MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitve In upravni Maribor, CtoapoakaMl.tl/TalaloauraJnlHv»<«0.uprava34*8 Izhaja razan nadalja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Valja maasCno prsjaman v upravi al po po(U 10 Mn, dostavljen na dom 19 Din / Oglasi po seniku / Oglasa sprajemo Ml oglasni oddelek Jutro- v Ljubljani t PoMnl eakovnl račun M. 1M0* JUTRA 99 Dokument nemške lojalnosti K ČLANKU »UNSER DEUTSCHES MARBURG« V LISTU »DER KAMPF«. Na drugem mestu objavljamo v današnji Številki v popolnem prevodu članek »Un-ser deutsches Marburg«, ki ga je priobčil dne 6. t. m. dunajski hitlerjevski »Der Kampi«. Komentar k temu izbruhu najnižjega sovraštva do našega naroda in naše države bi bil skoraj nepotreben. Pisčeva izvajanja govore pač dovolj jasno in glasno za stališče, ki ga zavzema. Prav tako skoraj ne bi biio potrebno zavračati v njem nakopičenih gorostasnih laži, ki so naravnost smešne, najbolj je pa smešna ta, da gledamo mariborski Slovenci s strahom v bodočnost, ker se zavedamo, da bomo morali izginiti. Zaradi vsega omenjenega bi bil torej odgovor na ta članek skoraj odveč, če ne bi iz vse njegove vsebine, iz stila in načina pisanja videli, da je bil napisan v Mariboru iz vrst naših Nemcev ali renegatov. To dejstvo je pa tako važno, da zasluži resnega razmišljanja in dokončne ugotovitve. Prav v poslednjem času nas je izzivalo celjsko glasilo naše nemške manjšine »Deutsche Zeitung« s trditvami, da so naši Nemci lojalni državljani in da nimamo nobenega dokaza za to, da mislijo drugače kakor govore. Pisec »Ptujskega pisma« je zatrjeval celo, da še noben naš Nemec ni bil obsojen pred sodiščem za js»ščito države v Beogradu zaradi protidržavnih dejanj, dočim so Slovenci že bili. Naš odgovor na to nesramno aluzijo, iz katere bi se dalo celo sklepati, češ, poglejte, mi smo lojalni, vi pa niste, je bil takrat: To se ni zgodilo samo zaradi previdne tajne organizacije, na katero pazite jezuitsko strogo, da ne pride vanjo nihče, ki ni v ognju prekaljen. Povedali smo pa tudi, da bi »ein Brief aus Ptuj« izgledal v kakem avstrijskem ali nemškem nstu čisto drugače, kakor izgleda v »Deutsche Zeitung«. Tedaj peč še nismo mislili, da bomo vzorec takega pisma, • zaenkrat »aus Marburg«, pokazali lahko že tako kmalu. Sedaj je tu! Objavljamo ga; preberite ga in sodite! Tako izgleda lojalnost intransigentnega dela naše nemške manjšine in njenega renegatskega priveska, kadar je za petami Št. lij! .V tem članku smo Slovenci »ropar-ki smo ugrabili Nemcem »nemški Marburg in Unterland«, smo »pritepenci«, »Paraziti«, »gospodarski m kulturni uničevalci Spodnje Štajerske«, ki »tre- pečemo v nepopisnem strahu pred zmago pravice in dnevom, ko bomo morali bežati iz Maribora in Spodnje Štajerske«. In v tem pismu nam naša nemška »lojalnost« napoveduje, da bo pognala iz »Marburga« vse Čiče, Srbe in Kranjce ter bo na magistratu izvesila zastavo s kljukastim križem kot prapor Velike Nemčije! Če ne bi bilo prav nobenega drugega dokaza kakor ta, bi pač več ko zadostoval, da opraviči vse ono, kar smo v »Večernlku« pisali doslej o nujni potrebi po reviziji naše popustljivosti na-pram hujskajoči nemški diaspori v Mariboru, Ptuju in Celju ter o njenem sramotnem renegatskem privesku! Mi pa vemo, da pisec tega članka, ki je Mariborčan, ni le sam takega mišljenja kakor ga izdaja tu, ampak imamo pri nas še nekaj sto njemu podobnih! Vemo pozitivno, da je Hitler zmešal glavo pred vsem večini naše nemške in rene-gatske mladine, ki v svojem blaznem srdu do nas in naše države zares misli, da bo že kar prihodnji teden napočil dan, ko bo na mariborskem magistratu za-vihrala zastava s kljukastim križem. Oni, ki so morda še dvomili o potrebi našega boja proti novemu iredentističnemu duhu dela naših Nemcev in nemčur-jov, morajo sedaj ta dvom izgubiti, a tudi naloga vseh oblasti, od lokalnih uradov do vlade v Beogradu je, da se zganejo in pokažejo, da prav nič ne trepečemo v nepopisnem strahu za svojo posest Maribora in Spodnje Štajerske! Dobro se sicer zavedamo, da je ni sile na svetu, ki bi mogla Maribor in to tisočletja slovensko zemljo še kdatj spraviti pod nemško oblast, da je stara zgodovina 1. 1918. zatonila za vse večne čase iiti da je »Marburg« in bo le pozabljena pravljica prošlosti. Prav zaradi te silne in povsem utemeljene zavesti ne trepečemo in se nikogar na svetu ne bojimo, ker dobro verno, da se je prav Hitlerju zopet posrečilo alarmirati proti Nemcem skoraj vesoljno človeštvo. Nočemo pa, da bi še nadalje redili na svojem narodnem in državnem telesu tako »lojalne« ljudi, kakor je pisec članka »Unser deutsohes Marburg« skupaj s svojimi hitlerjevskimi tovariši. Svojo državo smo ustanovili sebi in kdor je ne spoštuje, če je njen gost, nima pravice pričakovati naše nadaljnje prizanesljivosti. r NAD0LNY ZAHTEVA ŠE NADALJE R AZOROŽITEV VSEH ALI PA NEMŠKO OBOROŽITEV. PONOVNO PESIMISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA. PISANJE ANGLEŠKEGA TISKA. ŽENEVA, 20. maja. Ves svet Je gledal včeraj z veliko nestrpnostjo na Ženevo, kjer naj bi se izrekla najvažnejša beseda v sedanjem svetovno političnem močno napetem položaju. Nemška delegacija ni dala niti z besedico razumeti, kakšno stališče bo zavzela v razorožitvenem vprašanju po velikem programatlčnem Hitlerjevem govoru, ki je tako zelo na-glašal miroljubnost Nemčije. Popoldne ob 15.40 je otvorit predsednik Henderson sejo v nabito polni dvorani. Po kratkem predsedstvenem govoru je dobil kot prvi besedo vodja nemške delegacije Nadol-ny, ki je imel zelo kratek in izčrpen govor. Med njegovim govorom je bila v dvorani grobna tišina. Glavna zahteva Nemčije je razorožitev vseh držav do višine nemške oborožitve, oziroma enakopravna oborožitev Nemčije do sedanjega stanja ostalih velesil. Nadolny je dal konferenci jasno razumeti, da Nemčija od tega svojega načelnega stališča ne bo odnehala za nobeno ceno in pod nobenim pogojem. ŽENEVA, 20. maja. Tukajšnje kroge je izjava šefa nemške delegacije Nadolne-ga razočarala, ker se.je ugotovilo, da s« položaj tudi sedaj še ni prav nič spremenil. Nemčija je na najboljši poti, da se posluži le nove taktike. Ženevski tisk jo mnenja, da so se sicer duhovi nekoliko pomirili, vendar je ostalo jedro problema nespremenjeno. »Journal de Gčneve« Rooseveltovo delo za gospodarsko konferenco stabilizacija valut, načrt za rešitev vojnih dolgov. POGAJANJA. NOVA WASHINGT0N, 20. maja. Kakor se doznava iz uradnih krogov, je sklenil predsednik Roosevelt povzeti iniciativo za zagotovitev pozitivnega konca svetovne gospodarske konference in to na ta način, da se bodo najprej stabilizirale najglavnejše valute, ki so ukinile zlato podlago, ker bo le tako mogoče doseči konsolidacijo tarif, o nameravanem od-nošaju med dolarjem in angleškim funtom še ni nobenih pozitivnih vesti, vendar se pa splošno pričakuje, da se bo obdržala dosedanja relacija 3.90. Ob-onem se doznava, da je stopilo vprašanje vojnih dolgov v odločilni stadij. Predsednik Roosevelt je napravil v tej smeri že svoje sklepe in bo predložil uajbrže že v nekaj dneh senatu posebno poslanico v tej zadevi. Takoj nato bodo Združene države pričele pogajanja z dolžniškimi državami in bo o teli pogajanjih stalno obveščen tudi senat. Predsednik Roosevelt pa vendar ne bo zahteval od senata v tem vprašanju nobenega posebnega pooblastila oziroma polnomočja Intudine namerava v ta pogajanja vpletati ameriške reprezentančne zbornice. Odgovor male antante Rooseveltu BUKAREŠTA, 20. maja. »Cuven-tul« poroča, da bodo poslale države male antante odgovor na Rooseveltovo poslanico sicer posamezno, vendar pa bodo besedila teh odgovorov popolnoma soglasna. V svojem odgovoru bo mala antanta izjavila, da se pridružuje iniciativi predsednika Roosevelta, vendar pa bo zahtevala razna podrobna obvestila o razorožitvi, ker govori poslanica le na splošno o tem vprašanju. Ministrski predsednik Vajda Voevod ie imel zato daljši tclefo-nični razgovor s Tituleseom, kateremu je sporočil zadevne smernice male antante. piše, da hoče Nemčija razorožitev drugih držav, obenem pa oborožitev same sebe. Tako stališče pa je povsem nasprotno duhu Rooseveltove poslanice in splošnim razorožitvenim smernicam. List pravi, da bo morala Nemčija na vsak način opustiti svojo zahtevo po oborožitvi. Prilagoditi se bo treba kompromisu, po katerem naj bi se določila petletna razorožitvena etapa In bi se v teku nje sedaj oborožene vojaške države razorožile, ne da bi se dala Nemčiji medtem prilika, da zviša svojo oborožitev. LONDON, 20. maja. Izjava Nadolnega se smatra tukaj kot izraz nemške dobre volje, vendar pa je glede ostale presoje položaja v Ženevi javnost zelo skeptična. »Times« pišejo, da je sporazum sedaj bolj mogoč kakor prej, vendar pa bo morala Nemčija popustiti še v nekaterih vprašanjih, da bo mogla prepričati svet o svoji miroljubnosti. »Daily Telegraph« piše, da kaže ženevski barometer, ki je še pretekli teden napovedal vihar, zopet lepo vreme, vendar pa zadnji oblački niso še izginili. Gotovi krogi v Ženevi se še vedno boje, da Nemčija ne bo dovolj praktično dokazala svoje miroljubnosti. V tem primeru bo Francija z vsemi sred stvi skušala onemogočiti angleški raz-orožitveni načrt, ker zahteva Francija izdatne varnostne garancije, preden bi se mogla odreči svojega ofenzivnega orožja. Kapitulacija poražene Kitajske ZNAČILNA IZJAVA POSLANIKA D EBUCIJA V WASHINGTONU, — KITAJCI SO SE POPOLNOMA VDALI IN JAPONCI SO OBSTALI. WASHINGTON, 20. maja. Japon skl poslanik Debuči je obiskal ameriškega državnega tajnika Hulla in je po končanem razgovoru izjavil novinarjem. da japonske čete ne nameravajo okupirati Pekinga in Tientslna ter da smatrajo Veliki kitajski zid za naravno mejo med Kitajsko in novo državo Maidžukuo. Japonske čete, ki so danes na ozemlju onstran Velikega zidu, se bodo po zatrjevanju Debučl-ja v najkrajšem času umaknile na omenjeno črto. PEKING. 20. maja. Japonci so svoje prodiranje proti Pekingu nenadoma prekinili. Japonske konjeniške patrulje. ki so zasedle že predmestne ulice Pekinga, so se umaknile, prav tako pa se je ustavila pred mestom tudi pehota. Še nepotrjene vesti poročajo da je gornje pripisovati ugodnemu zaključku kitajsko-japonskih pogajanj za premirje. Kitajci so baje pristali na ustvaritev nevtralnega pasu ob Rumeni reki, obljubili pa so tudi, da se ne bodo nikakor vmešavali v man-džurske zadeve in so se odrekli bojkota japonskega blaga. Obenem bo priznala tudi samostojnost Mandžurije. Manifestacije proti reviziji PRAGA, 20. inaja. Češkoslovaški narodni odbor Je sklenil na svoji seji, da odločno odklanja vsak poskus revizije mirovnih pogodb. V Bratislavi ho 28. maja velika narodna manifestacija, na POMLADANSKI ZAGREBŠKI ZBOR 5 7. V. - R. VI 1533. Jubilejna OBRTNA RAZSTAVA Zveze hrvat&kih obrtnikov. X. SALON AVTOMOBILOV XIX. POLJEDELSKI SEJEM HIGIJENA V DELAVNICAH Z naprej nabavljeno legitimacijo Z. Z. na Železnicah brezplačen povratek, na Jadr. parnikih višji razred za ceno nižjega. Leciti-macije.so dobivajo v vseh večjih mestih pri »PutnJku«, v vseh podružnicah. Prve Hrvat-ske Stcdloiiice in 'pri ostalih 'denarnih zavodih ali pa se na) naroče neposredno prt uora vi »Zagre;bškcga Zbora«. 182k kateri bodo navzoči tudi mnogoštevilni pedstavniki ostalih držav male antante in Poljske in na kateri bodo zbrani energično nastopili proti vsakemu stremljenju po reviziji mirovnih pogodb. Slične protirevizionistične manifestacije bodo prirejene tudi v Brnu, Opavl in Košicah. predstavniki ostalih držav male antant« v Pragi bo 29. maja v sejni dvorani praškega magistrata tudi velika manifestacija proti reviziji mirovnih pogodb. ZMAGA POLJSKIH LETALCEV DUNAJ, 20. maja. Pri včerajšnjem tekmovalnem poletu nad Alpami, ki so se ga udeležili najboljši avstrijski, italijanski. madžarski, angleški in poljski letalci — Nemčija je odklonila sodelovanje z ozirom na znani napeti politični položaj med obema državama — je zmagal Poljak Bajan, prav tako pa ic ostaja tudi druga nagrada v vokali Poljaka Ludzinskega. Ostali tekmovalci so douela odrekli. Dnevne vesti Počitniški pedagoški tečaj na Pohorju »Pedagoška Centrala« v Mariboru priredi z gmotno podporo banske uprave v Ljub Hani v dneh od 3. do 15. julija t. 1. počitniški pedagoški tečaj pri Ruški koči na Pohorju <1250 m nad m. viš.). Tečaj je zamišljen kot spojitev pedagoškega študija z letovanjem ter bo nudil udeležencem obenem s strokovno izobrazbo tudi nekaj oddiha in razvedrila v svežem planinskem znaku. Predavanja se bodo vršila na prostem med zelenjem, za slabo vreme pa je na razpolago prostorna dvorana. Dopoldne bodo predavanja, popoldnevi pa bodo služili solnčenju, kopanju ter izletom na Pohorju. Ob večernih urah bodo prosti razgovori o dopoldne predelanih problemih. Program tečaja bo v glavnem naslednji: 1. Biološke osnove pedagogike. —Prosv. mšp. v p. dr. L. Poljanec. 2. Očrt novejšega pedagoškega miadinoslovja. — Prof. dr. Fr. Zgeč. 3. Glavimi problemi pedagoške sociologije. — Prof. dr. J. Jeraj. 4. Didaktika nove šole. — Prof. G. Šilih. 5. Problemi podeželskega šolstva. — Šol. uprav. K. Doberšek. 6. Izbrana poglavja iz slovenske slovnice in stilistike. — Giimn. ravn. v p. dr. J. Tominšek. 7. Tehnika risanja na šolsko tablo. — Prof. R. Klopčič. P. C. je preskrbela, hrano in stanovanje za ceno 35 Din na dan, tako da bodo znašali stroški za ves tečaj okrog 450 Din. K temu pride še 50 Din vpisnine, ki naj se vpošlje P, C. takoj po obvestilu o sprejemu. Radi omejenega prostora bo mogoče sprejeti največ 45 učiteljev in učiteljic. Reflektantje naj se prijavijo z navadno dopisnico najkesneje do 10. junija t. J. tajnici P. C. gdč. Josi-pini Mlinaričevi, strok, učiteljici v Mariboru, Vrtna ui. 23. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Po sklepu tečaja bo prejel vsak udeleženec potrdilo, da je prisostvoval predavanjem. Odbor upai, da se bo temu razpisu odzvalo čim večje število učiteljstva iz vseh krajev Slovenije. — Pedagoška Centrala v Mariboru. SOKOL MARIBOR MATICA - 25. MAJA REVIJA SODOBNE TELESNE VZGOJE POZIV NAŠI NEMŠKI NARODNI: MANJŠINI! Na drugem mestu objavlja-: mo članek »Unser deutsches Marburg«, priobčen v dunajskem hitlerjevskem listu »Der Ker govori člankar v ime- nu vseh naših Nemcev, pozivamo njihovo tukajšnje predstavništvo, da javno izjavi, če se solidarizira z njegovo vsebino aii ne? Najboljši odgovor bi bilo javno zborovanje z javnim odgovorom, da bi .videli, kdo bi se ga udeležil in kdo ne! Iz seje upravnega odbora mestne občine. Na sinočnji seji upravnega odbora je bilo rešenih več tekočih zadev. Med dragim je bilo sklenjeno, da se prično takoj restavrirati prostori bivše uradniške menze v kazinskem poslopju. Prvotno (nameravana; adaptacija teh prostorov se me bi obnesla, ker je hišna goba uničila zidovje in tla ter so prostori potrebni temeljite renovacije. Stroški za preureditev so predvideni na okroglo 80.000 DSn. Prekmurci v Mariboru. Danes ob 9. url je prispeta v Narodni dom vesela družba Prekmurcev iz Bogojine. V imenu Ljudske univerze jih je pozdravil g. prof. Drnzovlč, v imenu mestne občine magistrati« direktor g. dr. Rodošek, v imenu tukaj živečih Prekmurcev kOrni vikar g. Kolone hi v imenu Ženskega društva ravnateljica ga. Stupca. Na moč ugodno je uplivala prisotnost številnih članic tega društva, ki so pripomogle, da se je tafcoj (razvil potrebni prijateljski stik. Poklonjene so bile vsem cvetice, kar je naše ljube goste posebno vzradostik). V njihovem imenu se je zahvalil za prisrčni sprejem učitelj g. Cazar. Zvečer pa bomo Mariborčani videli njihove prvačine, starejšine, družbane, družice, snehe in ženite ter druge gostiivanjščake, ter slišati tudi narodni humor in narodne pesmi. Pričakujemo torej svojevrsten užitek in računamo na številen poset. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Albanežejeva lekarno »Pri sv. Anionu« v Frankopanovi ulici Dokaz spretnih rok našega ženstva je -vsekakor razstava, ki so jo aranžirale članice Jadranske straže v palači Hranilnice dravske banovine v Gosposki ulici. Razstavile so nenavadno bogate in številne' dobitke za tombolo tukajšnje podružnice te naše velike patriotične organizacije. Nenavadna požrtvovalnost odbora in zlasti dam je ustvarila skoraj čudež, zato ni nič čudnega, če se pred razstavo ustavljajo ves dan in še zvečer množice ljudi. Aranžma je res vreden, da si ®a vsakdo ogleda. Gregorčičev večer v Rušah. Pevsko društvo v Rušah priredi jutri v nedeljo 21. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu »Gregorčičev večer« s predavanjem pisatelja in glavnega urednika »Večerni-ka« g. Radivoja Reharja, deklamacijami ter nastopi pevskih zborov in solistov. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor! Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. II. Danes »Prekmurski večer«. Ponovno opozarjamo na »Prekmurski večer«, ki bo danes v soboto ob 20. uri v dvorani Narodnega doma1. Priredi ga zbor Prekmurskih kmetov in kmetic iz Bogojine, ki hoče predstaviti Mariborčanom vesele narodne običaje svatbe, kakor so jih izoblikovala med Prekmurci mnoga stoletja. Slišali bomo tamkajšnjo lepo narodno pesem im videli mične narodne plese. Po prireditvi je sestanek v mali dvorani Narodnega doma. V nedeljo bo ob 11.30 v frančiškanski cerkvi maša, pri kateri bo pel zbor narodne cerkvene pesmi. Preje pa bo pridiga v prekmurščini. Ljudska univerza v Mariboru. V zvezi z Jugoslovansko-češkoslovaško ligo bo v torek 23. maja ob 20. uri predavanje ljubljanskega univerzitetnega profesorja g. dr. V. Burjama o pomenu češčine za študij drugih slovanskih jezikov. Predavatelj govori v slovenščini. Odhod našega gledališkega umetnika g. Maksa Furijana v Prago. Naš nadarjeni, priljubljeni ter mnogo obetajoči gledališki igralec g. Maks Furijam bo odpotoval v torek 23. t. m. v Prago, kjer bo poslušal predavanja znamenitih čeških gledaliških umetnikov ter tako izpopolni! svoje znanje. G. Furijan je pokazal' na ta način mnogo volje in da se tudi brez velikih sredstev da marsikaj doseči. Želimo in upamo, da bo prinesel iz Prage kaj novega za naše gledališče. Promenadni koncert. Če bo lepo vreme, bo jutri dopoldne v mestnem parku od 11. do 12, ure promenadni koncert, na katerem bo igrala Schonherrjeva godba. Promenadni koncert v Studencih. Godba studenškega prostovoljnega, gasilnega društva priredi jutri od 10.30 do 11.30, če bo lepo vreme, v parku pred dekliško osnovno šolo v Studencih promenadni koncert. Spomnite se revežev! G. Ivan Gott- lioh, hišni posestnik v Studencih, je daroval tamkajšnji občini za uboge 200 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! Prosta učiteljska mesta. Da bo mogoče predložiti ministrstvu prosvete ob določenem terminu skupen predlog, naj vloži učiteljstvo, ki namerava prositi za razpisane službe, svoje prošnjo takoj po službeni poti. Prošnje morajo biti na banski upravi do 10. junija. Dve razpisani službeni mesti. Mestno županstvo v Vinkovcih je razpisalo mesto ravnatelja občinsko elektrarne in mesto elektromonterja. Prosilci, ki re-flektirajo na ravnateljsko mesto, morajo biti elektrotehnični inženerji. Pogoj za sprejem je, da morajo biti vsi prosilci izraziti sokolski delavci. Podrobnejše informacije daje interesentom mariborska sokolska župa. Javna dražba. V ponedeljek 21. t. m. ob 9. uri dopoldne bo v carinskem skladišču v Einspielerjevi ulici javna dražba carinskega blaga. Nia. dražbi so trije zaboji steklenih pepelnikov in 5 sodov slanikov. Prve črešnje. V preteklem tednu so se pojavile nia našemi trgu prve črešnje, ki pa niso dozorele pri nas. Branjevke jih prodajajo kilogram po 24 Din. Ceneno meso. V ponedeljek 22. t m. bodo prodajali od 8. ure dalje na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 70 kg svinjskega mesa po 8 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo Mestni avtobusni promet razglaša: Odslej naprej bo vozil mestni avtobus «10 Reko in v Radvanje ob sobotah, nedeljah in praznikih, in sicer bo odhajal ob sobotah na Reko z Glavnega trga ob 15.50. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 5.30 in ob 18. uri; z Reke bo odhajal ob sobotah ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 6.30. uri in 19. uri; v Radvanje bo vozil do gostilne Hoste in bo odhajal z Glavnega trga ob nedeljah in praizmkih ob 4.50, 5.30 in 18.45; iz Radvanja bo odhajal izpred Hostejeve gostilne ob 5.17, 5.47 in 19. Obenem se bo podaljšala odslej vožnja ob nedeljah in praznikih na progi Maribor—Selnica do Fale, in sicer bo odhajal z Glavnega trga avtobus ob 7. in 18.10. uri; s Fale pa ob 7.45, in 18.50. uri. Na novo vpeljane proge so namenjene našim planincem. PODRAVSKA TISKARNA MARIBOR, GREGORČIČEVA UL. 6 TELEFON 20-38 Izlet k Sv. Urbanu. Če bo lepo vreme, pobite jutri godbeniki »Lire« pod vodstvom kapelnika g. Poliča k Sv. Urbanu, kjer bodo skrbeli za prijeten počutek vsem prijateljem prijaznega Sv. Urbana. Mariborska društva- in vsi, ki vam je do krasnega razgleda ter stikov z našimi obmejnimi ljudmi, udeležite se tega izleta v čim večjem številu. Zbirališče je ob pol 13. uri pri Lavrenčičevi gostilni v Rošpohu-. Prvo letošnje vežbaino streljanje na leteče golobe priredi strelska sekcija mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva v. nedeljo 21. tm. ob 14. uri ha vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo tudi na vse tarče. Pripominjamo, da se bo topot prvič streljalo na leteče golobe znamke »Monte«, ki so mnogo boljši od vseh dosedaj pri nas uporabljenih vrst. Z ozirom na bližajoči se pričetek glavne lovske sezone je pričakovati, da se bodo naši lovci udeležili prvega letošnjega vežbalnega streljanja v čim večjem številu, zavedajoč se tega, da je le dober strelec tudi dober lovec. Čemu je to dobro? Te dni je prispelo v Maribor okrog 80 kvalificiranih delavcev, strugarjev, ključavničarjev, kovačev in drugih iz subotiške delavnice državnih železnic, ki so premeščeni v tukajšnje železniške delavnice. Zadnje dni. so se v gručah pojavili na mestnih ulicah in vzbujali s svojo madžarščino splošno pozornost, tako da so se ljudje radovedno spraševali, odkod naenkrat ti presneti Ogri. Že od osvobojenja se borimo proti nemški navlaki, in sedaj pa jo obmejni Maribor osrečen še z Madžari iz Subotico, med katerimi so celo taki, ki ne obvladajo našega jezika in se morajo v delavnicah posluževati tolmača. Radovedni smo, čemu je to dobro, ko imamo v Mariboru maso kvalificiranih brezposelnih nacionalnih delavcev domačinov, ki s strahom gledajo v bodočnost in bi bili najsrečnejši, če bi jim dala železniška delavnica skromen košček kruha. Mariborski marksisti so rabili en teden, da so prišli do sape po mojem, članku v Večerniku od 15. t. m. In njih odgovor? Stvarnega nič, samo Osebni napadi name! Očitanje, da sem v svojem članku zmerjal in izzival. To je vse! I-n samo zato so rabili en teden. Jaz pa še enkrat ponovim: navedbe v mojem Članku so tako resnične, da jih nikdo ne more izpodbiti in ves slovenski nacionalni živelj jim pritrjuje, gospodje marksisti pa namesto stvarnega odgovora hi pojasnila zmorejo prinesti samo osebni napad name s prikritimi grožnjami. Gospodje marksisti, ne bojim se vas in sem vedno na razpolago, da vam poveni še več bridkih resnic, katerih vi izpodbiti ne morete. Zaenkrat z vami končam. —-Atoiaks REPERTOAR: Sobota, 20. maja ob 20. uri »Adieu Mimi!«. Znižane cene. Izven. Nedelja, 21. maja ob 15. uri »V kraljestvu palčkov«. Prireditev mariborskega ženskega društva. Ponedeljek, 22. maja. Zaprto. Ne zamudite nocojšnje operete »Adieu Mimi!« To izvrstno operetno delo spada . med najboljše glasbene uprizoritve poslednjih mariborskih sezon ter splošno ugaja radi svoje tnelodijozne glasbe in izredno zabavne vsebine. Veljajo znižane cene. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefo-va« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kino Union. Do vključno nedelje »Hči polka« z Any Ondro. Od ponedeljka dalje veliki športni film »Borba« z Evelyno Hlot in svetovnim dirkačem Manfredom Brauchiitschem v glavni vlogi. Grajski kino. Od danes naprej »Havajska roža«, nadvse krasna opereta. V glavni vlogi: Marta Bggerth, Svetislav Petrovič, Ernst Verebeš, Hans Fidesser. Pripravlja se največji film: »Pesem za tebe« z Janom Kiepuro. Na dopustu in počitnicah Citatno Karla Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru! Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije »Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo« s pravim Franckovim dodatkom. Teta Rezi v Laznici vabi na otvoritev vita, ki bo v nedeljo s konceptom Schon-herrjeve godbe. Jadranska straža v Mariboru priredi v soboto popoldne in v nedeljo velik cvetlični srečolov. Cvetice so razstavljene v hiši Banovinske hranilnice. Srečke po dinarju. Segajte pridno po njih# Trgovski pomočniški zbor in Zveza privatnih nameščencev v Mariboru priredita v nedeljo, dne 21. maja 193.3 izlet na Pohorje. Zbirališče točno ob 5. uri zjutraj na Kralja Petina trgu. Vsi člani itf prijatelji iskreno vabljeni! Plesno veselico priredijo godbeniki gasilnega društva v Studencih v nedeljo, dne 21. t. m. v gostilni Fani Sluge. Začetek ob 18. uri. Trgovci! Pred naročilom blaga si oglejte XIII. mednarodni velesejem v Ljubljani, ki traja od 3. do 12. junija t. 1. Tu se vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po niajniž-jih cenah. Permanentne legitimacije s pravico do polovične voznine prodajajo vsi denarni zavodi v državi, biljetame »Publika« in večje železniške postaje v dravski banovini Cene tržnemu blaga padajo. Na današnjem trgu, ki je bil prav bogato založen in dobro obiskan, so cene blagu v splošnem zopet padle. Kmetje so pripeljali m današnji trg 17 voz zaklanih prašičev in več voz krompirja in čebule. Precejšnja izbira je bila tudi na perutninskem trgu. Mnogo je bilo lesene in lončene robe. Na trg so prinesli okoličani kozličke, ki so jih prodajali po 35 do 70 Din. Obup nad življenjem. Težke gospodarske razmere so spravile 65lefmega P0-sestrnka Franca Flaka na Janževi iz ravnovesja. Bi je v zadnjem Sasu zelo potrt. Včeraj popoldne pa je v sau mbmorilnem namenu izpil večjo količino lizola. Domači so še pravočasno opazili njegovo dejanje in gta spravili v mariborsko bolnišnico, kjer upajo zdravniki, da bo ostal živ. Drzen nočni vlom. V noči na preteku četrtek so neznani vlomilci obiskali trgovino trgovca Šifrerja v Laporja pri Poljčanah. S ponarejenimi ključi so odprli zunanja vrata in tako prišH v notranjost, kjer so pobrali h blagajne 150 Din drobiža.* Odnesli so tudi razno ma-mifakhimo blago, vredno okrog 3000 Din. Vse so opravili tako tiho in previdno, da lih ni nikdo slišal in so brez sledu tudi izginili. Za njimi poizy.edyjfiijo secfeJ orožniki Delo naše glasbene šole K LETOŠNJIM NASTOPOM GOJENCEV. V delokrog naše Glasbene Maitice spada med drugim tudi vzdrževanje glasbene šole. Malokdo o nji kaj. ve, malokdaj se o nji kaj sliši, to pa radi tega, ker je njeno delo tiho in sistematično delo potrpljenja in požrtvovalnosti kakor redko-katero. Večina občinstva ga tudi ne zna ceniti kakor si običajno ni na jasnem glede pomena in važnosti glasbene šole. In vendar je prav ta za našo širšo kulturno vzgojo in za glasbeno še posebej odličen in odločilen činitelj, kajti orna ne sgmo da nam vzgaja glasbeni naraščaj, temveč budi potom njega tudi smisel za glasbeno umetnost in posredno upliva blažilno in požlalitnjujoče na estetski o-kus občinstva. Sadove svojega tihega in skromnega dela, ki, kakor vsako pošteno in resno delo, ne pozna bučne reklame, je pokazala naša glasbena šola na nastopih svojih gojencev v prejšnjem tednu. O prvih dveh nastopih je že bilo objavljeno kratko poročilo, o dragih dveh — zlasti o zadnjem, ki je bil že pravcati koncert — naj sledi nekaj besed. Pri tretji produkciji gojencev je zanimivo, da sta z uspehom nastopila mladinski zbor pod vodstvom prof. Vedra-love s 4 Adamičevimi pesmicami in Serajnikov šolski orkeštrič, obstoječ iz 12 gojencev. Discipliniranost v izvajanju teh točk in čistost intonacije sta najboljši dokaz v trudu in ljubezni do dela s strani učiteljev. V ostalem je ta večer nastopilo veČje število violinskega in klavirskega naraščaja s solotočkami. Vsi gojenci so bili za ta nastop skrbno pripravljeni; nekateri so poslušalce kar presenetili s Preciznim in občutnim izvajanjem glasbenih komadov. četrti večer (v soboto 13, t. m.) je %al kremo glasbene šole, t,- j. gojence tMjih letnikov in nam jih predstavil v krepkem odsevu njihovih vzgojiteljev, ‘dieli smo priliko občudovati veliko glasbeno nadarjenost Ivana Turšiča iz raz-reda gdčne Lize Serajnikov e, ko J'e izvajal Mozartovo fantazijo, pa iz istega razreda tudi Marjeto Karbovo, ki je lepo doumela Haydnov stil v I. delu sonate D-dur. Najvišji klavirski letniki so zdaj v razredu gdčne Marije Finžgarjev e. Od njenih gojenk smo slišal: štiri, in sicer Leo Pečnikovo, ki je s finim razumevanjem in s skrbnim nian-siranjem odigrala dve Debussyjevi skladbi, »Malega pastirčka« in »Galliwogov Cake-walk •. njeno sestro Anico Pečnikovo, ki je pokazala veliko tehnično spretnost z Niemannovimi skladbami »Rajska Ptica pri vodopadu« in »V kitajskem mestu« (poslednji kos je morala ponoviti) ter Vero Pertotovo, ki je tudi izvajala 'hc-deren program (Scotta in Rahmaninova) in ga vsestransko obvladala. Vse t* gojenke so nam znane iz prejšnjih Vstopov, nekatere pa; tudi iz sodelovanj ,>r' prireditvah izven matične šole in pri vseh treh se opaža viden in razveseljiv napredek. Četrta gojenka Finžgarjeve J>a je mnogo obetajoča Elfrida Mayer-noferjeva; predstavila se je z Mayerlovo skladbo »The jazz mlstress«. Iz violinskih razredov je nastopilo 6 gojencev. Od teh poučuje Franček Serajnik tri, in sicer Tomislava Neraiiča., ki je otvorii večer z Mozartovim Menue-tom, Liziko Kanioevo, ki je. odigrala Davidov Capriccio in Marija Pichlerja. ki je podal Beriotov VII. koncert. Vsi trije so glasbeno izrazito nadarjeni in njihova violinska igra priča o smotrenosti učitelja, vendar treba posebno iztakniti Pichlerja, v katerem tiči poleg, velikega talenta še jak a nebrzdan temperament; tehnično dokaj komplicirano skladbo je igral s posebno vervo. Vse tri je 'spretno spremljal na klavirju gojenec Ivan Turšič. — Miren in prepričevalen je bil nastop Leona Gržiniča iz violinske šole g. U b a 1 d a Vrabca s Seyboldovim Španskim plesom. Fant ima mnogo solidnega glasbenega smisla; spremljal ga Je na klavirju njegov brat . Slavko. — Ravnatelj glaisbene šole, g. Josip H1 a d e k, ima marsikaterega dobrega gojenca; v soboto pa sta nastopila dva, ki vzbujata mnogo nad; Rajko Sikošek in Alfred Bi-bianko. Prvi je znal v Svendsenovi Romanci izvabiti iz svoje violine zelo sočne tone, drugi, ki nam je dobro znan tudi iz šolskega godalnega kvarteta, je s slovito Pugnani-Kreislerjevo skladbo »Preludij in Allegro« efektno zaključil zanimiv večer. Oba je vešče spremljala Anica Pečnikova. Letošnji nastopi nam niso pokazali nobenega gojenca drugih instrumentov. Vsaj čelisti so redno bili na programih, toda letos je bila učiteljica dolgo časa bolna in ni utegnila pripraviti učencev za nastop. V šolskem programu pogrešamo pouk solopetja, ki je vendar n ©obhod no potreben. Zadevno bo treba brezpogojno kaj ukreniti, da bo šola popolnejša. Sposobnih učnih moči za ta pre-važen glasbeni predmet je v Mariboru do volj. Prav tako bo treba ponovno razmišljati o uvedbi orgelskega pouka in vztrajno buditi zanimanje za učenje pihal. To je naša glasbena šola dolžna storiti vsled našega vsestranskega glasbenega' na predka. No, tudi brez tega ji je treba priznati temeljitost in veliko voljo. Že če pomislimo, da je na vseh štirih prireditvah nastopilo okoli 70 gojencev in gojenk vseh razredov in letnikov (in sicer iz razreda g. Hladka 13, g. Pahorja 9, gosp. Serajnika 15 brez ansamblov, g. Vrabca 10, gdčne Finžgarjeve 30, g. 'Schvveigerja 5, gdčne Serajnikove 24 in ge. Vrabčcve 4), je podan lep dokaz o resnem stremljenju učnega osobja. Formetno naj. sledi še želja vsega občinstva: tiskani programi naj bodo popolnejši, naj se v njih navedejo vsaj še imena onih,' ki spremljajo violiniste in sol iste na klavirju, kakor tudi imena učiteljev, pri katerih se gojenci uče. To ne potrebuje utemeljitve. V. M. Darultm knlige za knlltno afccfjo/ Zggoteio- poStr potom NIVEA*£reme-olla Oboje pospešuje zagorenje kože in zmanjšuje nevar-~ \. nost somčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob nUdoib dnevih pred velikim ohlajeniem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din (’— do 35’—! baba Din «•— in 17*-. Precenjevanje visoko* šolske naobrazbe Moderno življenje in današnje gospodarske razmere zahtevajo vedno večje specializacije v poklicih, osobito v gospodarstvu. Med tem ko zahtevajo razni poklici neohhodno diplomo kake visokošolske fakultete, kakor odvetniški ali in-ženjerski, osposobi vendar ta diploma posestnika diplome samo za ta poklic, ker so zahteve tega določenega poklica tako velike, da mu le v izjemnih primerih in pri posebni nadarjenosti ter prilikah omogoči izpolniti tudi zahteve dragih praktičnih poklicev. Eden najbolj specializiranih poklicev je propagator tujskega prometa in gospodarstvenika. Ta zahteva poleg točnega poznavanja gospodarskih razmer, krajev iu prevoznih zvez, tudi poznavanje psihologije mas in uporabljanje vseh modernih propagandnih sredstev. Biti mora tudi dober žurnalist. Take osebnosti z visokošolsko diplomo gospodarstvenika (v drugi vrsti z juridično ali filozofsko diplomo, ev. celo tehnično) v naši državi še nimamo, ali pa le v dobro plačanih visokih položajih v Zagrebu in Beogradu, odnosno samostojnih podjetnikov. Pač pa imamo Slovenci dovolj drugih oseb,, morda tudi akademikov ali pa vsaj s srednješolsko izobrazbo, osobito žumailiste in propagandne strokovnjake, ki bi popolnoma ustrezali sledeči zahtevi. Morda bi našla tudi mariborska borza za inteligenčne poklice široko polje izravnanja interesov in dodelitev mest potrebnim svojim članom. Ta uvod je bil za pojasnilo sledeči zadevi potreben. Tujsko-prometna zveza v Mariboru išče že v drugič tekom enega leta za prosto mesto vodilnega uradnika primerno osebnost, zahteva pa poleg znanja tujih jezikov in poznavanja razmer v tuj-skoprometni stroki tudi dovršeno visokošolsko izobrazbo. Ker res primerne osebnosti, ki bi zamogla ustrezati uspešno, tem visokim zahtevam v naši državi ne bi našli, ali pa zelo redko in bi zahtevala tudi visoko plačo, poleg tega pa ne bi poznala naših razmer in naših krajev, bi bilo vsekakor bolje poskusiti z manj Izšolanimi, toda praktično bolj izkušenimi in specializiranimi ponudniki, ki bi z manjšimi zahtevki in morda bolje ustrezali svrhi? Ta moja upravičena zahteva nima nikakor naimena omalovaževati visokošolskih poklicev ali žaliti vodstvo Tujsko- prometne zveze, pač pa si dovolim iz točnih poznavanj razmer in zahtev ter potreb splošnokoristnih in javnih organizacij, opozoriti na kvarnost neprimernih načel in omalovaževanje domačih, za marsikatere poklice visoko izobraženih ter brezposelnih in zato potrebnih osebnosti. Ali se naj tudi pri nas izvaja »Nemo propheta in urbe«? F. V. Ptuj Na tajinstven način izginil. Pri posestniku Majeriču v Velovlaku je bil kot pastir uslužben 181etni Janez Vilčnik. Pretekli petek pa je fant nenadoma izginil. Ob 20. uri so ga še videli pri hiši. Misleč, da je šel kakor običajno, spat v hlev, se domači usodni večer niso dalj® brigali zanj. Pogrešali so ga še le naslednje jutro, ko ga ni bilo od nikoder. Šli so ga iskalt na vse strani, našli so pa na brvi, ki vodi čez potok Pesnico, le njegov klobuk. Takoj jim je bilo jasno, da je v Pesnici utonil. Preiskali so potok, toda brezuspešno. Iskanje je zelo otežkočeno, ker je Pesnica precej narasla in je tudi verjetno, da je voda truplo odnesla že v Dravo. Iskanje, kojega se udeležujejo tudi orožniki, se nadaljuje. Odprto pa je vprašanje, ali je šel komaj 181etni mladenič prostovoljno v smrt, ah je postal žrtev zločina. Uvedena je preiskava. Vlomi. V vinlčarijo ptujskega trgovca Vrabla v Dravinjskem vrhu pri Vareji v Halozah so te dni vlomili in odnesM vse, kar se je dalo. Škoda presega 4000 Din. O vlomilcih ni sledu. V Doleni v Halozah so neznani rokovnjači vdrli v vinske kleti treh posestnikov in odnesli vino m drugo. Škodo cenijo nad 2000 Din. — V Novi vasi pri Ptuju so vlomili v shrambo posestnice Plohlove In ji prizadeli s tem škode več ko 700 Din. Enega vlomilcev so že prijeli. Nezgodi. Šestletna Marija Krambergerjeva iz Krčevine pri Vurberku si je zlomila levo nogo, ker je padla z voza ko so se konji nenadoma splašili in zdirjali, — Slična nesreča se je pripetila posestnici Julijani Trafelovi, ko se je s svojim vozom, v katerega sta bila vprežena konja, vozila v Ptuj. Njo pa je vrglo pod voz in dobila je pri tem občutne poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so je takoj v bolnišnico. Zvočni kino. V soboto 20. maja ob 20. in v nedeljo 21. maja ob 18.30 in 20.30 predvaja zvočni kino filmsko opereto »Baby«. V glavni vlogi Any Ondma. 0. Pr.: Paragrafi Gospodu Košutniku se je naredila tema Jhed očmi. Dvanajst je ura, voz je obtičal redi pota, voznika pa so mm vzeli. Obrisal si je potne srage s čela in zakaiš-W ^a] naiJ pa zc*aj po&ie? V tej svoji *e«avi je krenil v kavarno in naročil Šilce *ania, dve, tri... Poldne je že davno le v?ml°- Vstal je in hotel plačati. Segel £ v. žep, izvlekel nekaj dinarjev drobiža, j 16 zagledal med njimi dinar, ki je bil a8ačen od ostalih: brez bleska brez Pravega cvenka. Gospod Tomaž je zaklical: plačal bi rad!« ^ložil je na mizo tri dinarje, svinčene-bit Je Pa del lepo na sredo. In je smuknil vrata. Ali natakar je takoj o-• Podtaknjen dinar: *Gospod, ta dinar ni pravi!« ga nisem naredil!« Šen h 8a 11e l>raivirT1> prepovedano je tak-qenar razpečavati.« 'az sem ga od drugega dobil.« »Ne ^ morem ga sprejeti.« Kar spravite, pa. boU Natakar je poklical stražnika in spet je bila komedija. »Vašo legitimacijo. § 255 novega kazenskega zakona pravi: Kdor spravi v promet ponarejeni denar, ki ga on ali kdo drug za pravega sprejme, pa ve, da je ponarejen ali pa izprememjen, bo kaznovan z zaporom do leto dni in z globo do 10.000 dinarjev.« Gospod Tomaž je izginil ves divji iz kavarne. Ena je že. Nervozno je begal po ulici in gledal, če se ne bo morda odkod prikazal voznik, zele tani nekako okoli pol treh j zagledal voznika. Ustavila sta prazen voz in najela konja za priprego, potem sta odpeljala. Gospod Tomaž se je ves ta čas nekaj oziral okrog sebe... Potem pa je le zavil v neki kot, kjer je hotel nekaj napraviti, da bi se olajšal. Pa že je stal pred njim zopet stražnik: »Izvolite, gospod, z menoj na policijo!« »Zakaj vendar za božjo voljo?« »člen 231 naredbe mestnega magistrata pravi: Prepovedano je opravljati potrebo na ulici ali na drugih javnih krajih, v jarkih, na dvoriščih in na hišnih vogalih.« »Ali gospod stražnik, jaz sem državni uradnik, sag gledam ga® to — ampak sila, človek božji, ves dopoldan sem letal zaradi drv okoli.« »Prav žal mi je, ampak morate z menoj na policijo.« Gospe Genovefi, ženi gospoda Košutni-ka, so se že od opoldne čudne misli pehale po glavi, ker ni bilo Tomaža od nikoder, še bolj jo je pa zaskrbelo, ko je prišel voznik sam z drvi. »Kje pa je moj mož?« »Na policiji.« Voznik je vse povedal. »Saj sem že večkrat rekla in še porečem: osla pošlješ, osel pride!« je siknila gospa Genovefa. »Pa raztovorite ta nesrečna drva!«... »Joj, joj, kar dva sežnja so jih kupili. Kje so le vzeli toliko denarja?« Napol glasno, vendar tako, da je gospa Genovefa slišala, je izgovorila te besede gospa Suzana proti gospe Veroniki, ki sta stanovali v isti hiši. »Kaj pa vi iztezate svoj dolgi jezik?« »Molčite, nesramnica!« »Kaj pravite?« se je udrlo iz ©ospe Genovefe. Zaušnica je priletela. SkooiH sta si v lase. »Na sodišču se bomo pogovorili. Tam se taste spq § 297, Unser deutsches Marburg »ODGOVOR m IsAŽi SLOVENSKEGA TISKA«. - ČLANEK, OBJAVLJEN V LISTU »DER KAMPE«, DUNAJSKEM GLASILU NEMŠKIH NARODNIH SOCIALISTOV. Dnr. 6. tm. je ol^avil »D *>• V Nemčiji. »Spomin na mariborski krvavi dan je vzbudil slabo vest roparjem tega nemškega mesta. Z vsemi znaki notranjega nemira se poizkuša slovenski list »Ve-Čerhlk« v ulogi ogorčenja, ne ve pa ničesar navesti proti neutajljivemu dejstvu, da sta bila Maribor in Spodnja Štajerska z brutalno silo in proti volji večine njunega prebivalstva izročena Jugoslaviji, o čemer priča dovolj jasno krvoprelitje dne 27. januarja 1919. Zadovoljuje se s tem, da označuje v nekem članku zahtevo po reviziji tega nasilstva nad jugom naše domovine kot »razdiralno delo štajerskih prenaipetežev za Mmiro,« ki iztegajo roke v stilu sedanje »splošne nemške predrznosti« po prastarih slovenskih tleh ter skuša v zvezi s tem na podlagi vrste samih laži dokazati, da je »nemški Maribor le pustolovska domišljija.« List stavi v tej zvezi »sosedom za Muro nekaj resnih vprašanj«, na katera pa odgovarja vsevedno že sam. Mi smo popolnoma pripravljeni dati vprašalcu pravilen odgovor. Sledimo toku njegovih misli. Vprašali ste najprej: »Na če-gavih tleh je vzrastel in stoji Maribor?« Mi odgovarjamo: Na nemških. Za časa, 'nastanka Maribora (okoli 1. 1300) je bala Spodnja Štajerska z malimi presledki že pet stoletij del nemške države. Nemški vitežki red je branil njene meje. Izključno nemški lastniki zemlje, posvetni in cerkveni, so bili vodniki dežele, v kateri so se naseljevali nemški kmetje poleg vindiških. Drugo vprašanje se glasi: »Kdo je zgradil Maribor, kdo je preživljal in od koga je živel?« Na prvi del slovenski list sploh ne odgovarja, ker ve sam pač predobro: Maribor je nemška naselbina, njegovo meščanstvo je bilo že od vsega početka nemško. Do 1. 1600 najdemo med 1000 meščani komaj 80 imen, ki zvene slovansko. Nemško vodstvo dežele, kateremu se je poleg plemstva pridružilo tudi meščanstvo, je pa dalo pokrajini prvo svojo kulturo, dvignilo je okolico mesta z njenimi kmeti v celotnem načinu življenja, da je zra* stla z mestom v tako tesno enoto, da se je vedno čutila eno z vso celoto nemštva. Tretje vprašanje se glasi: »Od kod in kako je nastalo mariborsko nemštvo?« Tu priporoča« list celo mnen je, da so Mii prvi naseljenci Nemci. Da so ti »neaaželjem priseljenci« prišli od onstran Mure, pač ni nikak čudež, ker le tam so že bila mesta in je njihov prihod bil samo znak napredovanja kulture, in sicer nemške kultuire. Pozneje so prišli mimo Nemcev gotovo tudi Vendi v mesto, popolnoma brez pritiska in v mir nem razvoju so se pa tun prilagodili nemškemu jeziku, kakor so se nemški kmetje na drugi strani prilagodili svoji vendski jezik govoreči okolici. Ali so za to potrebni dokazi iz sedanjosti? Misli »Ve četrnk« morda resno, da niso bili n. pr. med predniki Scihaubacha, Maistra, Otmarja Pirkmay er ja, Bngel bepbai Gamgla itd, Nemci? V nadaljnjem se še trdi, da. niso mariborski Nemci kot »zajedaici« nikoli mogli ustvariti kulturne vrednote. Že mesto samo, če izvzamemo slovenski omet, je glasen dokaz proti tej nezaslišani laži. Ne Slede na drobno delo Nemcev, ki obsega vsa področja', naj pa navedemo samo nekaj velikih deti nemške kulture Maribora iz novejšega časa, ki uvršča mariborsko naroda. Ottokar Ker n sto ek, naš nepozabni domoljubni pesnik, in Max Mell, danes mnogo omenjani dramatik in lirik, imejitelj Schillerjeve nagrade, sta sinova mesta. Josef K e in z, eden največjih nemških gledaliških igralcev vseh čaisov, je začel svojo umetniško pot v nemškem gledališču v Mariboru. Kot Mariborčane naj nadalje omenimo: pripovednika Ma-d* e r n a, med vojno padlega lirika Bern-r e it e rja, visokošolskega proiesorja in pesnite Wittenbauerja itd. Kje so nasproti vsemu temu kulturna dela mariborskih Slovencev, tistega dela meščanstva, ki zaznamuje svoje začetke šele iz nastanka prejšnjega stoletja in je štel tudi za časa prevrata samo 3000 duš na-pram 23.000 Nemcev? Nadalje vprašuje »Večernik«: »In kje je sedaj to mariborsko nemštvo?« Večinoma je pregnano in izgnano, deloma pa nat sramoten način zatrto. Kakor se na ulicah ne smejo več pojaviti nobeni nemški napisi, tako se poizkušajo pred javnostjo prikriti tudi ljudje. Ljudsko štetje 1. 1931 je bilo najnesramnejša potvorba, ki jo je katero državno ljudstvo v zadnjem času zagrešilo v uradni statistiki. Nasproti približno 10.000 Nemcem, ki žive še sedaj v Mariboru, je bilo samo 1600 po narodni pripadnosti priznano, da so Nemci. Največja nesramnost pa je, da si drzne mariborski »Večernik« primerjati mariborske Nemce z Židi in trditi, da bi -mogli z enako pravico, kakor zahtevajo Nemci Maribor, zahtevati tudi Židje Dunaj. Da, če bi bili Židje Dunaj ustanovili, zgradili in m-u že od nekdaj dali nemški osnovni kulturni značaj, potem morda. Toda prav tako, kakor bo nemško mesto Dunaj nekoč osvobojeno židovskega ometa, prav tako bomo mi poskrbeli tudi za to, da bodo vsi Čiči, Srbi in kranjski Slovenci izginili iz mastnih nadarbin, v katere so sedli po izgonu Nemcev! »Večernik« vprašuje naposled na nekem drugem mestu, če se iz prevrata nismo ničesar naučili in če bi res zopet radi zatirali druge narode? Na to odgovarjamo, da. je nemški narod prav v najnovejši preteklosti jasno pokazal, koliko se je naučil iz prevrata, d-a- je pa prav na podlagi tega trdno namenjen braniti svoje pravice in svojo zemljo do zadnjega. Drugih narodov ne nameravamo zatirati,, hočemo si pa zopet vzeti tisto, kar je naše: naš nemški Maribor in uropano štajersko domovino! Štirinajst let so domovali tu Slovenci in cvetoče nemško kulturno ozemlje so spiemenili v gospodarsko razvalino in kulturno pokopališče. Med tem pa, ko skušajo oni s frazami in taižmi v nepopisnem strahu pred zmago pravice, ki vedno bolj ogroža njihov položaj, braniti svojo posest, zahtevamo mi pred vsem svetom besedo za ljudstvo Spodnje Štajerske, ki Je Mio ob prevratu ogoljufano za samoodločbo. Slovenci so tisti, ki zatirajo tu nemški svet proti vsem ljudskim pravicam! Njihov poraz pa, ki ga trepetaje vidijo pred seboj, bo tu še dosti bolj uničujoč, kakor je bil oni v sosedni Koroški 1. 1920., ker mi vemo, da bo nekoč moral priti dan, ko bomo tudi mi v našem nemškem Mariboru na mestnem magistratu, pred katerim so bili 27. januarja 1919. naši sonarodnjaki pomorjem-i po slovenski oblastiželjnosti, razobesili zastavo s kljukastim križem kot prapor Velike Nemčije!« daj vinogradniki po 2.50 do 5 Din liter, bi -jim v pretekli jeseni prineslo v najslabšem primeru kot grozdje 4 Din, obenem pa bi jim bilo prihranjeno marsikatero delo in riziko. Mnenja smo, da ima vinogradnik mnogo večjo korist, če proda grozdje po 2 Din kg in dobi denar že jeseni, kakor pa da prodaja pol leta pozneje svoje vino z muko in raznimi dovoljenimi in nedovoljenimi pripomočki po 3 Din liter. Ceneno grozdje bi bilo velike važnosti za prehrano vseh slojev, omilila bi se vinska kriza, omejilo bi se izdatno pijančevanje in bilo bi pomagano vinogradnikom v bližini konzumnih središč in železnic. Vdiko korist bi pa imeli tudi oddaljenejši vinogradniški kraji, ker bi lažje prodali svojo zalogo vima'. Dobro organizirana prodaja grozdja bi koristila vsem krogom. Češkoslovaška., ki ima malo in to le slabšega grozdja, je uvidela možnost dobrega zaslužka in je organizirala direktne vlake, ki vozijo grozdje na. angleški trg v London. V manj kakor dveh dneh pride grozdje iz najoddailjenejših krajev Slovaške -do Londona brez vsakega prekladanja, ker se prepeljavajo vozovi preko Rokovskega preliva s trajekti. Zakaj bi ne mogli naši reševalci kmeta in vinogradnika organizirati kaj podobnega? Iz splošnih gospodarskih ozirov, ne le zaradi nas samih, mislimo, da je sedanji trošarimski zakon škodljiv javndtm financam, vinogradnikom in nam. Zato se mora- spremeniti v smislu, kakor ga je predlagal senator dr. SMovič Za ali proti spremembi trošarin-skega zakona? Spretni itjevaitri predlog v senatu. — Koliko izgubljajo javne finance samo v Ma- boljšem nemštvo kot živ člen v vrste nemškega kmeta., čeprav se vsak dan lahko prepri- riboru in okolici vsako leto? — Potreba Senator dr. Sdovič je predložil v senatu zakonski predlog o spremembi in dopolnitvi zakona o državni trošarini. V našem listu smo objavili zadevni predlog v celoti. Po naših, še. bolj pa po hrvaških listih se je vnela, precejšnja polemika za in proti predlogu. Da tudi naša javnost pove svoje mnenje, otvarjamo zadevno debato in objavljamo takoj tudi članek, ki smo ga. prejeli iz vrst naših gostilničarjev. »S troŠarinsk-im zakonom iz aprila leta 1932. je bilo ustvarjeno izjemno stanje, ki je deloma nasprotno splošnoveljavnim zakonskim predpisom. Trošarinski in mo-nopolski predmeti so podvrženi najstrožji kontroli, le za vino in žganje se je napravila izjema. Poudarjalo se je, da se bo s tem pomagalo kmetu. Da se pa to ni doseglo, je več kakor jasno. Najboljši, skoraj edini odjemalec vina naših kmetov, je bil gostilničar. Ko se je uvedla maloprodaja po 5 litrov brez plačila trošarine, so se s tem okoristili edinole najbližji sosedi konzumnih središč. V zemljiški knjigi pa se vsak lahko prepriča, da so posestniki vinogradov v bližini mest prej vse drago, kakor pa kmetje. Na ljubo tem in v škodo vseh vinogradnikov iz oddaljenejših krajev naj se torej vzdržuje sedanja praksa'? Koliko vina na drobno so prodale na pr. Ljutomerske gorice, Haloze ali Bizeljsko? Naš gostilničar ne more nakupiti večje množine vina, ker ga ne iztoči. Tako imamo po mestih prazne gostilne, v oddaljenih krajih pa polne kleti pri vinogradnikih. Pričakovanega zvišanja cen noče biti, pač pa je izdatno naraslo število kriminalnih primerov. Z novim trošarinskim zakonom torej ni bil prizadet le gostilničar, temveč tudi pretežna večina- pravih -kmetskih vinogradnikov. Prepričani smo, da delajo zagovorniki sedanjega trošarinskega zakona v naj-prepričan ju in volji za dobrobit organiziranja izvoza grozdja v tujino. čaijo o ogromni moralni škodi za ves narod, nasprotno pa ne morejo pokazati najmanjšega uspeha v gospodarskem pogledu. Če upoštevamo, da je bilo v Oblasti prijavljenih vinotočih v okolici Maribora prodanih na drobno v preteklem letu 3.750 lil vina, da se je iztočita _ najmanj enaka količina v prodaji po 5 litrov itn najmanj toliko tudi brez vsake prijave, smemo računati, da je konzum vina izven gostiln dosegel v tem okolišu najmanj 10.000 hi. Naši gostilničarji v mestu bi bili morali plačati za to množino saimo občinske trošarine 1,500.000 Din, škodo drža* ve in banovine- pa pokaže enostaven račun: gostilničar, ki iztoči na leto pod 100 hi alkoholnih pijač, plača 9.000 Din točilne in trošarinske takse, če pa iztoči niad 100 hi, pa znašata taksi 13.500 Din. Omenjena množina 10.000 hi bi dala podlago za obdavčbo 80 do 100 gostilničarjev z zvišano trošarino, kar bi dalo državi in banovini 1,000.000 Din, z občinsko trošarino pa 2,500.000 Din, kar pomeni za vse navedene blagajne v tako majhnem okolišu, kakor smo ga navedli, občuten izpa-dek. Zato so javne korporacije primorane iskati kritje za ta izipadek drugod. Če je obdavčena sol, sladkor, moka itd., torej sami najvažnejši in življensko potrebni predmeti, brez katerih ne more živeti noben človek, ni mogoče razumeti, zakaj naj bodo izjeme alkoholne pijače, ki so pretežno luksuz, to pa seveda samo v primeru, če jih toči koncesionirau obrtnik. — Da se pomaga kmetu? — Spomnimo se samo na žitni režim in podobne ukrepe. za katere se je skušala dokazovati ista podlaga. Točenje po 5 litrov oziroma na drobno v vinotočih v bližini mest sploh ni potrebno. Iz kilograma najboljšega grozdja se dObi 7.5 decilitra vina, Lani s>e je prodajalo grozdje po 5, 4 in slabše celo po 3 Din kilogram. Vino, ki ga prodajajo se Zborovanje slovenskih sodnikov Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor ljubljanske sekcije Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije. Številni delegati iz vseh sodnih okrožij Slovenije so po odobritvi obširnega poročila o delovanju društvenega odbora v preteklem poslovnem letu sklenili, da naj se tudi v bodoče nadaljuje započeto delo po dosedanjih smernicah, ki jim je slejkoprej cUd uzakonitev posebnega sodniškega' zakona s povsem samostojno in od drugih zakonov neodvisno ureditvijo službenih M materijalnih odndšajev sodnikov in UmnnMIIIIII Jutra iiMKirfliirii Kulturne vesti Odgovor na odgovor V svojem članku v štev. 103 »Večemi-ka* sem si dovolil podati javnosti nekoliko misli o osnutkih lepakov za MT. Teh svojih pomislekov nisem tolmačil samo po lastni iniciativi, temveč, kakor sem bil že v svojem prvem članku omenil, po splošni kritični sodbi vseh onih, ki so bili nad odločitvijo jurye razočarani in so zapuščali razstavni prostor z neljubimi opazkami glede naše pasivne misije na umetnostnem področju. Zato tudi ne smatram svojega članka za kritiko,. ampak le za svarilo, da se v bodoče popravijo napake, ki so za naš kulturni razvoj ob meji pogosto izpostavljene tujim kritikom. Oni, ob katerih sem se pri izjavi svojih misli nekoliko obregnil, pa naj se zavedajo, da je vse to kar je javnosti namenjeno, tudi Podvrženo javni sodbi. — Zato je vsako razburjenje nepotrebno. Hvaležen pa sem g. inž. arhitektu Š. Devu, da je odgovoril na moje izražene misli v članku, ki ni več članek, temveč kritika. Pokazal je, kako je izvršila iuryai svojo nalogo kritično in objektivno, vpoštevajoč pri tem široke in sodobne vidike. S tem je g. arhitekt odvzel meni težko breme v današnjem odgovoru in »fiat voluntas tua«, črna vrana se je izpremeni-la v belega golobčka... Zato pa da ta »sodobnost« zapušča bolj kaverne spomine in da tudi »originalnost« zahaja včasih na kriva pota, t- dva primera: V razstavnem prostoru visita na glavni steni dva letaka, izmed katerih vsebuje nagrajeni mariborski grb v celoti, (kakor naslovna slika »Vodnika po Mariboru«), nenagra jeni pa le del grba: golobčka z vinsko trtico in grozdom v kliunčku. Prvi osvežuje spomin nemškega go-spodstva v Mariboru, drugi idejno prika-tiiie jesen v naši najlepši postojanki, Slovenskih goricah. O tem1, kateri izmed o- beh vsebuje večjo originalnost in kateri bolje odgovarja naslovu, naj sodi iavnost. Drugi nagrajeni lepak, »Letaki«, je nedvomno boljši od prvega, kakor sem pa že omenil v svojem prvem članku, preveč spominja na fotomontažo. — Fotografije so sicer do zadnjega detajla prav lepe — a resnici na ljubo povedano: labud v parku, dva slabo ohranjena svetnika izza nemške dobe in lok železniškega mosta še niso raapjpomembnejše točke našega slovenskega Merana. Bolj »svežo zamisel« izraža lepak »Jesen«, ki kaže originalnost v tem, da si je nenagrajenec izbral za motiv simbol naših goric, klopotec. Plakat ni samo originalen in učinkovit, ampak vsebuje tudi mnogo umetniških vrlin, ki jih mora tvorec pri zahtevani enostavnosti, ozirajoč se na učinkovitost, premostiti. Ponavljam pa. da ta dva primera nista edina. Glede razpisa samega pa dostavljam, da je bita njegova vsebina na razstavnem prostoru vsakomur na razpolago. S tem sem podal v glavnem motivacijo svojih pomislekov, im zadeva je zame končana. Prof V. Cotič. Nova knjiga Gorinškovih mladinskih pesmi. Prihodnji teden bo izšla v tisku in založbi Podravske tiskarne v Mariboru nova zbirka mladinskih pesmi Danila Gorinška pod naslovom »Majdine pesmi«. Obsegala bo 40 strani in bo natisnjena na trdem finem papirju po najmodernejših načelih. Opozarjamo na te pesmi za otroke že sedaj. AH ste že naročili ali kupili Rekarjeve: »Vipavske povesti«? Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Grajska ulica 5 in stanejo broširane 28, vezane pa 34 Din. Do 1. VI. se razpošiljajo poštnine prosto. ■ Sokolstvo Prvi pokrajinski zlet SK) v Ljubljani Vozne olajšave, znaki in navodila. Za I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani veljajo naslednje ugodnosti i Prost prevoz telovadečega članstva, naraščaja in otrok po železnicah in parobrodih v državni eksploataciji. 75% popust za vse vozne cene po železnicah in parobrodih v državni ekspl. za članstvo Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije. 50% popust Ua vse vozne cene po železnicah in parobrodih v državni ekspl. vsem ostalim udeležencem (nečlanom) pokrajinskega tieta. Načelništvo Zveze SKJ bo dalo na razlago samo toliko izkaznic za brezplačno vožnjo za telovadeče članstvo, natakaj in otroke, kolikor bo zvezno načelništvo prejelo od žup potrjenih prijav. Ugodnosti, ki veljajo za predzletnl naraščajski dam dne 18. junija: a) prost Prevoz po železnici in parobrodih imetnikom bronastega zletnega znaka; ta znak se bo izdajal samo naraščaju in njih vodnikom; b) 75% popust na vozne cene Po železnici in parobrodih v zvezi s člansko legitimacijo; c) ugodnosti 50% popusta na vozne cene po železnici in parobrodih so deležni vsi posetniki zleta, tudi nečlani. Ob glavnih /letnih dneh, t, j. od 27. do 29. junija pa veljajo vse vozne olajšave ^»no za članstvo s srebrnim zletnlm tiiakom. Zaradi tega so izdane legitimacije v treh variantah: bele z rdečim pa-za telovadeče članstvo, naraščaj in u^co; bele z modrim pasom za 75% popust po železnici in parobrodih v drž. ^sp.; bele brez pasu za 50% popust po beznici in parobrodih v drž. ekspl. . Zletni znak s pripadajočo legitimacijo 111 Prispevkom za zavarovalnino velja za Raščajski dan Din 12, za glavne zletne eve Din 27. -^deležnikom, ki bodo reflektirali na = odnosno 50% popust po železnicah J1 Parobrodih v drž. ekspl. za predzletni "I c*a'n v°taštva in naraščaja — se ne °^° izdajali naraščajski zletni znaki, P®rveČ samo železniške legitimacije po Din 5. .Naraščaj in Članstvo ima z zletnlm zna-cole* voznih olajšav še druge ugod- nosti: a) naraščaj: brezplačno prenočišče in prost vstop k popoldanski telovadni prireditvi dne 18. junija; b) članstvo: brezplačno skupno prenočišče, prost vstop k medzletnim tekmam in popoldanskim telovadnim prireditvam na članski tribuni v glavnih zletmih dneh in prost vstop v Narodni muzej. Zletni odbor je zavaroval vse udeležence za čas zleta in vožnje v Ljubljano in nazaj proti nezgodam. Zavarovanje velja za naraščajski in glavne zletne dni. Zavarovalnina za primer smrti 10.000 Din, zavarovlnina za primer trajne in-validitete 20.000 Din. Zletni znaki so gotovi, železniške legitimacije dotiskane. V interesu vsakega društva je, da si čim preje naroči znake in legitimacije ter jih razdeli med prijav-ljence ter tako razbremeni ogromno1 delo odseka, ki mu je poverjena razpečava znakov in žel. legitimacij. Naročila za znake in legitimacije je poslati za naralščajski dan do 1. junija na oranžnih naročilnicah, za glavne zletne dni pa do 15. junija na modrih naročilnicah. Le, če se bodo' društva držalla določenega roka, bo mogoča pravočasna odprema znakov, navodil in žel. legitirpacij. Vsa naročila se bodo izvršila samo proti v naprej izvršenemu plačilu aji po povzetju. Da si prihranijo društva visoke povzetne stroške, priporočamo, da nakažejo odgovarjajoči znesek v naprej po položnici poštne hranilnice podr. v Ljubljani št. 11.820. Zletni znaki, navodila in železniške legitimacije se naročajo neposredno pri zletnem odboru brez posredovanja žup. Zletni odbor bo izdati tudi »Navodila« za lažjo orientacijo članstva na zletu. V »Navodilih« bo podrobno naveden spored vseh prireditev in izletov, priložen bo tudi načrt zletnega telovadišča in mesta Ljubljane. Keir bodo »Navodila« vsakemu udeležencu zleta nujnp potrebna in bo naklada omejena, prosimo bratska društva, da narobe obenem z znalki in legitimacijami tudi »Navodila«, po izredno mzki ceni Din 2. Vsi udeleženci' Zleta, ki nameravajo po zletu prirediti izlete v skupinah ali posamič, bodo prejeli posebne legitimacije v zletni pisarni. Na naročila brez istočasnega nakazila odgovarjajočega zneska se ne bo oziralo niti odgovarjalo! Češkoslovaški naraščaj na pokrajin- skem zletu. Zleta v Ljubljani se udeleži tudi češkoslovaški sokolski naraščaj do 400 oseb, ki prispe v Ljubljano 17. junija zvečer. V nedeljo 18. junija se vršijo zjutraj skušnje, nato sprevod, popoldne pa nastopi bratski naraščaj pri javni telovadbi. Moški naraščaj bo izvajal proste vaje s palicami IX. vsesokolskega zleta v Pragi, ženski naraščaj pa proste vaje z venčki tudi iz IX. vsesokolskega zleta. Po zletu napravi naraščaj izlet v Bohinj, odkoder Se vrne 20. junija v Prago. Vljudno vabilo ljutomerskega Sokola. Ljutomersko Sokolsko društvo vljudno vabi vse pripadnike sokolske organizacije in prijatelje Sokolstva, naj bi se v čim večjem številu udeležili proslave 301efnice, ki jo priredi društvo 14. juni- ja: Ljutomerski Sokol je bil prvo društvo v naši Prlekiji, ki so gta kot Murskega1 'Sokola ustanovili v tistih težkih časih muropoijski narodnjaki in se je v stalnih in uspešnih borbah pod vodstvom najboljših mož razvilo v matico Sokolstva v Prlekiji ter mariborski župi. Pokroviteljstvo nad to svečano proslavo je prevzel sam kralj. Ta gesta našega vladarja nam jasno priča, kakšno važnost polaga na Sokolstvo in na borce jugoslovanske ideje ob severni meji. Kot vidni znak najvišjega pokroviteljstva bo svilen trak, ki ga bo v kraljevem imenu pripel na društveni prapor kraljev zastopnik. Proslava ne bo samo vidna manifestacija sokolske ideje, ampak tudi izraz naše jugoslovanske misli. V nedeljo 11. junija na svidenje v sokolskem Ljutomeru. Zdravo! Poziv članstvu Sokola Maribor IH. Upravni odbor poziva članstvo, naj se udeleži v čim večjem številu jutrišnjega javnega nastopa bratskega društva Maribor I. Zbirališče ob 13. uri na letnem telovadišču. Kdor nima kroja, noj pride z znakom. Zdravo! Šport Pred občnim zborom Jugoslovanske zimsko* športne zveze Misli objektivnega opazovalca. V nedeljo zboruje zimsko športna Zveza v Ljubljani, da poda poročilo o svojem delu v pretekli sezoni. Maribor, kot drugo zimsko-sportno središče naše države z zanimanjem pričakuje ta občni zbor, ker naši klubi so potom mariborske zim-sko-sportne podzveze ozko vezani na Zvezo, in njihovo delovanje in razmah je kolikor toliko odvisen od naklonjenosti in dobre volje gospodov našega ndjvišjega zimsko-sportnega foruma. Znano je, da si Zveza že od svojega obstoja sem prizadeva dvigniti naš zimski šport na mednarodno višino. Žrtvovala je v ta namen že ogromne vsote za trenerje, prireditve, ekskurzije v inozemstvo, reklamo itd., toda uspehi so proti pričakovanju, ako izvzamemo nekaj častnih izjem, slabi! Bodisi doma bodisi v tujini ne moremo pokazati visokega razreda. Ni s tem rečeno, da ni pri nas napredka, prav nasprotno! Napredujemo, leto za letom smo boljši in za vsak najmanjši uspeh polni hvale ter stavljamo paralele s tujim svetom. Pri tem pa se ne zavedamo, da je razlika med nami in svetovno klaso vedno ista! Mi napredujemo in inozemstvo napreduje, tako da nas pušča vedno v primerni razdalji. To razdaljo bo enkrat treba na vsak način zmanjšati in naloga Zveze je, da že enkrat najde primerno rešitev, da vzgoji četo smučarjev-tekmovalcev, ki nas bo povsod častno zastopala ne na zadnjih, ampak na prvih mestih. Opaža se, da ZvČza ni več kos rednemu poslovanju. Ali je temu kriv velik razmah zimskega športa in ogromno delo, ki je s tem v zvezi ali pa nesposobnost sedanjega vodstva, to mora nedeljski občni zbor na vsak način ugotoviti. V prvem primeru bi bilo nujno potreba, da se delo Zveze decentralizira in prenese na podzveze, ki so bile v ta namen ustanovljene. V drugem primeru naj občni zbor izvoli novo upravo, ki bo sposobna voditi zvezine posle v zadovoljstvo svojih članov. Pri zimskem spor tu, ki je strogo aktiven samo v kratkem zimskem času, bi morala administracija nad vse točno in hitro poslovati ter ne otežkočati s počasnim delom in zavlačevanjem delovanje svojih članov. Zaveti mora v Zvezi nov duh, duh dela, sposobnosti in — jasnosti! Prav pri naši Zvezi nikdo ne ve, razen najožjih, kaj se dela in sklepa. Poglejmo delo LNP v Ljubljani! Vsak posamezni športnik in nesportnik je potom dnevnega časopisja točno informiran o vsaki seji. Pri zimsko-sporini Zvezi pa je vse zavito v neprodirno temo in temu zgledu seveda sledijo podrejene podzveze. Proč s starimi metodami, na dan v javnost z vašim delom in tisoč in tisoč zimskih športnikov vam bo zvesteje sledilo in pridne-je delalo v skupni procvit! V teku let smo zapazili, da Zveza kljub izkušnjam in takozvanim »oslovskim šo- ,!atn« še danes ni zmožna brezhibno organizirati svoje prireditve. Česnu vsako- ,., »m letna potovanja raznih vodij, ekip in delegatov v tujino? Ali ne najdejo v tujini nič dobrega in uporabljivega? In če že ti nam nič ne prineso ali nismo sami dovolj sposobni in iznajdljivi? Treba bi bilo, da se zato postavljeni in izbrani z večjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo lotijo dela, kar bi gotovo prineslo ne samo moralni, ampak tudi materielni uspeh, katerega naša Zveza tako krvavo potrebuje. Slaba organizacija demoralizira tekmovalca in gledalca ter ga odtuji v škodo zimskemu športu. Zveza je tu, da s svojimi brezhibnimi organiziranimi prireditvami vzpodbuja in uči svoje članstvo, da uporablja pridobljene izkušnje v svojem ožjem domačem okrožju. Ne samo tekmovalnim prireditvam, ampak tudi ostalim bi se morala posvečati večja paž nja. Obsodbe je vreden letošnji tečaj za smučarske učitelje pri Staničevi koči, ki ga je Zveza organizirala in izvedla! Ta prvi tečaj je popolnoma odpovedal in želeti bi bilo, da bi se take judovske šole v bodoče ne ponavljale. Jugoslovanska zimsko-sportna zveza je gotovo tudi poklicana', da v narodnem oziru čuva naš zimski šport. Ali ji je znana notica, ki jo je priobčil dunajski »Sporttagblatt« ob otvoritvi skakalnice v Celju? Po njej simo zvedeli, da obstoji v slovenskem Celju: »der deutsche Ski-klub Cilli«! Ali je potrebno, da se najde zvezni učitelj, ki ne obvlada dobro našega jezika? Ali je potrebno, da importiramo neslovanske trenerje, ko so vendar Cehi, Slovaki in Poljaki za naše razmere kos svoji nalogi? Mnogo je takega, kar nujno ldiče pd izboljšanju. Naloga občnega zibora je, da že enkrat temeljito prouči možnost zbolj šanja sedanjih razmer, ki tarejo našo Zvezo. Cas je, da se otresemo mrtvila, da se zanese v delo Zveze živahnejši utrip, odgovarjajoč zahtevam našega časa, ki bo gotovo pripomogel do boljših vsestranskih uspehov, katere tako željno pričakujemo že leta in leta. Smuk. V zaščito slovenskega nacionalnega športa Ncčuveno postopanje proti Slovenskemu kolesarskemu klubu »Peron«. Kolesarski klub »Edehveiss 1900« ▼ Mariboru pošlje nam z ozirom na članek, ki smo ga objavili v našem lista z dne 6. 5. 1933 štev. 103 na strani 4 pod gorenjimi naslovom sledeči poprat vek, ki ga s tem priobčimo. »Ni res, da je podpisal zapisnik o občnem zboru, ki se je vršil decembra 1932. podzveze, podpredsednik kolesar- \ skega kluiba »Edehveiss« g. Lešnik v svojstvu kot član tega odbora, dasi ni bil član tega odbora, temveč je imenovani podpisal ta zapisnik le kot priča, kar je storil tudi predsednik kluba »Paštete« g. Džura Ivan. Ni res, da so se izvolili na izrednem občnem zboru v novi odbor podzveze kot predsednik g. Markovič, podpredsednik g. Lešnik (Edelweiss) tajnik g. Blažič in blagajnik g. Princi (Edel-weiss) temveč so se izvoliti kot predsednik g. Markovič, član kluba »Foštele« v Radvanju, kot podpredsednik gosp. M. Fajs, člam kluba slovenskih kolesarjev v Celju m le za začasnega namestnika podpredsednika za časa odsotnosti predsednika Markoviča g. Lešnik. Kot tajnik pa g. Andrej Ružič, član kolesarskega kluba »Poštele Ni res, da so v ozadju te zadeve v, prvi vrsti nacionalne stvari, pred vsem neko pismo zveze »AlpenUindischen Rad-fahrer Bundam« v Grazu predsedniku kluba »Edehveiss« temveč je resnica, da nacionalne stvari pri tej zadevi ne igrajo nikake vloge in da je navedeno pismo popolnoma privatne zadeve ali pomembe, s katero klub »Bdehveiss« nima ničesar opraviti'.' Ni res, da ima klub »Edehveiss« še sedaj štamipilko »Manburger Radfahrverein Edehveiss in Maribor temveč se poslužuje ta klub edinole štampilke: »Kolesarski klub »Edelweiss 1900 Maribor,« kateri napis se nahaja: tudi da njegovem poslovnem papirju. Imenovani klub goji edinole šport ne glede nacionaliteto, ker smatra šport internacionalnim, v katerem duhu se vodi ta klub že 33 let. Podpisani klub ni iineJ s kolesarskim klubom »Peron« od obstoja slednjega ni-kakih diferenc. Kolesarski klub »Edelweiss 1900« Maribor«. Opomba uredništva: Objavljamo ta popravek z vsemi napakami vred, dasi nam ni bil poslan tako, kakor določa zakon o tisku in bi ga zaradi tega lahko vrgli v koš. Objava je torej prostovoljna! Obenem pa ugotavljamo v ilustracijo, kaj se pri nas vse »popravlja«, da je prejela Motosekcija »Peruna« dne L aprila letos (1933) dopisnico z nemško pisanim povabilom na otvoritveno vožnjo v Bresternico 2. aprila 1933. Na dopisnici, ki je rjave barve in označena kot tiskovina, je zelen žig štam-pilje s planinko v sredi Itn napisom okoli nje: »Marbg. Radfahrklub Edelweiss 1900 !n Maribor«. Dopisnico hrani naše uredništvo in si jo vsak interesent lahko ogleda. Meseca aprila letos je torej Kolesarski klub »Edehveiss 1900«, Maribor, še iiiiel nemško štampiljko, točno tako, kakor je bilo navedeno v članku, na katerega se nanaša gorenji popravek. Športne prireditve v nedeljo Ob S. na teniških igriščih ISSK Maribora; tekmovanje za državno prvenstvo moštev v tenisu med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Ob II. štafetni tek skozi mesto za prehodni pokal tvrdke »Shell«. Start izpred igrišča ISSK Maribora v Ljudskem .vrtu, cilj na Trgu svobode. Ob 14.30 na igrišču SK Svobode: prvenstvena nogometna tekma rezerv SK Želez»ičar:SK Svoboda. Ob 16. na igrišču SK Svobode: prijateljska nogometna tekma SK Svoboda I: SK Železničar I. Pragersko Proslava materinskega dneva. Preteklo nedeljo je pragerski Sokol priredil v •Mulejevi dvorani lepo uspelo proslavo materinskega dne. Na sokolskem odru je ob tej priliki na/stopilo nad 30 naših malčkov, ki so vsi v režiji naše kulturne delavke s. Gerbičeve častno in zadovoljivo rešili dano jim nalogo in bili deležni za svoja izvajanja splošnega priznanja. Dvorana je bila popolnoma raz-prodana* tako, da/ je proslava v vsakem oziru imela popoln uspeh. Kakor pa Su-jemo, se bo igrica v kratkem ponovila. Namesto deklamaoij bo izpopolnjena z ljubko Rekarjevo enodejanko »Škratelj«. Vsi, ki še niste videli te igrice, pridite in ne zamudite te »godne prilike. Okrnitev pragerske kurilnice. Pragersko, nekdaj eno najvažnejših in najživah-nejšiih železniških križišč, izgublja dan za dnem na svojem pomenu. Prometnega osebja je vedno manj, v zadnjem času pa je bila okrnjena tudi kurilnica.. Večje število strojevodij m kurjačev je bito premeščenih v Maribor, med htjkni strojevodje Franjo Beribak, Kari Kora-žija, Anton Tancer in Franjo Zavadlav ter kurjač Alojzij Mohorko in Franjo Mesarič. •- Razveseljiva vest. V zadnjem, času se je razširila pri nas vest, da se zanima za naš kraj neko podjetje, ki namerava v bližini kolodvora zgraditi tekstilno tovarno. Zai nadaljnji razvoj Pragerskega/ bi bila ta tovarna velikega ppmena, zlasti pa. bi se tega razveselilo brezposelno delavstvo, ki ga je pri nas precejšnje število||_________ . ■ (' , Človeška zloba ne pozna mej. V Lyonu v Franciji je dobival hišnik Imbert polnih deset let redno preteča anonimna pisma. V zadnjem času pa je neznani grozilcc skrivaj prilepljal na hišo lepake, m katerih je grozil vsej Im-bertovi družini, da se ji bo zgodila velika nesreča. Mimo tega pa si je dovod jeva! še razne druge neokusne šale. Tako je prišel nekega, dne domači župnik k popolnoma zdravi Imbertovi ženi in ji prinesel zadnjo popotnico, za kar je bil telefonično naprošen. Pogosto se je dogajalo, da so pridrveli pred Imbertavo hišo gasilci gasi/t požar v njegovem stanovanju, ki ga pa seveda ni bilo, ali pa se je ustavil pred vrati pogrebni voz, da odpelje Imberta ali kakega njegove-’ ga družinskega člana k pogrebu. Končno je bilo hišniku vsega tega le dovolj in je zadevo prijavil policiji. Od tega dne je imel Imbert naenkrat mir. Ljudsko preseljevanje v Budimpešti V prvi četrtini .maja je bilo opaziti v Budimpešti prav rekordno preseljevanje prebivalcev. Po porpčilu mestne elektrar ne je bilo samo v prvem tednu maja prijavljenih 16 tisoč prenosov električnih števcev. Mestni magistrat je izračunal, da se je samo v prvi četrtini maja preselilo nad 80 tisoč budimpeštanskih meščanov. V tem številu.so seveda všteti tudi družinski člani. Glavni vzrok preseljevanja so. visoke najemnine, ki še vedno niso v skladu z znižanimi prejemki javnih in zasebnih nameščencev. V prvi vrsti se opaža, da se selijo najemniki velikih in dragih stanovanj v manjša in cenejša. Takih stanovalcev se je preselilo 16 tisoč.. Iz delavskih okrajev se zopet selijo ljudje daleč na periferijo, večinoma v lastne skromne hišice. Najdražja stanovanja v Budimpešti so v okraju Ofen, kjer pa sedaj mnogoštevilni uradniki, ki sq bili prej dobro plačani, ne morejo več vzdržati. V njihova stanovanja, ki so večinoma v velikih in zračnih vilah, se selijo premožnejši sloji iz Pešte. V Budimpešti je trenutno praznih 9 tisoč stanovanj in 2 tisoč trgovskih lokalov. In to kljub temu, da. so padle najemnine v zadnjih treh letih za 40 odstotkov. S preseljevanjem so bila najbolj zadovoljna prevozniška podjetja in njihovi delavci, ki so imeli sijajen zaslužek. Krvava tragedija na pokopališču Na fraiuendorfskem pokopališču v okolici Stettina v severni Nemčiji se je zgodila pred dnevi nenavadna ljubezenska tragedija. Tamkajšnji 5Qlertmi grobar Viljem Lošt, ki je bil že tretjič oženjen, kljub sivim lasem še ni bil sit žensk in ljubezni ter se je na tihem zapletel v ljubezenske mreže z neko 201etno deklo vaškega pastorja, ki je stanovala v isti hiši. Lostova žena je kmalu izvedela za moževe stranske skoke in tega seveda ni mirno prenesla. Nastal je prepir, v katerem je zaljubljeni grobar svojo boljšo polovico pošteno naklestil, nato pa zakleniL stanovanje in odšel z donw. Zena pa je bili iznajdljiva in je sledila možu skozi okno. Ko je prišla na bližnje pokopališče, je zaslišala nenadoma dva strela. Za nekim nagrobnim spomenikom je trašla na tleh mrtvega svojega moža, dočtm je ležala njegova 201etna ljubica v zadnjih izdihljajih in je kmalu nato tudi Izdihnila. Kaj se vse rešuje v parlamenti«. Nasprotno, kakor je običaj na Španskem, se na Portugalskem pri bikoborbah v arenah biki ne smejo ubijati. Kjer pa ni krvi. se tudi/vročekrvni Portugalec ne more zabavati. Zato so merodajni Spomini na »Z v pohorskih Doživljaji vojvode pohorskih dezerterjev. Ob 15letnlcl četovanja. •I 13. Vojaki na Pohorju. Vojaško poveljstvo je meseca maja 1918 poklalo na Pohorje madžarsko vojaštvo, da čimprej »energično« polovi dezer terje. Na Glažuti so se vselili in so oskrbnikom že prve dni pokradli vso kuretino. Orožniki so imeli sedaj posla dovolj, da poizvedujejo Za tatvinami. Borba z dezerterji je stopila v ozadje, zato smo nekaj dni živeli v blaženem miru. Zadeva/ sc je končala za vojaštvo porazno in so takoj morali oditi. Pač pa so kmalu bile ojačene orožniške izvidniške čete. Ko šeni nekoč spal v Ruški koči,, zaslišim okrog 11. ure ponoč! butati na hišna vrata. BiH so zbrani orožniki iz Maribora, Ruš, Polskave in Slov. Bistrice. Klicah so oskrbnika Sernca, ki jim pa ni odprl, ampak jim je odkazal prostore v sosednji Planinki, da/si je bilo v Ruški dovolj prostora. Stric Seme je dobro slutil, da bi orožniki morda preiskali prostore. Seveda bi jih jaz v tern primeru nikakor ne čakal v podstrešju. Groftniki so si pred počitkom pri mizah pa trati Arehove cerkve razdelili delo za Prihodnji dan. Pri odprtem oknu sem prav do/bm slišal njihov razpored: >Ob 5. uri budnica, pol ure pozneje odhod rooti Smartnu. Obkoliti jo treba vse ozemlje in preiskati vse hiše! Do večera »nora biti Šarit v naših rokah!# S to »skromno« željo so šli mirno k počitku. Le jaz nisem imel vso noč miru. Da bi bila vsi moji tovariši tu, bi si lahko dovolili drzno potegavščino. Presenetili bi orožnike v sladkem spanju in jih razorožili. Toda bil sem na žalost sam, zato nisem mogel drugega nego uprizoriti majhno izzivanje. Že ob 4.. uri sem napravil pred Planinko budnico z glasnim ukanjeni. Hitro so se prikazali pri oknih obrazi orožnikov, zaslišal sem polnjenje pušk, a nisem jim dal prilike, da bi imeli tako ugodno tarčo. V nekaj trenutkih sem izginil proti Klop-nemu vrhu. Pa le navidez, kajti že streljaj od Ruške sem zavil v dolino Lobnice. Seveda sem dobro pazil, da ni bilo nobenega sledu po pravkar razmočeni poti. Tisti dan sem ob dežju imel v Lobnici izredno ribiško srečo. Nalovil sem poln nahrbtnik najlepših postrvi, katere sem ves premočen odnesel k stricu Hlebu n* Smolnik. Posebno Jih je bil vesel njegov gost dr. Jehart, ne da bi vedel, kakšfen »rokovnjač« jih je preskrbel. Posušil sem se Irt brezskrbno naspal v stričevi hiši, zjutraj pa sem dr. Jehartu ministriraj v smotoški kapelici.. Orožniki so imeli ves dan dovolj posla, da so preiskali teren do Klopnega vrha, a — vse zaiman. 14. Skrivališče v slami. Kadarkoli so donita imeli večje opravke, sem radevolje šel pomagat, kolikor je bilo pač varno. Brat je bil v takih primerih za dobrega paznika in je znal z našega yrha dobro premotritl položaj. Doma smo zaradi varnosti imeli dogovorjen klic, kedaj se lahko oglasim iz skrivališča. Če me pokličejo »Alfonz«, je blizu nevarnost in se ne smem oglasiti. Kadar pa zaslišim- klic '»Bftjanf«; je nevarnost minila. • Poletna žetev Jota 1918. me je privabila zopet domov. Takrat je na kmetih veselo: polnijo se kašče, gospodinja ne skopari prt miznih dobrotah, mladina poje In uka, da;.se razlega tja do Kobanske-gu. Tudi orožniki so takrat mirovali. Vse bi se bilo dobro izteklo, da me ni šel nekdo iz naše bližine tožit, češ: »Žarh je doma!« Je pač na svetu tako, da ima človek tudi neprijatelje... Orožniška postaja je pozvala vojaško asistenco iz Maribora in nenadoma so Še tisto noč zastražili hišo in vse dohode k njej, Jaz sem spal na skednju in nisem ničesar niti slutil. Skrivaj pride pred svitom brat in me‘zbudi. Splazim se iz skednja in hočem neopaženo za poslopjem skočiti preko plota, toda tam je stal, vojak. Ni kazalo drugega kot skočiti bliskoma nazaj v skedenj. Zavedal sem se, da .visim med življenjem in smrtjo. Skozi Činitelji v Lisaboni predlagali vladi, naj se zadevni zakon ukine in naj se dovoli | ubijanje bikov, ker bikoborbe brez krvi ; nimajo nobene privlačnosti več za občinstvo. Večiiii dosedanjih obiskovalcev bikoborb ni žal ne denarja ne truda, da potuje na Špansko, kjer so dovoljene krvave bikoborbe. V lisabonskem parlamentu je bil sestavljen poseben odbor, ki se bo posvetoval o tem vprašanju, ki se zdi slehernemu Portugalcu tako zelo važno ... Službe kot loterijski dobitki. Kakor povsod na svetu, je tudi na Japonskem velika brezposelnost. Zanimivo pa je, kako se na Japonskem oddajajo prazna službena mesta. Čim je nekaj mest prostih, bodisi v državnih uradih ali pa v zasebnih podjetjih in pisarnah, sč ta mesta oddajo interesentom s pomočjo loterije. Tisti, čigar srečka se izžreba, pride tako lepo do kruha. Nedavno je neka tovarna v Tokiju potrebovala 30 delavcev, ponudilo pa se je 7 tisoč delavcev. Tudi v tem primeru je morala priti na pomoč loterija, na kateri je bilo iz množice izbranih 30 srečnežev. Tudi Fordu gre za nohte. .Po vesteh iz Detroita je prodal avtomobilski kralj Henry Ford svoje veliko denarno podjetje »Universal Credit Corporation« neki močni finančni skupini za 30 mdlijonov dolarjev. Pred nekaj leti je ustanovil Ford omenjeno podjetje za financiranje njeigovdh avtomobilskih tovarn po sistemu odplačevanja. Sedaj je vse delnice Fordovega podjetja prevzel »Commercial Investment Trust«. Izreden samomor učitelja. V madžarskem mestecu Nagylonyju je izvršil ljudskošolski učitelj Bela Bartok samomor zaradi nesrečne ljubezni. Ko je prišel zjutraj v razred, se je nenadoma razjokal in naprosil otroke, naj mu prepevajo cerkvene psalme. Še med petjem pa je odšel na hodnik, kjer si je pognal kroglo v glavo. Bil je na mestu mrtev. Bartok je bil čez ušesa zaljubljen v hčerko mestnega župana, ki ga je pa prav prejšnji dan vrgel iz hiše. To je delovalo na mladega učitelja tako porazno, da i* sklenil prostovoljno iti v smrt. Krstni Ust »siamskih dvojčkov«. V neki majhni vasici v bližini Brescije v Italiji sfca, se pred dnevi rodila nekeihu kmetu dvojčka, katerih telesi pa sta bili zraiščeni v eno. Uradnik v matičnem uradu je prišel v zadrego, ker ni vedel, ali naj izstavi dva krstna lista, ali samo enega, dbrnil se je na pristojno oblast v Bresciji, ki mu je poslala prav salomonski odgovor: Vsak otrok inora biti krščen posebej, peč pa naj uradnik sešije oba krstna lista, ki se lahko pozneje v primeru, da bi se dala dvojčka operativno ločiti, zopet raztrgata na dvoje. špranjo spoznam med vojaki pred skednjem nekaj znancev od 47. polka. Oči-vidno so čakali, da se zdani, nakar bo sledil na/pad. Hipoma mi pride na misel, da bi mi znanci morda pomagali. Dobro sem ve-dek da večina avstrijske soldateske ni več s. srcem pri 'stvari. Brst je takoj posredoval in za 3 desetake (t. j. 30 kron) sem se na določenem mestu skril v slamo in Čakal... Ko so prišli ruški orožniki in se je docela zdanilo, se je pričelo iskanje. Domači so rekli, da ne vedo zame. Vojak, ki je bii pri plotu, je trdil, da me je vidri- 1°-rej v skedenj! Vsa četa je pričela brez reda brskati po obširnem skednju. Trije znanci so navidez z vso vnemo pregledali oni kot, kjer sem bil skrit. S kletvami in zgražanjem so končuo ugotovili, me ni. Sedli so na snope in uganjali burke. Orožniki in podčastniki pa so dostojanstveno z bajoneti prebadali seno in slamo, trdno pričakujoč, da sc bo kje prikazala SaVhova huda kri. Morda bi se bila res, če bi se umaknili oni trije. Toda podkupnina je bila v pravih rokah in je dobro opravila svoje... Ko so še tudi pred hišo postavljene snope nabadali brez uspeha, so se z dolgim nosom vrnili domov, Ostala je samo straža 6 mož. med njimi tudi oni trije znanci! Med splošnim krohotom »straže«, sem kmalu prikob3cal izpod slame. Sijajno smo še nato' v domačem krogu proslavljali našo — zmag# m' m^3 11 Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-sa pohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V Welxl. ,IOS. TICHY IN DRUG. Knnces. elektrotelmnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo konkurenčni ceni. REVEN FANTIČEK. ki želi letos k birmh pa nima botra, prosi dobrosrčnega gospoda za birmskega botra. Kdor bi bil voljan izpolniti ubogemu otroku iskreno željo, naj javi svoj naslov upravi »Večernika«. 1825 dnevno sveži joghurt fla debelo, na drobno. Mlekarja Bernhard. Aleksandrova «sta 51. Koroška cesta 10. 1668 OBLEKE. ČEVLJE. če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode. 1662 VINO. Prvovrstno, od 5 litrov naprej Po 4 Din liter, sadjevec liter Din 1.50 prodaja A. Puhali, Vinarje 174. 1800 GUMBE IZ BLAGA izgotavlja najboljše Plankl. Maribor Tattervbachova ul. št. 16. 1808 REKLAMNA PRODAJA: otomane Din 350.-— madrace, cele Din 130.- — madrace, tridelne Din 150.-— kavči Din 750.— naslonjači Din 150.— vložki Din 100.— rolete Din 70.— blazine Din 12.— Vse samo pri tapetniku Ferdu Kuharju, Vetrinjska ul. 26. 1842 POPRAVILA madrac na domu izvršujem najceneje. Ferdo Kuhar — Vetrinjska ul. 26.______1843 TRAJNE kodre samo Din 100.— izdeluje najmodernejše (takoj valovi brez vodne) Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska ul. štev. ll. 1846 VRH HABAKUKA otvorjen vinotoč. 1849 Prodam ŽIČNI VLOŽKI. madrace, otomane. ležalne stole, rolete, zložljive postelje najceneje pri F. NOVAK, Vetrinjska 7 — Koroška 8 — Glavni trg 9. 1810 MIZARSTVO. Prvorazredno, za pohištvo ter »stala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek, Maribor. Dravska ulica 4. 1819 POZORI Obleke izvrstno izdeluje, prej Din 250.— do 300.— sedaj sa-*»o Din 150.—. krojaštvo. Taborska ul. 1. 1820 VELIKA OTVORITEV Vrta bo v nedeljo, dne 21. mala v gostilni Kren-Seifried — Pobrežje, Cesta na Brezje 24. 2 raznimi zabavami. Igrala bo zelo priljubljena godba kolesarskega društva »Fanfari«. Prvovrstna vina iz vinogradov g. Krena, dobra kuhinja. Avtobus št. 3, postaja pred gostilno. V slučaju slabega Vremena bo otvoritev prihodnjo nedeljo. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja-1822 LITOGRAF. skoraj nov, z enim kamnom, pripraven za pevska društva ali pisarno, zelo poceni na prodaj. Polič, Koroščeva ulica štev. 43. 1824 RADI ODPOTOVANJA na prodaj pianino, nov in eleganten. Tattenbachova ulica štev. 21. 1834 SPALNICO. iz mehkega lesa, novo, moderno lakirano, zelo ceneno na prodai. Vse mizarsko delo zelo ceneno. — Mizarstvo, Miklošičeva ulica 6. 1839 HIŠA z dobroidočo gostilno in pekarno v mestu na prodai ali se da v najem. Lepa hiša, 6 stanovanj, Din 250.000. Poceni posestva, od 50.000 Din naprej, pri Mariboru. Ptuju, Radgoni. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 1852 POBIRAM nevidno izpuščene zanjke pri svilenih nogavicah. Kormann. Gnsnnska ni. 3. 1831 NOGAVICE "''di v veliki izbiri Nifergal. jGVoška c. 1. 1835 M HALO. POZOR! Moški toplanci Din 22.—. ženski topianci Din 16.—. Sprejmem vsakovrstna popravila. Garantiram za vsako delo. — Ciril Lovec. Maribor — Glavni trg 4. dvorišče. 1841 1000 DIN NAGRADE DOBI. kdor dokaže, da mo je v teku *adnjih mesec dni videl, da *em vozil samokolnico pri zidarjih v tovarni Doctor in drug. Anton Malik, čevljarski pomočnik. Studenci, Gh izvirku 12. 8000 POSESTVO, 20 oralov, v Slovenskih goricah, proda za 80.000 Din. Gotovine 20.000 Din. Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ul. 21. 1857 OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom poleg sodišča takoj oddam. Wilden-rernerjeva ulica 11/111. 18,38 STANOVANJE. dve sobi, kabinet, kuhinja in pritikline, oddam s 15. junijem Naslov v upravi lista. 1848 OPREMLJENO SOBO. s prostim vhodom, oddam. — Tržaška cesta 20, vrata 4. 1840 STANOVANJE s hrano oddam. Koroška cesta 17/1., desno. 18-17 ODDAM prazno in tudi opremljeno sobo. Sodna ulica 15. pritličje, levo. 1844 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 1616 NA HRANO in stanovanje sprejmem gospoda za 400 Din mesečno. — Kosec, Tezno, Ptujska cesta štev. 14. 1803 PROFESOR POUČUJE srednješolce za izpite (za maturo in popravne izpite). Naslov v upravi. 1790 ODDAM PRAZNO SOBO s prostim vhodom. Tvorniška cesta 22, I., vrata 4. 1853 Službo ODDAM LEPO SOBO s prostim vhodom. Kejžerje-va ul. 9. II.. 12. 1855 DEKLE. pošteno in pridno, staro 20 let, išče službe v lekarni ali drugod. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo »Večernika nod »Zanesljiva«. 1823 SOLIDNEMU GOSPODU ali gospodični dam ceneno, zdravo hrano in zračno stanovanje! Naslov v upravi! 1859 V naiem Sobico. snažno in opremljeno oddam. Taborska ul. 8, dvorišče, vrata 2. 1832 ODDAM :eneno več prostorov pripravnih za delavnico. Slovenska ul. 24. 1817 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE ob Dravi oddam takoj. Dopise na upravo lista pod »Miroljubnost«. 1807 Službo dobi ŠIVILJA. pomočnica, išče mesto. Dopise na upravo lista št. 1851. 1851 STANOVANJE. tri sobe, opremljene ali pra; zne, s kuhinjo, po možnosti z vsem komfortom, v pritličju ali prvem nadstropju, v okolici parka ali Tomšičevega drevoreda, solnčno, lahko tudi v vili, išče solidna družina brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 1814 IMt Lorber, Sv. Peter otverien LEPO STANOVANJE, enosobno, oddam poceni. — Pobrežje, Cesta na Brezje 99. 1845 Je $amo kratekčat Žarnice znamke »Tungsram11 in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovinl K. FIorianiR Maribor Glavni trg 23 ,Bergovdvor Pismena ali lelefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Vsakovrstno blago za letne obleke dokler traja zaloga Zelo nizke cene Velika izbira damske trikotaže in otroških nogavic D. Stefanovič Gosposka ulica 32 OglaSulte! la birmo! DVONADSTROPNO, šeststanovanjsko hišo, blizu Glavnega kolodvora, proda za 185.000 Din Posredovalec, Maribor, Frančiškanska ulica št. 21. 1858 lokal LOKAL. dve enosobni stanovanji za obrt ali trgovino, pri cerkvi sv. Jožefa v Studencih, Slomškova ulica 5. takoj oddam. 1833 Sobo odda DVA GOSPODA jprejmem na stanovanje. Pobreška cesta 9a. 1*37 NOVO OPREMLJENO SOBO solnčno. veliko, s posebnim vhodom in elektr. lučjo, oddam boljšemu gpspodu ali gospodični. Trubarjeva ulica 5, I. nadstr., na vrtu. Vršič. 1856 traja oblastno dovoljena razprodata pri Kormannu v Mariboru. Gosposka 3 Izrabite brezpogojno pred opustitvijo trgovine ta priložnostni nakup. Oglejte si moja izložbena okna. Tako ceneno še niste nikdar kupili! 20 do 50t popusta In Se eeneie! tudi na obroke! URAR IN JUVELIR MARIBOR. GOSPOSKA UL. 15 ____________________________________________________M. JLGER" SIN h izvirku 12. ___^000 I. nadstr., na vrtu. Vršič. 1860 --------—.— ----------------—-------—--------—. =!l IIIIItlllllllllMIIIIIIIIIiiillllllliUllIlllUlllllllllllllllllllllk i,mmnniillIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlllllHIHIHIIIII!NIII!!!!!^!!!!!!!!!!^^^^^^^^^^^^^^^m!l!lllll^^^^^^_^ 14 karatna zapestna ura Din 250'- srebrna moška ura Din 290'- srebrna damska zapestna ura Din 140“- moška ura iz metala Din 60- damska zapestna ura iz valjanega zlata Din 169- ■ 7(1 nmuiu Hira humih mimu Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju * Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovino s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno m kulantno. ^ piipiipiiiiHiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiianiuuuiiiiiiiiiutHuiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiuiiiiiuHiiiiiniiiHiHiiiHiuunuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiuimiiiiiuimumii T ekitilana Budefeldt Za tople dneve69 nove čevlje Vrsta 242- Otroski telovadni čevlji s prožnim krom-podplatcmK Potrebni za telovadbo v šoli. pri Sokolu in sploh za vsako gimnastiko. Ženski Din 35.— Če menjate večkrat obutev in nogavice, orihranite veliko denarja, razen tega se pa počutite vedno sveži in razpoloženi. Preskrbeli smo naše prodajalne z letno obutvijo za celo družino In z nogavicami v vseh jmodnih barvah m desenlh. Vrsta 2947—00 Lahke fleksibl-sandale s crep-gumijastim podplatom. Ne žulijo ne nog ne žepa Ženske Din 59.— Vrsta 3661—00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke iz rjavega boksa z podplatom iz krupona. — Lahki in udobni. Vrsta 2927—11 Zračne in lahke sandale s crom-podplatom. V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 4462—29 »Sportke«. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turistiko in razne igre. Vrsta 3335—10 Primerni in trpežni čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istotako peto. Za lepe sdnčne dneve. Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s crep-gumijastim podplatom. Za tople solnčne dneve neobhodno potrebne Vaši deci. Vrsta 1937—29 Polčevlji iz močnega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo nošnjo. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 2945—11 Za vsakdanjo nošnjo te čeveljčke iz boksa v črni ali rjavi barvi. Polvisoka usnjena peta. Iz laka Din 99.— Vrsta 1805—68 Model sezone: črn lak, kombiniran s semišem. Iz ševroja Din 149.— Vrsta 5851—30 Vašim malim otrokom najlepše. Ti čeveljčki iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zanje. >5SsSS5SS?*“* llipgparcMffB^' Vrsta 1637—36 Vrsta 1645—05 Vrsta 9505—97 Polčevlji iz prvovrstnega telečjega bok*«- Priprost, toda okusen čeveljček iz laka ali Vedno elegantni salonski čeveljčki iz ševro- okrašeni s perforacijo. Zelo primerni ** prvovrstnega črnega ali rjavega boksa. ja z diskretnim okraskom. Iz laka Din 129.— športno obleko. Lakasti za isto ceno. Štev. 27—34 Vrsta 5842—40 Deklicam te udobne fleksibl-čeveljčke iz laka ali rjavega boksa. Otvoritev gostilne! Cenjenim gostom naznanjam, da sem na novo renoviral svojo gostilno v Pekrah. Otvoritev bo v nedeljo 21. t. m. s koncertom Najlepši in najcenejši nedeljski izlet. Na prostem veliko plesišče, lep senčnat vrt, najboljše pekersko vino in dobra kuhinja. Za obilen obisk se priporoča Tomie Agilne zastopnike Trgovski samopomoči v Mariboru iščemo za prodajo računskih in razmnoževalnih strojev za Maribor. Prednost imajo oni, ki imajo dobre zveze z zasebnimi in javnimi ustanovami. Ponudbe je poslati pod šifro »Dobra eksistenca 1/B-l« na »Interreklam d. d.«, Zagreb, Masarykova 28. 1816 izrekam najlepšo zahvalo, ki mi je takoj po smrti mojega soproga izplačala izdatno podporo. Vsled tega najtopleje priporočam vsakomur, da postane član te kulantne in dobrodelne iustitucije! Citalte ..Veternik** I NajtrpeinefSi osebni In tovorni vozovi za naše ceste. — 2, 4, 6 in 12 cilinderski, dvojne nihalne OSl, brezokvirna Šasija. TATRA-AVTO Zagreb, Kustošija 6, Maribor. Cankarjeva ulica 26, Ustanovljena i. 1562. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge oa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Maia kon*,,« .Juto » Lii.bU.nl; prKto.^k :n urejat: RADIVOJ R°hAR v Maribor. Tfcka Mertbbrsiatteka™ 'd.' d., pndrtau* STANKO DETELA v Maaibofu stran 8. Mariborski »VEČER NI K« Jutra