slučaj nesreče ali bo¬ lezni. Jih je pa še nekaj, ki še do- sedaj niso pristopili k nobenemu društvu. Te opominjam, naj to kmalu store, ker nik-do ne ve ne ure ne dneva,, kdaj ga zadene ne¬ sreča. Kar se tiče delavskih razmer, so v vsej Col-oradi jako slabe. Tu¬ kaj v Ojo delamo še precej do¬ bro, samo delo je težko dobiti, ker je vse prenapoljeno. Družba, pri kateri smo zaposleni, je pripozna- la unijo precej, ko se je začela stavka, to-da dela ne more dati. Zatorej ne svetujem nikomur, da bi bodil sem dela iskat. Štrajka se še vedno nevstrašno, delavci stoje trdno kot Petrova skala, in tudi peklenska vrata jih ne'premagajo. Skebje, ki sedaj kradejo kruh trpinom delavcem, se bodo morali kmalu umakniti; in potem jih ne bode hotel pogle¬ dati niti cucek. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke. Telbi vrli list pa želim obilo no¬ vih naročnikov in predplačnikov. Član pečlarskega kluba štev. 1. Calumet, Mich. -Spoštovano -uredništvo. — Glav¬ ni odbor S. H. Z. toči zopet kro¬ kodilove solze, in v štev. 33 Glas¬ nika z dne 14. av-gusta je objavil gl. predsednik Josip Čop sledeče naznanilo: “Pri seji glavnega odbora S. H. Z, ki se je vršila v sredo, dne 12. t. m, se je sklenilo, da se 'bo stari odbor ravnal po zgoraj navedenem pismu glavnega državnega odvet¬ nika ter storil vse potrebne kora¬ ke, da se vrši ali nova konvencija ali pa glasovanje po društvih, da se izogne kolikor mogoče visokim stroškom, kateri so zvezani s kon¬ vencijo. Od vsakega koraka glav¬ nega odbora bodem potom zvezi- nega -glasila obvestil vse članst.o. tako da ne bode niikakoršnega pri govora. ’ ’ Tako torej Čop. Zdaj pa si oglej¬ mo člen 18 pravil, ki pravi: “ta pravila in določila se zamorejo premeniti pri vsaki glavni konven¬ ciji z dvema tretjinama navzočih delegatov oddanih glasov.” To je bdo tudi priobčeno v blaženem Glasniku. Glavni odibor je zopet za eno blamažo bogatejši. Naipr-.i trdi, da morajo biti pravila S. H. Z. preme njena le z dvema tretinama navzočih delegatov oddanih gla¬ sov r a glavni konvenciji, potem pa zopet trdi isti glavni odbor, da bo¬ de dal na glasovanje društvom to zadevo. Tako se torej urn-iaiki S. H. Z. drže na eni -strani pravil, na drugi strani jih pa zopet podi- rajo Slavno članstvo S. H. Z. vpra¬ šujem, ali bodemo še dolgo gleda¬ li te žalostne razmere pri naši or¬ ganizaciji, ter šli po rakovi poti, medtem ko napredujejo druge Je- dnote in Zveze; da je veselje gle¬ dati. Mi pa pl-ovem-o bogve kam, vsekakor pa na-zaj, in to po kriv-di nekaternikov, ki hlepijo po časti, a jim ni nič mar napredek S. H. Z. Ali nismo imeli konvencijo v Ely, Minn., ali nismo bili navzoči vsi delegati razun gl. predsednika Jos. Oopa, ki se je vozil v spremst¬ vu Frank Šavsa okoli, vi-deč, da so mn tla prevroča? Ali nismo vsi de- egati zahtevali charterja, s kate¬ rim pa glavni odbor ni -hotel priti na svetlo? Sklican je bil novi in stari odbor, in ko je zahteval z. Arbanac cbarter in vprašal, kje je, je odgovoril -Čop, da ga ima v žepu, pokazati ga pa ni hotel. Vprašam vas, člani S. II. Z., ali ni cbarter na razpolago vsakemu članu; da ga u pogled a ? Zavirači napredka S. H. Z. so podučili svo¬ jega zagovornika popolnoma na¬ pačno, kar je sam priznal v -priču- 'očno-sti starega in novega odbora. Zagovorniku je zlezlo srce v hla¬ če, ko ga je podučil g. Arbanac, da konvencija S. H. Z. ni bila iz- vanredna, kakor se je trdilo, am¬ pak da jo je pravilno sklical Jos. Čop, glavni predsednik S. H. Z. potom zvezinega glasila. Umevno je, da ne bi nikdo- p-rišeL od glav. odbora na misel, opore¬ kati kaj, ako bi bil na konvenciji na Ely, Minn., izvoljen stari od¬ bor. Tudi cbarter bi bil potem v redu, če bi šlo po volji gotovih ljudi. Sedaj se opirajo na char- ter, kaj jim mar, ako zapravijo tisoče delavskega denarja. Ali ni bila sklicana konvencija po glavnem predsedniku in osta¬ lem gl. -odboru S. H. Z., ter bila dana oblast novemu odboru, da se omogoči po-slovanje v državi Min¬ nesota? Minnesotska društva niso smela več poslovati po starem zi- stemu, in da se zagotovi obstoj, je ibila potrebna konvencija. Sedaj je pa preteklo že toliko časa, pa je še vedno stara mečkarija, v Zvezi pa največji nered, prepiri in obrekovanja. Delo starega od¬ bora je zanemarjeno do skrajno¬ sti, tem ljudem je samo za čast, za napre-dek Zveze pa nič. Opominjam člane in glavni sta¬ ri odbor, da poravna to zadevo mirnim potom, da se ne bodo po nepotrebnem trosili tisočaki. Čla¬ ni v Minnesoti morajo imeti rav¬ no take pravice, kakor člani v totvnship Calumet, ker njihov de¬ nar ni nič. manj vreden, kakor drugi. Skrajni čas je že, da se te razprtije nehajo, in da nastanejo pri Zvezi zdrave razmere. Resnicoljub. Grafton, Wis. Spoštovani urednik: — Ko se je poslavljala mrzla zima od nas, smo si predstavljali lepšo bodoč¬ nost, toda naše upanje nas je va¬ ralo. Pričakovali smo boljših de¬ lavskih razmer, pa zaman. Delavs¬ ke razmere -s-o se celo poslabšale- tovarna, v kateri se izdelujejo stoli, in v kateri je zaposlenih največ Slovencev, obratujejo ja¬ ko slabo. Na društvenem polju pa še pre¬ cej dobro napredujemo. Imamo 20 . av dva podporna društva, in sicer dr “Bratje Sloge”, štev. 5.. priklop¬ ljeno J. S. P. Z. Sloga v Mihvau- kee, Wis., ter društvo “Slovenske Alpe” štev. 25, pripadajoče Slo¬ venski Delavski Podporni in Pen- zijski Družbi v Madison, Pa. Rojakom v sosednjih naselbinah naznanjam, da se bode vršil pri nas kmalu javni shod. Dneva še ne vem, naznanil ga pa bodem v li¬ stu pravočasno. Upam, -da se bodo udeležili Slovenci shoda v obilem številu, kajti to je velikega pome¬ na za naše rojake. Pozdrav vsem Slovencem. John Stampfel. Eveleth, Minn. Uredništvo N. V.: — Prosim nekoliko prostora, da se zahvalim Glasniku in njegovemu naročniku iz Eveletha za reklamo, katero mi daje. S tem sem popolnoma zado¬ voljen in se še enkrat zahvalju¬ jem za to. Kakor znano vsakemu treznemu človeku- je vsem nemogoče zado¬ voljiti. Tukajšnji župan John Gleason in komisar naš rojak Jos. Brince se trudita na v-se načine, da izboljšata položaj delavcev, trudita se, da izpolnita, kar sta obljubila, vendar ne moreta zado¬ voljiti vsakogar. Nek hinavski naročnik gnj-ilega Glasnika — imena seveda ne nave¬ de — se zopet zaganja vame. Saj vem od kod pihlja sapica. Sama grda nevošljivost je tega dopisu- na, katerega sicer natanko ne po¬ znam, vem pa, da si je napravil nekaj denarja na stroške delavs¬ kih žuljev in s pomočjo Oliver družbe, Sedaj ga boli, ko vidi, da drugi napredujejo, njemu pa so od šli časi, ko so padali petdesetaki na mizo. Delavske razmere so slabe, po¬ sebno tukaj, kjer vlada samo Oli¬ ver družba. Zatorej ne morem svetovati rojakom, da bi hodili de¬ la sem iskat- ker ga je težko do¬ biti. Pozdrav vsem Slovencem in Hr¬ vatom po sirni Ameriki. John Agnich. UK Zdrav mož je močan in pln življenja. Bolni nega, vedno skrbi, je slaboten, onom° ž Se dv A ko občutite kake te znake, no in nlS zdravljenje s Z* S' ne oh ^: i I gplS' (Severovim Življenskim balsamom) to k zdravju. Drugi, ki so to storili D ra ! r - Se s Pravi- like zdravilske vrednosti. prav ‘J°, da- e “V. . m. L ' Ji lj ud XJ Jo Popravi neprebavo la odpravi zanek Je splošaa tonika za moške la Žensk* t m— Slabo krvnim ljudem pomnoži kri ' L U 0 v&g r „«0h 1 : Dispeptlcnem ljudem vred! prebavne no »J* s> ce -,n pl Naredi jedila bolj okusna in prebavljiv reaa osti F : ' b0' sta 1 3 8 ' <&.. K Lun- » e vi Severa’s Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje). Zoper bolečine in okorelosti. Mazilo samo za vnajno rabo. Cena 25 in 50 centov. Severas 1 i ) •* \ fSeverove m- - V e»' dar / C i O^a-to- daJ , JI e b a ; Sladkorno ,*>• Za *okG„° d >A 5 «0to t ftv' ,- ,trb 3 e sicer F?-\e^ ^ jzpr» sl ' fc Ra pids, I ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIčNfm r r vt ,, r - SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORcZ5t tl MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV! ’ * ’ F “ ''•UK 1 „ i. kat 0 9$ (Nadaljevanje na osmi strani.) Velika razprodaja foiiogn lC .i:iJ e \ 0 jim P°. 1 vnličkaj Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo •l,n V >5 « ««”*■ $17 50 na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MACHINE k taift LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po naš ilustromi Poslali ga bomo ZASTONJ. SAUL SIRNS, 117 Second Ave. Dept. 47, H *■ a. je sice r vs člOVeK J . 7 n; J- 1 smatrati za t ■ ;1 ‘ zverske-ga I . kJuŠ Brata K> Opisen, skleca ^Vršeb Alijevi zve »imaš denarja, » “da najdeš m naj Jp jefela. Stori ta Ajii nemudoma v Dra ^jutrišnjem zvece-r IpStruma v Orfanskiz y> vem, gospodar. . , jj če mi ni namen je * bom tam, kjer ukaz' Vrlo, Jusuf; hodijzd t ;e m je bilo vprašan p pot v domovino za ve Š bilo vse prej nego ne V prejšnjih letih. TR1NER5 Vtfi ELIX3R. BITTER-W1H£ S ^Ter ^trinerovo - 'rniuHOVO Horke VINO b/JOSEPH TBlNtR 616-622 S.Ashland Av« Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in bi so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brežiš¬ ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi, t žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. V navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in v čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da Hi¬ ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše pr® ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobri | poznano Povest. - Trinerjevo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očish vse zaostale K | ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebaine • ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrup- celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe n - preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljso rabo tega zdravila * Lva]; V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER v bolezni Črevesja , ffr 1 v To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker P nn ff ., moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznost® 1 bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo 2 i, lenem životu- - apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAG° ILM TR1NERJEV LIN1MENT je precej »-očno zdravilo, lahko se ga P°f nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v “dih, sklepih in miš'® , nim Oljem, večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih m inp-* / ■ že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko ta ako je treba. & S 'glista, 191-*- s « X & 5 S NARODNI VESTNIK n SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (D&lje.) sanna ni bila znalia n iti njemu, niti bratu Isi. Nista si mo- j' a val<^ Novostjo, ali izkrcata tukaj Jerico in lady Heleno brez skr- m ree* \ ' -j.j ,]jj s i ju ugrabil in ju držiš proti vsej pravici v svoji jji. D ve zt j ve ’ ženski, ki se zavedafa neprestano, da ju ne čaka pri plasti " _ fo , a _ _ dve takšni jetnici bosta porabili pač vsako prili- te biDie Lor ita nase ljudi, od katerih se nadejata pomoči. Brata sta 10, da . 0P ° icer zagrozila, da ju ubijeta ob najmanjšem glasu, ki bi ga jima t^ a L^j-gnini^namenom, toda vedela sta sama, da se na gosto ob- gostili s a ne p os ta plašili nobene grožnje; vpričo mnogih ljudi — --O ■*■*"*■ ■*■«! u , n ič vendar ne ubiješ človeka ta.ko udobno kakor na sa- ib li P ra ^ ( ^ e( ] e na. to, da je pomenilo zdravje lady Helene Isi Kema- me®'" odkupnino, ki se mu izplača prej ali slej, Ali Kemal pa se j,i boga ^ ne pj pit odrekel sladkosti objemov z Jerico, o katerih 18 v5e ° a ‘ s e p re stano že od prvega svojega srečanja 'z nesrečno Iva- o sanj 31 ' 1 B<,V °Kfl i t je > bi 10 torej storiti? 1 .. s krb je bila bratoma, kako dobiti zanesljivih spremljeval- ^vVental je bil sicer vzel iz Carigrada dva najzvestejša izmed * iznrosivši iima donust za neldolneen Sas Var* niamri Skipetarov, izprosivši jima dopust za nedoločen čas, kar njemu nič težkega — saj so ga smatrali splošno za bodočega poveljni- |»*■"*: tars ke grade, kakor hitro zapade sedanji nemilosti padišaho- Ib^tirto je°veljalo za takrat; Ali Kemal je ostavljal Carigrad v , v i /*1 o cr\ mu Tvnonnoi ctlr-v»V4--i .■wr>,XiJ^l 1 «»« TJ „ 1 • r T Vpm pričakovanju, da. se mu posreči skriti rešiteljem Helene in Je- ** • „1«^! in rke svojo sled in spraviti nesrečnici izlahka preko Soluna ali kakega ■ — 1 bližini v svojo divjo domovino. Zdaj, ko je vedel, da aia t njegov, - - —«----d, *— -** zasleduje pogumna četa krepkih mož, pripravljenih vsak trenotek- f se spravdajo z njim po pravu puške in noža, ki sta bila tiste čase [Višja sodnika v količkaj manj obljudenih krajih turškega Balkana moral tudi on obdati z ljudmi, ki ne bi zbežali na prvi strel iz .kresa. Tak človek je sicer vsak Arnavt: temu narodu manjka vse, kar vajeni smatrati za znaik človečanstva, ne manjka pa mu nikjer in nikoli onega zverskega poguma, ki se vrže brez premišljanja smrti naproti. In tudi Arnavtov ne manjka nikjer na balkanskem poluotoku. ne v najsevernejših pristaniščih Adrije, ne v Carigradu in gotovo yj De v Ivavali. Brata Kemala sta torej opustila misel na izkrcanje t tem pristanišču, sklenila pa sta, da pošljeta na suho Josufa, najzve- stejšega vseh Alijevih zvestih. J “Tu imaš denarja,” mn je velel Ali pri slovesu. “Ne štedi ga — 'I »lej samo,.da najdeš in najameš pet ali šest krepkih mož, ki se ne boje smodnika ali jekla. Stori to kjerkoli, a glej, da opraviš kmalu. Iz Ka¬ rale hiti nemudoma v Dramo; sedi tam na železnico in glej, da boš takal pojutrišnjem zvečer z vso četo na obrežju morja, tam kjer se izliva.Struma v Orfanski zaliv. Ali veš, kje je to?” Ne vem, gospodar. Toda ne skrbi: ljudi najdem, .za pot povpra- jam, in če mi ni namenjeno prej umreti, — pojutrišnjem, ko pade jirai, bom tam, kjer ukazuješ ...” “Vrlo, Jusuf; hodi zdaj ...” S tem je bilo vprašanje rešeno. Ali Kemal je bil sicer podaljšal pojo pot v domovino za več dni, toda zavaroval se je bil presenečenja, |Bbi'bilo vse prej nego neopasno. najv>J a JACHIKE in bol. .. te po naš ilnstrovairt ti, tdje živeli > iarave in brfi® nogočezalpJ ■ zadovoljstvo 1 eaz :raka m as prisl ^ Iržat’ naše p 11 )2 dra*l«l' < 1 viln° o. Nihče izmed naših prijateljev na “Floridi” ni slutil, da jih je od krilo dvoje neprijateljev; pač pa se je porajala med njimi ista misel kakor v glavi Alija Kemala — da solunsko pristanišče ni pripraven kraj, kjer bi mogla Arnavta spraviti svoj plen na suho. In čudno: baš Ivan, ki je bil drugače vsaj navidezno najbolj v skrbeh za Jerico, je bil zdaj tisti, ki je zagovarjal s posebno vnemo prvotni načrt, ustvariti si v Solunu izhodišče nadaljnega zasledovanja: “Izprva sem bil malodušen, zdaj pa vidim, da nas vodi naklonje na zvezda. Privedla me je že v Carigradu na pravo sled, in ravno oua me tudi zdaj navdaja s slutnjo, da moramo v Solun. Morda se res ne izkrcajo v tem kraju ... ne čisto tam, marveč kje v bližini . . . Toda bližina Soluna jim je potrebna zaradi ugodnih zvez z Alba¬ nijo, zaradi tega, ker hočeta Arnavta nedvomno poiskati par ljudi za spremstvo, in končno zato, ker morajo biti ti ljudje oboroženi. Po že¬ leznici ne morejo bežati neopaženo, in tudi ne bi prišli daleč, ker ne vozi v tiste kraje . . . Sklepam torej zanesljivo, da se pokaže v So¬ lunu vsaj eden — Ali Kemal sam ali brat njegov.” “Prav imaš,” je pokimal Dušan in dodal še: “'Pa tudi če ne sto¬ pi v Solun niti ta, niti oni — mi se tam opremimo in počakamo par dni. Ako bi se izkazalo potrebno, pošljemo Marka in Jankoviča v kraje, skozi katere morata Arnavta, ako hočeta priti domov; nič ni lagjega. kakor dobiti ljudi izmed naših, ki bodo pazili in na« obevstijo, ako zapa zijo kaj sumljivega. Štiriindvajset ur nato, ko stopimo na solunska tla, imamo svojo policijo po vsej Makedoniji, in še malo zaneslivejšo od turške. Lahko pa si izberemo tudi drugo pot ...” “In ta je?” je prašal poročnik Wheeler. “ Ako počakamo v Solunu toliko časa, kolikor ga potrebujejo na¬ vadni parniki, ki vozijo tjakaj iz Carigrada, pa ne dočakamo ničesar, lahko pustimo v nemar vse drugo in krenemo naravnost proti Kema- lovemu rojstnemu kraju Spotoma ojačimo svojo vojno moč, in če me vse ne vara, zalezemo razbojnika tik pred vrati njegove kule, kadar se vrne nič hudega ne sluteč in misleč, da je že varen pred našo in božjo kaznijo . .” “Potem bi vedel jaz še nekaj zaneslivejšega,” se je oglasil Estour- nelle. “In to je —?” so prašali navzoči z napetostjo. “Storimo oboje; potem nas usoda ne more ukaniti, in dvoma ni, da se konča naš pohod s popolnim uspehom ...” Ta pogovor se je vršil v trenutku, ko je plula “Florida” mimo rta Posidi; zavila je proti severu — bili so v solunskem zalivu. “Zdaj je ena popoldne,” je dejal Ivan Dušanu. “Pred večerom bomo v Solunu . . . Kdo ve, ali dovolj zgodaj, da lahko ukrenemo še nocoj kaj v prilog svojim načrtom? ...” Kaj pravite, Mr. Brown?” je prašal Dušan Amerikanca. “Koliko časa vozi ladija od tod do Soluna?” “Na srečo Vam lahko postrežem z odgovorom. Običajni parniki rabijo pet ur —če vozijo brzo, tudi manj. S “Florido 'bomo potrebova¬ li največ pičle štiri ure, ako se ne zgodi kaj posebnega.” “Zdaj je ena ... še štiri ure ... ob petih smo tam,” je računal! Ivan sam pri sebi. “Od petih do noči ... do trde noči ... je čas, kil ga porabimo lahko za rekognosciranje. Ali ne, Dušan?” se je obrnil k pobratimu in mu razložil misel. “Kako pa da,” je odgovoril ta. “Znanje s krajevnimi razmerami je povsod dragoceno. Tudi Marko je že govoril nekaj sličnega ...” “V Solunu dobimo svoje ljudi,” je zamrmral Marko. “Kako svoje?” je zategnil Ivan. “Komite; sigurno jih je nekaj skritih v tem mestu . . (Dalje prihodnjič.) Prihajač. Povesi. — Spisal Dr. Fr. Detela. K« ki J e anj e m Uto. ram 0 na 1 VE* 1 * ■nem p |j d 1 . (Dalje.) Ih-nie p ^ritiiostije bila vsa shujšana, in umiralo ji je že upanje, da pftni 6 er ’ a !’’ se vme > da bode katerikrat njegova. Nje v pi- Ljaeva° mel1 ^ iu Frančine besede so bile pač le nagajanje ali fejj- , n -! a > ® a j 'govorila tolikrat že s Čedinom, in še v misel ni vzel ’ a Je bila ona nekdaj njemu za sneho izbrana. O, res je, kar je lw jni »? e ' S ° Ze iskali druge neveste; ona čaka zastonj, »ejše ja 1,0 * e . m ^ s b, se ji je zdelo življenje doma še nežno¬ st t a L n’ S v a S] ' J e > da bi pač zdaj vzela vsakega, kdor bi prišel smr Arzena ne. i ,-j a j P '' a sta P™]a razgrajat v hišo, in Minica je tekla (k materi pro- Irje p 0 J* ' ov ( °d> da gre k Čedinovim, da jim kaj posodijo. Mati jo por 6 J 8 ' ^ ac * ar l' az umrjem,” je dejala, “potlej pojdi, kamor ^$inu ^ n ° d6kle ’ komaj čakaš moje smrti!” Jela je vzdihova¬ nj “ti m . mozu ’ ki sta jo imela tako rada. “Ti pa me črtiš,” je de- '°'da se” 0181 m °^ a k®i- Ciganje so te zaunenjali. Vidiš, v kaki stiski ^Počaka ni ° ram ° sramova ri pred vsem svetom, in ne da bi pomagala. L ‘Oh ^ Ob /P abo se ti še 'bode, kadar mene ne bo več!” % , mabl ’ ’ i e ihtelo dekle, “saj delam kolikor morem, in sto - r^karhoeete.” P e i , ker >a ^ ^ ' za ^ eba i zn °va očitati, da je ona kriva vse nesreče in Paj e v ^ . Se b)ra ni Stržena, ki edini bi jima mogel pomagati> in zlo- L “0^° ki se je bila upirala toliko časa. w.” _J Sa J bom vzela,” je tarnala deklica, “samo hudi ne bo- ' ^inie a ° m ^ ena i e odšla mati. ponean ^ 1,6 0, k?edela nema, brez misli; zdelo se ji je, kakor da N Vo]j e , D ' ,en ? življenje. Črez nekaj časa je vstala in šla, kakor [fjeingk Svo l° stanico. Zagledala je rožmarin na oknu, in storilo Nla v r gv ?' ‘^Pomnila se je Petrovega odhoda: isti večer je bila po- fJe 8epet a .] ro ™ laa 'i 11 ov, ki ga je bila namenila Petru. “Če se prime,' " 'Prijel 8 pra ‘ ZHOV erna, “se povrne Peter, in jaz bodem še njego- hea p a J 6 l e r °žmarin in se razrasel, da ga je bilo veselje gledati, kjalaolj 1 l e / Ie(J ala sedaj žalostna. “Oh, le zveni in posuši se!” e Pr°č ; t • a l°f e - “Kaj si zazelenel in mi budil prazne nade!” Ozrla ji je visela podoba križanega Zveličarja. Ta pogled iJlisko^a c ru gih misli. Pred dušo ji je stopilo vse prošlo življenje, DiČe^ Se l e vrstila doba za dobo. Kako naglo je vse minulo! lla v eča 8r t n ° Se ji -i' 6 zdel ° vse ! In za t0 m i nl ji vost j 0 se j e razpro- C f5 ° De j St ' Pokleknila je Minica in molila goreče in lahko, kaikor F 0 'bo^ P ros ila odpuščanja, če se je katerikrat pregrešila zoper vs e l ap0 T ed - Ostala je mirna in šla po svojih opravkih in t ,^ v eČer j, ar ii e i n 'kar se ima zgoditi. ■ tj” s e Prišel po stari navadi Stržen. “Nocoj vprašajte Mi- F 8 Stržen Je nasmeh nila krčmarica; in ko je prišla Minica, ji je 7% 0 Da P r oti in jo zagrabil za roko: “Kako je, Minica? Kdaj ^ a dar atb ° ? ” L^Sto" h ° C ® te ’ gospod Stržen,” je odgovorila mirno. ,?V, mamk Vedza sproti vsega v obilici. | bov. za vpo- I rabo je na listu, ki , je ovit okoli ste- Afrikanec 'in njegovi pradedi se [_ Lepše mladiče prihranite za ple- menice, tako komandirajo, da 'živijo brez j me, slabe pa prodajte, prodajo se Cena 25c ln 50c dela; in misijonarji belokožmili j v mestu vedno lahko. Mladičev ni v lekarnah. ver imajo težkoče, da bi vbili Afri- 'kancu v glavo uk, da je neko ne¬ vidno bitje; katero nazivamo Bog, preklelo človeštvo i-n mu je nalo¬ žilo kazen, češ, le v potu sv-ojega obraza boš jedel kruh. On malo pozna življenske težkoče, katere nazivlja sveto pismo osat in trnje, in živi brez skrbi in brez dela tja en dan. Ljudi, katerim daje na¬ rava vse kar potrebujejo za živ¬ ljenje, je toraj težko 'zvabiti na delo na bombažna polja, kjer bi služili denar, katerega nimajo za kaj rabiti. Angležki bombažni kralji vgibajo radi težkoč v Afri¬ ki, -namočiti Mesopotamijo in jo kolonizirati z Italjani, ki -so vaje¬ ni takega podnebja, in jim dati vdolbnosti, ki bi jih vabile v Meso¬ potamijo mesto v Združene drža¬ ve in v Južno Ameriko, kamor se izseljujejo v velikih množina-h se¬ daj. Tudi Jude se misli zvabiti iz držav, kjer jih preganjajo, nazaj v svetopisemske pokrajine. Kedaj se bo vse to vresničilo, se ne ve. Gotovo pa je. da bo v sedaj neob¬ ljudeni in puščavski Mesopotami- ji zopet enkrat raj, kjer bo živelo stotisoče prebivalstva; vendar se¬ danje nemirne razmere v Evropi bodo ta vzvišeni načrt gotovo za¬ vlekle za več let. treba krmiti; -to preskrbijo stariši, 'zato je pa z goloibjorejo manj sit-: r.Afl. Richter «10. -no-s-ti kot s kurjefejo. Mnogo sre če! 74-80 VVashing-ton Street Vsem onim, katerim smo list vstavili, in kateri so naročnino po¬ zneje zopet obnovili, ter so nam 'pisali, da želijo imeti številke Na¬ rodnega Vestnika za nazaj, uljud- no -naznanjamo, da ne moremo vstreei, ker tiskamo le toliko izri¬ sov. kakor je absolutno potrebno. Kdor hoče, da se mu list ne vsta¬ vi, naj plača naročnino, če pa te¬ ga ne more sedaj storiti, naj nam piše dopisnico, kedaj bo zamogel naročnino poravnati. Tekom tega meseca vstavili bomo list vsem, 'kateri -ne obnovijo naročnine, ali ne pišejo, da hočejo to storiti v določenem času. Narodni Vestnik. NEW YOEE, n. Y. \ NAŠI ZASTOPNIKI. | ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik” ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: razprodaja knjig. Narodna biblioteka, nepopolna, Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Hegiar, Buhi, Vincenc Mikulich, Aurora, Martin Grahek, Section 30. Marko Majerle, Hibbing in Kitzville. Frank Oven, Rauch in Silverdale. TRIJE UTONILI. Cass Lake. Minn., 19. avg. — V Cass jezeru je utonilo danes zve¬ čer troje oseb, in -sicer zako-n-ska Iste d i-n Roy Ha llum. DOPISI. (Nadaljevanje šeste strani.) New Duluth, Minn. že starodavni narodi; zgiradil 1 pa še tri nove. Porabil -bi nekaj starodavnih kanalskih strug, in zgradil bi še nove. Kakor hitro hi bilo to 'zemljišče prodano, naj bi se, po Willockovem predlogu irigiralo še ostalo ozemlje, tako, da bi se prelstvairilo okoli šest miljo¬ nov akrov sedanjih puščav v ro¬ dovitna polja V njegovem prora čunu navaja ta slavni angležki hi draulični ženij, da. bi preživela Mesopotamija lahko dva miljona človeštva, in da bi to človeštvo bogatilo s -kmetijstvom, ker vspe- a v inesopotamskem podnebju vse, ako se da zemlja vode. Poleg lastnih potrebščin bi se pridelalo toliko, da bi se lahko izvozilo na leto okoli dva miljona toin pšenice, okoli štiri miljone stotov bomba¬ ža, in ogromne množine drugih pridelkov. Poleg tega bilo bi paš¬ nikov za miljone ovac in koz in v delti je prostora za sto tisoče goveje živine. Po njegovem načrtu bi se morala zgraditi železntc-a odi mesta Bagdad do Damaska. in stranske železnice In in tam. da •bi imeli kmetje pripravila sredst¬ va za izvoz pridelkov. Turška vlada je imela ta načrt v pretresu, vendar zdi se ji baje tako velikanski, da ga najbrže ne bo skušala vresničiti še nekaj let. . Dovolila je pa sto miljonov do¬ larjev za obnovljenje nekega jeza, da se ohrani isti kos zemljišča, ki je sedaj v poljih. Dvoma pa ni, da se bodo v-stanovile prej ali slej ka¬ pitalistične sindika.de, ki bodo iz¬ rabile načrt, in tako bc tudi to ogromne podjetje v rokah privat¬ nega kapitala. 'Svet potrebuje ve¬ dno več 'bomlbaža in Mesopotamija je najbolje kraj zanj. Zato so za¬ čeli že angležki lastniki predilnic in tkalnic metati oči po Mezopota¬ miji in dolgo- -ne 'bo ko bodo v se¬ danji puščavi krasna polja. V Afriki je sicer miljone akrov zem¬ ljišč, ki ležijo v divjini, in ima¬ jo vse lastnosti za pridelovanje -bomlbaža. Vendar tam manjka de¬ lavcev; domačini so divji ali pa leni in importira.no delavstvo ne mofe prestati hude vročine. Tudi je velika ovira dejstvo, da posta- Novi avstrijski prestolonaslednik. V Olomcu izhajajoči “'Selški Li- stv” prinašajo kairekteristiko no¬ vega prestolonaslednika. V tem Članku pravijo, da je prestolona¬ slednik v svoji rodovini bolj-Fran¬ coz, kakor Nemec, ker je njegov materni jezik francoščina in ne nemščina in -ker je njegova sopro¬ ga francoskega rodu. Nadvojvoda je najbolj naklonjen konservativ¬ nemu plemstvu. Po svoji soprogi nadvojvodi-nji Žiti je v svaštvu z grofovsko in vojvodstvo rodovino Beaufort, ki je stal na čeln zaradi pogreba Frana Ferdinanda demon strujoče aristokracije in ki ji je v svaštvu tudi s knezi Lobkovici in grofi 'Sylvia — Taroucca je zado- bil v zadnjem času volilno mesto v konservativnem plemstvu. Po pogrebu nadvojvode Frana Ferdi¬ nanda je imela visoka aristokra¬ cija pod vodstvom grofa Beaufor- ta sestanek, na katerem si je prise¬ gala, da bo delala za enotno veliko Avstrijo s popolnoma ravnoprav- nimi narodi. Videti je torej, pravi¬ jo “Selške Listy”. da se konserva¬ tivna aristokracija ne bo umakni¬ la takozvani ustavovern-i. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. A. P. Joliet, 111. — Mi bi Vam priporočali, da začnete ©Irje-rejo z malim, -da -se stvari naučite s skušnjo. Deset akrov ne čez 5 milj od mesta bo zadostovalo. Vpeljite dobre pasme kur 'za nesenje. Leg- horns so najboljše, vehdar so -maj¬ hne. Mi bi Vam priporočali Rhode Island Reds in Plymouth Rock,s. Te dobro nesejo in so tudi velike ter imajo dobro meso. Ako mislite iti v ta biznes, rabiti 'boste morali valilnike. “'Syphers” je eden naj¬ boljših inkubatorjev. Treba se je pa s skušnjo priučiti, kako te stro¬ je oskrbovati. Nar. Vestnik pisal je že podrobno ,o tem. Par krav, majhen sadovnjak in vrt za zele¬ njavo bi Vam bil v veliko pomoč. Ako nimate nobenih skušenj, osta¬ nite še v delu in skusite stvar do¬ ma z malim. Kurjerej-a Vam bode v zabavo in zraven se boste mno¬ go naučili. Videli -boste, če Vas stvar veseli ali ne. Da, golobjereja se dobro spla¬ ča. Par' golobov se la-liko prebrani za $1.00 na leto in ta par bo imel najmanj ducat mladih. Mladi go¬ lobi se v mestih lahko prodajo, in dobili boste za ducat mladih golo¬ bov $3.00 do $6.00, recimo pov¬ prečno $4.00. Ostane toraj $3.00 Cenjeni urednik: — Ker že ta^ ko -dolgo časa nisem prišel v jav¬ nost, -bode mogoče že k-do mislil, -da sem šel nad Ruse ali Srbe, in da že iščem ikje na bojnem polju svojo glavo. Temu pa ni tako, pri¬ jatelj, jaz sem še ved-no tu med 'živimi, ker sem proti vojni, pa naj se vojskuje kdorkoli, m-a-kar kon¬ zul iz St. Pavla, Luka in vsi tisti, ki se veselijo vojne. Kar je zaved¬ nega proletarijata, mislim, da je vsak proti vojni. Jaz sem vseka¬ kor, in mene ne dobijo za to krva¬ vo delo. Sicer pa nam preti tukaj nova vojna, ker so začeli iz tukajšnje jeiklarn-g tako pridno odpuščati de¬ lavce, da jih je ostalo samo še o- koli 30. Še pred.dvema tedni nas je 'delalo do 1500, da je tedaj med sedanjim številom delavcev veli¬ kanske razlika. Čuje se, da se tudi drugod slalbo dela, in da je po¬ sebno U. -S. Steel korporacija usta¬ vila delo po celi državi. Živila se draže, delavce odslavljajo, da nam torej res ne kaže drugega, kot za¬ četi z vojno. Seveda ne mislim ta¬ ke vojne s klanjem in pretepom ter pobijanjem drug drugega, am¬ pak vojno z glasovnicami, s kate¬ rimi -se dajo priboriti boljši Časi za nas brez prelivanja krvi. Zato¬ rej, delavci državljani, volite v za¬ konodajo delavske boritelje. Kdor ni državljan, naj si pre-sk-rbi po¬ trebne listine in stopi na stran za¬ vednih delavcev, ter se naj bori proti sovragu kapitalizmu, da ga strmoglavimo in vržemo v prepad, da ne bode -mogel nikdar več usta¬ li. Le škoda, da je tudi med nami precej takih, ki pravijo pre-d vo¬ litvami, da bodejo volili za socia¬ listično stranko, potem -s-e pa ustra¬ šijo 'bossov in raznih priganjačev te-r volijo proti svoje-mu prepriča¬ nju. Kadar volite, volite nevstra- Šeno, ne 'dajte se preplašiti z razni¬ mi grožnjami, drugače nikdar ne dosežete zaželjenega cilja. Pozdrav vsem rojakom ši-rom Amerike. J. K. 6 snopičev,.— - 60 c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1.5- Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35„ Poduk novopriseljencem z ze¬ mljevidom Z-druž. -držav ... 35„ Nihilist . 25,, Roman Job ar a.20„ Slov. angl. elovnina.1. — Pravila dostojnosti.—. 25c 'Pripovedke za mladino ... —. 25„ Solnce in dež.—. 25„ življenje prestolonaslednika lu-dolfa .$1.00 Ženinom in nevestam. Spisal škof Ant. Bo-nav. Jeglič.. .$—.25c Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnima je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: MICHIGAN: Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, Baltic. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Illanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Graf ton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank meh, 243—lst Ave.. Milwaukee Alojz Golob, 304 Franklin St., - Washington. mojega ma iz vasi Za l a se nekje Port cenjene rojak" na?? . naznanijo njegov ve zanj, ali • Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. na J mi Pa- ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek, La Salle, Ul. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, m. Tony Prosen, Granville. Dominik Jerše, Virden. Frank Kreffel, Nokomis. Mrs. Fiw 694 R ~ 1 (8-24) ’ R A , SPOMINJAJ^ »m prilikah i 11 GA ZAVETIŠČA V tfifpoD ŽaPSŽpAVST INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton. Ind. Frank Baudek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. Frank Krebs, Universal. Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬ dianapolis. DRUŠTVENI slovenskem OGLU DRUŠTVO “Slov ŠT - H4, J. S. K. J. - ka Ut, PENNSYLVANIA: POTREBUJEMO mladega moža za delo zvečer. GLEASON & FLEMING 303 Grant Avenne, Eveleth, Minn. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA John šetina, 1111 Woodway, Braddock. Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Martin Klinar. Johnstown, Pa. Frank Remic, Bušk. John Larnuth, Marianaa. Frank Mikjaucich, McDonald. Martin Koroshec, Ralphton. Anton Demshar, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. frank Sedminak, Yukon. Stefan Guna, Herminie. Vid Vodišek, Moon Run. A. Lavrich, Adamsburgh. Tomaž Previch, Universall in okolica. Josip Čebular, Vandling- Math. Fetrich, Noblestown in Cliff Mine. lin P ru ®l vo zboruje ...v Up v meseca ob m o ‘ '■• Gleasonovi dvorani ' 1 i Pristopnina znaža DRUŠTVENI 0 tt u MARCO BLUTH, j; JOHN E. smrekah JOSEPH S. KOCHLuri JACOG- PREŠ 1 REN, C l:l 23. avg; • Sete V Srbiji polkis° b; 11 ' P avstrijske i. ?8 polka..Seae srbsko i°i VtStanska brtka -n- • nA avg. srbsk' ,-ačeiadne 20. avg w naletele na . Avstrijska vo. x Ker je društvo var¬ čno le za mladeniče. oni mladeniči, ki ni ^ n glija, 22 ^ : ;vi ^Avstrijci v trk št. 1, J. S. K. J., na E! starejše slovensko i Jugoslovanske Kate Ely. Minn. — Redni vršijo vsalto nedeljo p KANSAS: Ferdinand Toman, Stone City. John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Colnmbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg. lath. šetina, Franklin, gnac Gabršček, Mulberry. Mike Krulc, Breezy Hill. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. -Tohn Globochnik. Diamondville, Wyo. Frank Koblar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter M. Barich, 234 E. Park Str., Butte. Peter B. Barich, VValkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East Helena. -ieo Sheringer, Roundup. DRUGI KRAJI. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. Josef Schneller, 638 Bushwick Ave., Brooklyn, N. Y. John Ruzich, ( Wardner, Idaho. Josef Strukel, Bryant, Okla. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny Lind Ark. Anton Taškar, Black Diamond, Wash. Frank Skvarš, Adamson, Okla. .. John Sterlekar, Sunny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah. Venceslav Branisel, Murray, Utah. Avstrija pis London, Anglija, 22 j; Lichange Telegra pod orožje vse r Bomba in, Anglija, 22. a v sredo francoske i rAe utrdbe v Kotoi Čel Jos. Skala-tovi dvorani- • LOllflrm A V* ^ poldne. - Društvo v ; »oon, Angina 2 pristop vse Slovane Zan™! j L . . 6 J a > 4 hko za smrtnino od S-; -GOJavlla '7 P 0 i, za bolniško podporo do J -1 , 1 - [ IZ retlOl gubo roke ali noge h— J , - rerRla 17 Iz- obeh rok ali nog. ali e-* . .. IZ KleVa t noge $800.00. s »- *;,j -Uirji ČpUj - v ., t $ 200.00 in obeh ofes L J ., ■ '-till pOrOClbl r, tako se plača popolna , - J ^ ■ P GUia O za popolno onemoglo. tete V Avstriii šnekoli ponesrečhe. - • 1 « L . v nt ma moške ln Seniste ' , ^ MICOC; Dri' F smrtnlne. — B®J“h \r> r D. - .. u 01l S si ne morete mlsIlt t- r ,,H V ,- *' *-hllSlla * čalo toliko podpor: or; ■ _ , ,. Ja, no z J. S. K. Jednoti. • ,. a .\j 7 n a ' * p:; an]a se nadalje S« 7a z srf?&:; več dni ki - Frank Gašperlin, pr™- M. Delach, Bor 61'-. • Banovetz, st., Bos 1 zastopnik. Društvo sv. M« ' leth, Minn. — Tl LV„- ' Šiovensko-Hrvatsko - s za pristop vse S ^ vf Slovensko- Hrva >v0 „ ». vsakega člana i«f-J nine, ter plažnj« ja lsf ; pestjo ? 30 2 o U 0 o 00 , 1 členkom $o0 u tPP sW.;J w^„bo polovico nrf.‘ za za%&ubo polo .lim 1 ] Malt oglasnik. Za oglase tujih in nepoznani! tvrd ne prevzame ne uredništvi ne upravništvo nobene odgovorno sti. Nekatere stvari so dobre, ven dar je boljši;drži, nego lovi. KJE JE Frank Kaplan, sedaj najbrže bi¬ vajoč v Hibbing, Minn. Pred leti sva bila skupaj v Duluthu. Kdor ve za njegov cdaslo' r , naj mi ga bla¬ govoli naznaniti, ali se naj pa sam javi, ker mu imam nekaj poročali. Marija Kocjan, 1115 W. Michigan Str. (2>G Duluth, Minn. do stopa-la -- r „p°av-- niča, ki s« 'LooO 1 kilo dobi » 5 I' b i v I«* 1 škodbe odčv.aoodpori vsaki nekoliko P w P n . dajo k dru t . o P r-»‘ ■* nodnore, ® ieu .jxaualo podpore, --- r)če viu. - 7*3 ivis-ubo ohen j n ža izgubo obe" v , vo pristopi'« 1 iumjb- v? tri mesece v » ,. « 1 upu na mesec; P“ a *bol»- ef » i, prevzame Z'® a dob® fj*p VOL čilo podpore ^ j-a .J < rv o mesec., m« 5 četrto nedelL Rojaki! ^giove" •oP^sko-o; 3» “ društvu, ■- j- gte , u, ' n , kakor tudi - asU podporo od smrti pa s" a 1.-0 se boce mrtnino^j r,a kea u .j ec u jeiS Ako s ® t j lv obrne svetovati, ^ gn j C W SO:JOto potf V nast 2i S° N emci 4 «Sa Ceha 1 ’ >t Sl ’ k al 1Z F S d o n a G f 02 °t< " Kis U ( ] > pc '•ithe' VveciurA-. in ? le - ki >k e . s le v »aj, ^p\/ I 4 adrvA'' r?«. Omrsu, nich, I. tari’ 1 '- st., % Frank jf iskovalci: rt I ” , ’ st vra# t Adams iiocadon^ Spruce Boča* ^ J val Location- SSi; J Hi nQ: %\- (L, St ,’L la. 23