TRST, sreda 18. februarja 1959 kto XV. . Št. '42 (4196) PRIhURSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trsi 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel. UL- MONTECCHI št. S, II. omL — TELEFON 93-808 IN 94-631 — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA St 29 — OGLASOV-'Podružn‘ca GORICA: Utica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18 — Tel. 37-338 - ' CENE • *a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 ur — Nedeljska številka mesečno 10O Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 djn. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Prva kratka seja Segnijeve vlade Sele danes bo nova vlada imenovala Podtajnike v posameznih ministrstvih Pella bo tudi predsednik OEEC, Tambroni CIR, Colombo pa CIP - Sklepi demokristjanske levice jg. (Od našega dopisnika) viikjg ’ jV-. Danes je bila prva seja nove Segnijeve ^tainilT'IPreJ so imenovali poslanca Carla Russa za k. štiri a pri vladnem predsedstvu in za tajnika vla- Sje nan2. brez listnice so dodelili nasled- Giorein tP: minister sen. ——-----------------— »e Un ° ~ reforma jav- obeh parlamentarnih demo- fastorIave; P°sianec Giulio Voj gospodarski razit r-i^. Predsedstvo odboja tBtrov za blagajno je za pasivne kra- lijt; PJe in Severne Ita-Bettioi p°s ,nec Giuseppe 'm, » r ?dnosi s parlamen-MotaA,, p vlada imenovala Tonija , ga ministra Tam- l#1eiiiin; Pod.Predsednika CIR N mf-Skl ?dbor za ob- Jotnba n« 1 a industrije Co-'•Ip za podpredsednika P ttnel v?Im?trakega odbora ®>inic*„““eno je bil zuna-Nnei>a a imenovan za JtSanL legata Pri OEEC Hrsk0C1J-a evmpsko go-im l - v 2v° • Casa druSe mini-ezi s predmetom o Učilom s,°de,lovanie) s po-if časa d lahko dplppira s« vodijo pogajanja. fcfbsjala^8 Zel° kratka, ker % .la komaj pol ure. G i}ls,° rešena sporna J1#iških * e razdelitve pod-Se d *u,nkcij med posa- S»ii !?oknstianske struje. ‘kil nav!.ni-Ster PelIa »a seji vremf°C’ ker zaradi sla-’ I i9ti z ni mogel odpo- ’ N temu ap°am 12 Palerma' pralo pa I foji vuJa2no v'ogo na da-SLstalni 21. sep- Doslej je E*C yPj egat vlade pri J2*r, ki Proračunski mi-, n)i JZ sedaj Tambroni, : i^eral ,ranji. minister, ki Kil ki» n,.arad’ spora mpd S »&eti drugo tu ^egni Kk” pd Je prevzel 'la(tf0 že rir.j m kompromi- iP ^en?e!j?.Vo Pa je prevzel : »lla- Tunkc ^elegat pri OEEC IS v' Ja delegata j je njegovo 1- 1» h! sP°r lmenovanjem r reših na ta način. e ze- UfTu loitknri* g,re za medna- S vlada politiko, v 'io 1 ter M„Sp°r. z Anglijo C Po dr.. mciJ0 in Fran-1 pbega 8t strani glede d, 6 DoriIr2pskeRa tržišča tj ?eniave °7a za svobod-'J* Je p„,, an° Je nam- vnilt fra» odločen Znano v11* fra„- , ual°cen za-ot zunand^konemške te-Hat1 skušai j, minister je Ji 1 Politi^.* Vsa) malo upo-‘ell-a ltalijn Pajvečje kori- I" v V,°dil tak j pa b0 *i j tem „ , Politiko ki u8im. du koristila Jr gleda v, . _ H Pa se VrtPdocih P°dtaj-Na« °8 bii » mec* drugim rsega.«gronch.: V *?ni nia. kl 1e bil do-1 odI1?inistrstv'ajn'lc v zuna-^ P0dtU' Trdi s*. da 5» v1’?Istrstvunpo]v notra' N s tern m • Poleg njega I So ' Spaiifinmtrstvu ver- J *velja|t ki spada v .1 le bl akov», in gali * hj Se Zu leve struje, r Sb]lan,entu lada Predsta- iStS^ilu „ 5a v tira ‘ « VenH 1’ f ,^th’ ‘la Se Jdar pa se ,,v» “ v toreu to zgodilo urad-se- pa se je -* o ,‘urek « T zgodilo tS 'te’*9 Sostavo svoje-»kf°8am..- Se«ni že za- raciji pa (./He ^oiezn. x za- ik- rai’ Pfogr.m nunistre za W ‘ako Prtan za *ole H‘tt» °.bVežnosa bo vlada iV>iee. edanje poslan- kristjanskih skupin. Govori se o tolmačenju naziva »demokratične stranke«, ki ga vsebuje sporočilo vodstva KD od 26. januarja letos. Fanfani je v tem sporočilu izključil liberalce iz ((demokratičnih strank«. Zaradi tega je bil spor rešen s sestavo enobarvne vlade, čeprav bi po mnenju levičarjev Segni lahko poskušal s sestavo vlade z republikanci in socialdemokrati. Končno se v «Belt knjigi* trdi, aa če sedanje demokristjansko vodstvo ne bo opazilo, da je edina možnost dejanske rešitve krize z vlado levega centra brez liberalcev, potembo moralo paziti, da je »odprla vrata države socialistični alternativi, iki bo imela velik vpliv na katoliške volivce.« Zato je po mnenju levičarjev nujno, da se kongres skliče brez odlaganja že v aprilu, kot je bilo odločeno, glavni odbor pa takoj in sicer pred glasovanjem o zaupnici v parlamentu, «ne pa dvajset dni pozneje, kot bi hotelo vodstvo KD.» Med socialnimi demokrati pa se govori da bodo v maju sklicali svoj izredni kongres, kjer bi desničarski voditelj Simonini načel vprašanje sodelovanja s Segnijevo vlado in z liberalci. Tako sodelovanje doslej ni bilo mogoče, ker je temu nasprotoval sklep milanskega kongresa. Ni izključeno, da se bo Sfmoniniju pridružil tudi Saragat. A. P. jSTiffSt.if’ da k,iub v*ade- no- JJDansk, k v?aHnek seda- ¥ ^f?ka-a‘ «b"z* le- S H?*Va na.*- -V. knJ‘Ki E "‘•Ulil Zaključeni razgovori fito-Abud HARTUM, 17. — Maršal Tito je danes nadaljeval v Har-tumu s sudanskimi vodilnimi osebnostmi uradne razgovore, ki so se tudi končali. Maršal Tito je bil včeraj v El Odeidu, glavnem mestu pokrajine Kordofan, deležen posebnih časti. Pred njim so de-filirala na kamelah in konjih številna plemena s svojimi plemenskimi poglavarji. Po končani paradi so organizirali dirke s kamelami in konji; zatem pa so sledili ljudski plesi. Danes je maršal Tito izročil predsedniku vrhovnega vojaškega sveta generalu Abudu in drugim sudanskim visokim osebnostim najvišja jugoslovanska odlikovanja za njihove zasluge v razvoju jugoslovan-sko-sudanskega sodelovanja. Adenauer o konferenci med Z1*** svi^ Nd Zahodnih itVV >1, lt'- icije 'H se bo ^^fu^če iZ glavno Za padalce. Siti stavnik v OZN nalogo opozoriti Varnostni svet na polo-žuj ob Tuniziji za primer, da bi se poslabšal. »Tunizija,« je izjavil predsednik, »je sedaj izpostavljena napadu. Ne bomo stali križem rok, toda za sedaj ne morem povedati, kakšne ukrepe bomo prisiljeni sprejeti.« Zatem je predsednik poudaril, da tunizijska vlada, ki je priznala alžirsko vlado, ne more več dopustiti da bi alžirski državljani veljali za francoske državljane. Dodal je, da če bi hotela Francija prenehati vojno v Alžiriji bl Tunizija privolila v rešitev vprnšanja Bizerte v smislu koncesije Franciji. Za tako uieditev je Burgiba postavil rok 17. junija, ko bo obletnica umika francoskih čet iz Tunizije. Zatem je Burgiba omenil, da tunizijska vlada ni hotela za-striti incidenta, ko so odkrili francosko vohunsko mrežo. Obsodil pa je dejstvo, da francoske vojaške oblasti niso hotele prevzeti odgovornosti za nedavni obmejni incident, ko so francoska letala obstreljevala neko tunizijsko vas. Francoske vojaške oblasti so ta incident kar ignorirale. Burgi ba je poudaril, da ima Tunizija danes opravka »z mentaliteto kolonialistične veličine, ki »e je razširila tako med vojaki kakor med civilisti, ki svoje akcije opravičujejo z na. vzočnostjo alžirskih elementov na tunizijskem ozemlju«. jel štiričlansko delegacijo visoke oblasti Evropske jeklarske in premogovne skupnosti pod vodstvom samega predsednika visoke oblasti, Belgijca Paula Fineta. Razpravljali so o sredstvih za rešitev sedanje krize v belgijski premogovni industriji. Belgija je prejela obljubo za finančno pomoč visoke oblasti. Finančno pomoč bodo uporabili predvsem za prekvalifikacijo delavcev in za proučevanje konkretnih načrtov za ustvaritev nove industrije v Borinageu. Belgija pa je obljubila, da ne bo sprejela enostranskih ukrepov, da bi n. pr. izolirala svoje premogovno tržišče od tržišča skupnosti šestih držav. Uradno poročilo po sestanku pa vendar poudarja, da sta se belgijska vlada in visoka oblast sporazumeli o tem, da je treba zapreti tiste premogovnike, v katerih delo ni več ekonomično. Čeprav Je sindikat rudarjev določil, da stopi premogovni bazen Charleroi v stavko v ponedeljek, se bo vendar v vsem bazenu stavka pričela že jutri. Od danes zvečer je 33 tisoč delavcev, ki več ne delajo, in od tega jih je približno polovica Italijanov. Od 137 tisoč rudarjev v Belgiji je, namreč 60 tisoč Italijanov, V Framieresu blizu Monsa je danes prišlo do spopada med silami javnega reda ter skupino stavkajočih, ki je skušalo preprečiti neko raztovarjanje. RIM, 17. — Tajništvo CGIL je poslalo ministru za delo Zaccagniniju pismo, s katerim ga poziva, da se napravijo potrebni koraki tako pri belgijski vladi kot pri visoki oblasti Evropske jeklarske in premogovne skupnosti zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja na tisoče italijanskih delavcev, emigrantov v Belgiji na otoku je treba tako zajamčiti, da ne bo v bodoče glede tega mogoče nobeno oporekanje. 2. Potrebna je sprava med posameznim; grškimi skupnostmi. 3. Prijateljstvo med Grčijo in Turčijo je treba vzpostaviti. 4. Ciprčani morajo imeti možnost, di sami uredijo svoje politične ustanove. Predstavnik /oreign Officea pa ,ie uradno sporočil, da je angleška vlada sprejela grško-turški sporazum in da je dodala svoje predloge, ki temeljijo na omenjenih točkah. Predstavnik je dodal, da sta za Selwynom Lloydom govorili še grški zunanji minister Averof in turški zunanji minister Zcrlu, ki sta izrekla zadovoljstvo zaradi izjav angleškega ministra ter podprla grško-turški Sporazum, ki je bil dosežen v Zuerichu. Zatem sta nadškof Makarios in dr. Kučuk sporočila nekaj »uvodnih pripomb«. Predstavnik Fo-reign Officea pa nj hotel nič povedati o teh pripombah. Predstavnik je zatem sporočil, da se bosta Makarios in Kučuk sestala popoldne in da se bosta jutri morda udeležila plenarne seje tudi Karamanlis in Menderes. Makarios je izjavil, da bo počakal do jutri, preden poda svoj komentar. Predstavnik je pripomnil, da med grško-turškim sporazumom in štirimi točkami, ki jih je danes obrazložil Sel-wyn Lloyd ni nobene neskladnosti. Vsekakor se zdi, da Makarios ni v celot; odobril grško-turškega sporazuma. Makarios in tudi dr. Kučuk sta zahtevala nekaj časa za razmišljanje in za medsebojno posvetovanje ter za posvetovanje ». grško in turško vlado. Makarios in Kučuk sta se popoldne ločeno sestala. Njun razgovor je trajal skoraj dve uri. Po razgovoru ni hotel Makarios nič izjaviti. Turški predstavnik pa je samo izjnvil: »Ne moremo reči, ali zadeva poteka dobro ali slabo. Izmenjali smo si samo mnenje.« Popoldne so se istočasno sestali tudi zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije. V poučenih krogih zatrjujejo, da so glavne težave nastale glede vseh vprašanj, ki so povezana s prenosom suverenosti, in pravijo, da bo ta prenos terjal nekaj časa. Prav tako so nastale težave, kar se tiče zahtev Velike Britanije, da obrdži suverenost nad vojaškimi oporišči na Cipru. Zdi »e ti»di, da Velika Britanija ni pripravljena takoj dovoliti neodvisnosti otoku. V atenskih krogih so se danes zjutraj razširile govorice, da se je nadškof Makarios odločno uprl angleški zahtevi, naj bi Velika Britanija obdržala suverenost nad vojaškimi oporišči. Zaradi tega je Karamanlis nemudoma odpotoval v London, še prej pa se je Karamanlis posvetoval na izredni seji vlade. Grški list na Cipru »Elef-theria« piše pod naslovom »Resna bojazen, da bi konferenca o Cipru imela neuspeh«, da so nastala nesoglasja med Maikariosom in grško delegacijo. Grška vlada je mnenja, da je' treba zueriški sporazum upoštevati dobesedno, Makarios pa pravi, da mora ta sporazum biti podlaga za razgovore. Drugi grški listi na otoku pišejo, da je izid konference »zelo dvomljiv« zaradi teh nesoglasij. Listi pripominjajo, da je skupina ciprskih svetovalcev, ki je na vabilo Maka-riosa prišla v London, »močno kritiziral«« nekatere določbe sporazum«. Medtem p« do- biva Makarios od številnih ciprskih organizacij solidarnostne brzojavke. . <«------ Sedem mrtvih pri demonstracijah v firazzavillu BRAZZAVILLE, 17. — Včeraj je v predmestjih Brazza-villa, Poto Poto in Bacongo v Francoski ekvatorialni Afriki prišlo do neredov, med katerimi je bilo ubitih 7 oseb, 35 pa ranjenih. Prišlo je do spopadov med pristaši vladne in opozicijske stranke. Opozicijska ljudstva stranka za Kongc je krajevna podružnica afriškega socialističnega gibanja in odločno nasprotuje vladni stranki »Ud-dia«. Opozicijska stranka že en teden bojkotira delo krajevne skupščine in ga misli bojkotirati do piihodnjih volitev. Demonstracije so sledile včerajšnjemu glasovanju v skupščini, ko je večinska stranka odoorila proračun. V vsem mestu Brazzaville so določili policijsko uro. Zato je težko dobili podrobnejše informacije. ——«»----- VI CARTAGENA, 17. — V zadnjih dveh dneh so bili v Cslt-tagen; v Kolumbiji večji neredi. Sinoči je množica okoli 10.000 ljudi demonstrirala pred guvernerjevo palačo ter protestirala proti dviganju cen in pomanjkanju živil na trgih. Množica je oplenila več trgovin in razbila več izložbenih oken. Sele po nekaj urah je policiji ob pomoči mornariške pehote uspelo razgnati demonstrante. Davi so se neredi ponovili. Oddelki vojske in mornariške pehote, oboroženi s puškami in brzostrelkami so se več ur borili proti množici, ki je vedno bolj naraščala. Večja skupina demonstrantov je skušala napasti poslopje bogot-ske banke, toda stražarji so na množico streljali iz samokresov. Več ljudi je bilo ranjenih. Vlada je opozorila, da bo uporabljala tudi silo za vzdrževanje reda. Vse trgovsko poslovanje v mestu je prekinjeno. šole, restorani in kavarne so zaprte. za pomoto, ker se v Sovodnjah ni zgodilo nič podobnega. Glede beneške čete je dejal da je bilo to le splošno ime, s katerim je prebivalstvo označevalo vse različne partizanske enote, ki so operirale na tem področju, po njegovem mnenju pa, da je obstajal le beneško-briški odred, ki naj bi se bil formiral nekako poleti 1944, da pa ne more glede tega povedati nič točnej-šega. Tudi glede Russija je Feletig dejal, da ne more povedati nič točnejšega in niti ni mogel odgovoriti na vprašanje javnega tožilca, ki je hotel vedeti za razloge, zaradi katerih je bil Russi obsojen. Na vprašanje predsednika sodišča, če so bili na. področju spopadi je Feletig dejal, da je bilo po 8. septembru pozno jeseni mnogo spopadov med slovenskimi partizani in krajevnimi elementi na tej strani in nemškimi enotami na drugi strani, ki so vdirale v benečanske vasi. Pri tem je omenil spopad pri Sv. Kviri-nu in spopade pri Spodnji Mirsi, ki so bili pogosti. Na vprašanje odvetnika Fortune, če mu je znano, da je obstajala gospodarska komisija, je dejal, da ve za obstoj take komisije v poletju 1944 in da se je ta komisija pečala z zbiranjem živeža za oskrbovanje partizanskih enot. Na vprašanje javnega tožilca, če mu je znano, da se je vršila propaganda za priključitev tega. področja k Jugoslaviji, je Feletig dejal,, da rfe Ve nič razen tega kar so mu rekli drugi. Za njim so zaslišali geometra Fsscolija Pietra iz Čedada, ki je pričal v zvezi z u-strelitvijo Crucila. Dejal je, da se je zanimal za njegovo usodo pri nekem Brescianiju iz Gorice in nekem novinarju iz Ljubljane (sedaj pravi iz Beograda), ki mu je povedal, da je bil sam na sodni razpravi in da so bile obtožbe proti Crucilu dokazane in tako hude, da ga nikakor ni bilo mogoče rešiti pred obsodbo. Isti novinar da mu je tudi povedal, da je bil pri razpravi jjrisoten tudi Zdravljic in da je tudi Zdravljic nastopil kot obremenilna priča. Dodal je, da je po njegovem mnenju na obsodbo vplivala tudi okoliščina, da je Crucil surovo ravnal z ljudmi, ki so sodelovali s partizani, hkrati pa tudi dejstvo da so ga partizani dolžili sodelovanja z Nemci. Zadnja obremenilna priča je bila Cassinu Clara, zaročenka pokojnega karabinjerja Spi-nazzija Marina, ki je v zapisniku izjavila, da po 8. septembru Spinazzi ni bil več v službi, na današnji razpravi pa je na vprašanje predsednika le priznala, da je bil v službi — vsaj po njenih besedah — nekako do maja 1944, pozneje pa da je bil pri njih doma in da sploh ni hodil nikamor. Iz pričevanja neke druge priče (karabinjerskega maršala Terzi-nija) pa vemo, da je bil Spinazzi vključen v fašistične o-borožene sile republike Salo (guardia nazionale repubblica-na). Na vprašanje predsednika, zakaj pravi v zapisniku, da je Spinazzija aretiral Dui^ li Anton, je dejala da je bil Durli eden od poglavarjev in da je zato moral biti on tisti, ki naj bi bil dal ukaz za aretacijo njenega zaročenca. Po krajšem odmoru so začeli zasliševati razbremenilne priče. Macorig Arturo iz Čedada in Natalon Giambattista, prav tako iz Čedada, sta oba izjavila, da obtoženec Lancerotto nj bil nikoli partizan, da je bil stalno zaposlen kot delavec pri vodovodu v F.iianu pri Čedadu in da je v Benečijo hodil le takrat, ko je šlo za nadzorovanje in popravila okvar na vodovodnih napravah. Na vprašanje predsednika, če jima je znano, da odnosi med Cicuttinijem in Lan-cerottom niso bili dobri, je Natalon dejal da je po osvoboditvi — ko se je Lancerot-tov brat vrnil iz ruskega u-jetništva — prišlo med njim in Cicuttinijem do prepira, zaradi česar je Lancerottov brat Ciruttinija prijavil sodišču. V korist obtoženke Vogrig Erneste poročene Maffei, ki jo obtožnica bremeni za udeležbo pri tako imenovanem pustošenju občinskih prostorov in dokumentov v Klodiču, sta nastopila Canalaz Danilo, bivši kmet in sedaj trgovec, ki se je takrat nahajal v Spodnji Bridi, kjer . je prebivala tudi obtoženka Vogrig Ernesta — in Corsi Alfonso iz Steverjana pri Gorici, ki dobro pozna predvsem njenegk moža, ki je bil taki at učitelj v Brdih, ženo pa je spoznal ko so ga partizani mobilizirali in odpeljali v Spodnjo Brido, kjer so mu poverili nalogo v okviru gospodarske komisije. Canalaz Danilo je izjavil, da je tistega dne, ko naj bi Vo-grigeva sodelovala pri tako imenovanem pustošenju občine v Klodiču, bil pri Vogri-gevih dvakrat, okrog poldne in okrog treh popoldne in da je Ernesto videl večkrat pri delu, ko je šla po seno, itd. Na vprašanje predsednika, kakšna razdalja je med Spodnjo Brido in Klodičem, je Canalaz dejal da gre za kukih dvajset minut hoje. Na vprašanje, kako ve, da se je dogodek izvršil prav tistega dne, je dejal, da je dan pozneje slišal o tem, da je do podobnih dogodkov prišlo v vseh občinah. Corsi Alfonso je pričal le o italijanskih čustvih Erneste Vogrigeve, ki da je tudi otroka vzgojila v tem duhu in da otrok govori le italijanski. Na vprašanje javnega tožilca, koliko časa je ostal v Bridi, je Corsi dejal, da le nekaj dni, ker so 14. decembra 1944 prišli v vas Nemci, pozneje pa je zbolel in odšel v krminsko bolnišnico. Na vprašanje, kaj ve o beneški četi, je Corsi dejal, da o tem ne ve nič, da so bili le slovenski partizani in garibaldinci, slišal pa je o briško-beneškem odredu. Nk vprašanje javnega tožilca, č* je kaj slišal o propagandi za priključitev k Jugoslaviji, je Corsi to izključil. Tudi- iz zadnjih prič obtožbe in prvih razbremenilnih prič izajajo torej nekatera bistvena tudi sodišču že povsem jasna in nesporna dejstva, ki so obtožnici izpodbila tla. Predvsem se je izkazalo, da je obstoj beneške čete, kakršno pozna obtožnica, le plod domišljije, v najboljšem primeru pa povsem napačna domneva, ki je nastala spričo okoliščine, da je krajevno prebivalstvo pripisovalo tej domnevni čeli vso pestro partizansko, tako izrozito vojaško dejavnost najrazličnejših partizanskih enot redne osvobodilne vojske, kakor tudi nevojaško dejavnost ustanov in organov ki so zrasli v okviru in za podporo in pomoč protifašistični borbi. Drugo, tudi za sodišče že sedaj očitno dejstvo, je okoliščina, ki so jo morale potrditi tudi številne obremenilne priče, namreč, da se je tudi na tem področju vršila oborožena borba proti nacističnemu okupatorju in da v tej borbi ni sodelovala le neka namišljena Beneška četa, ampak slovenski in italijanski partizani, ki so si za čim u-spešnejše vodenje skupne borbe proti okupatorju tudi u-stvarili ustrezne skupne vojaške in nevojaške organizme. Tudi človeku, ki partizanske borbe ni niti povohal, mora biti jasno da bi se taka skupna oborožena borba slovenskih in italijanskih partizanskih enot proti okupatorju ne bila mogla vršiti, če bi med temi enotami ne obstajal tudi pisan in podpisan dogovor, da se med borbo ne bn postavljalo vprašanje meja, ampak da se odločitev o tem vprašanju prepusti mirovni konferenci. O tem sodelovanju slovenskih in italijanskih partizanskih enot v boi bi proti skupnemu sovražniku bodo zlasti govorile razbremenilne priče ki bodo nastopile prihodnji torek. Med njimi naj omenimo le poslanca Longa, senatorja Parrija, Solarija, nato Angelinija, Prevedellija in vr. sto drugih. Tako je tudi s te plati podan, če že ne neposreden vsaj posreden dokaz, da je tudi najhujša obtožba proti benečanskim partizanom brez podlage in da pomeni obtožnica neposreden napad tudi na italijansko gibanje odpora pro. tl nacifašizmu. DUŠAN HREŠČAK niMIIIMIIIMIIHtlllllMItltltMllllltlMIIIIItllllllltM Protestna nota FLRJ zaradi albanskih vohunov Iredentistična propaganda za priključitev Kosmeta k Albaniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska vlada je obtožila danes albansko vlado, da zastruplja in zaostruje odnose z Jugoslavijo in da ogroža mir, ter jo je opozorila na hude posledice take njene politike. V noti, ki jo je državno tajništvo za zunanje zadeve izročilo odpravniku poslov albanskega poslaništva v Beogradu, se ugotavlja, da je jugoslovanska vlada doslej večkrat posredovala pri albanski vladi zaradi njene politike, ki ima namen ne le razpiheva-nje šovinistične mržnje, temveč predstavlja tudi grobo vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije in napad na njeno celovitost. •■imiiiMtMiiitiiiiiHiiiiiimMiimiimimiiiimMiHiiiiiiiitiiHiiittiiitiiiHiiimiiiiMMmmiiimmtmniiiiiiitiHiiHiitmimiiMMiHttiiiiitiiiUMHHtM »Meteorološki" satelit so izstrelili včeraj ZDA Naloga satelita, ki ima 50 cm premera in tehta 9 kg, ha prauievanje plasti megle okoli žemlje, kar ba omogočalo napovedovati vreme WASHINGTON, 17. — v Cape Canaveralu so danes ob 16.56 (po srednjeevropskem času) izstrelili raketo tipa Vanguard s satelitom. Satelit v raketi na tri stadije je »meteorološki« Po treh minutah se je vnel drugi ter kmalu nato še tretji stadij. Ob 19.17 (po srednjeevropskem času) je bilo javljeno, da je satelit nastopil krožno pot okrog Zemlje. Umetni satelit ima premer 50 cm ter tehta 9 kg. Današnji poskus izstrelitve umetnega satelita Vanguard je četrti v vrsti sedmih poskusov, ki so jih ZDA napovedale v o-kviru geofizikalnega leta. To leto se je sicer uradno zaključilo 31. decembra, toda •- stala je »dediščina«, ki jo . je bilo treba urediti. Ce se bo poskus z meteorološkim satelitom posrečil, tedaj bo morebiti mogoče napovedovati vreme. Dr. Keith Glennan, ravnatelj NASA, je sporočil,'da je bil satelit imenovan Vanguard drugi. Glavna naloga satelita bo, da registrira porazdelitev oblačne odeje, ki obdaja del severne polute Zemlje. V satelitu sta dve fotoelektrični celici, ki pa bosta delovali samo podnevi in bosta reagirali drugače nad različno debelimi plastmi oblakov, ki odbijajo okrog 80 odstotkov moči sončnih žarkov, nad Zemljo, ki odbija 15 do 2Q odst, in nad vodo, ki odbija le 5 odstotkov. V satelitu se bo sprejeti ■vetlobni odboj spremenil v elektronske znake, ki bodo registrirani in zgoščeni na magnetofonskem traku, ki se lahko pobriše. To, kar bo trak sprejemal 50 minut, *e bo lahko zgostilo v oddajo ene minute. Oddajni aparat v satelitu bo oddajal podatke 11 »minitrack« postajam za poslušanje, ki so razpostavljene po ZDA, Afriki in Avstraliji. V 24 urah bi moral satelit pregledati okrog 25 odstotkov zemeljske površine, ki jo obseva Sonce vzdolj 95o kdome-trov širokega pasu. Podatki, ki jih b„ dobavil satelit, bodo dani na razpolago 66 državam, ki so se u-deležile mednarodnega geofi-likalnega leta. »Toda Albanija — ugotavlja nota — ne vodi samo sovražno in iredentistično politiko, temveč pošilja v Jugoslavijo posebno izvežbane diverzante m vohune z nalogo, da med jugoslovanskim obmejnim prebivalstvom širijo iredentistično propagando za priključitev Kosmeta Albaniji, da organizirajo in izvajajo v Jugoslaviji sabotaže z namenom, da se to delovanje prikaže kot delovanje obmejnega prebivalstva, da pridobivajo albanske politične emigrante za sovražno delovanje proti Jugoslaviji, da nagovarjajo posameznike, naj zbežijo v Albanijo, da bi « tem prikazali, kot da je prebivalstvo Kosmeta nezadovoljno s stanjem v Jugoslaviji, da pridobivajo posameznike za vohunsko službo v korist Albanije in da zbirajo podatke o jugoslovanski vojski in druge vohunske podatke. Nota našteva dokaze, ki so bili ugotovljeni na procesu proti desetim albanskim vohunom, ki so bili aretirani leta 1957 in leta 1958. »Vsi ti primeri dokazujejo, dodaja nota, da uporablja albanska vlada enake metode kakor v času najbolj grobega pritiska na Jugoslavijo po objavi resolucije Kominforma.« Nota poudarja, da je tako ravnanje albanske vlade grobo vmešavanje v jugoslovanske notra-Lje zadeve in da ogroža mir na tem delu sveta. Na koncu zahteva jugoslovanska vlada, naj albanska vlada preneha s takim ravnanjem, in poudarja, da bo vsa odgovornost za morebitne posledice padla na albansko vlado. B. B. : «» -- WASHINGTON. 17. — Da-nes zjutraj je neki izvidniiki balon ameriške mornarice pa-ciel na močvirno področje blizu kraja Washington v Južni Karolini. Štirje člani po-sadkč so bili ubiti, drugi trije pa ranjeni. Vreme včeraj- Najvišja temperatura 10, najnižja 4.7, zračni tlak 1*36.9 pada, veter 12 ion severozahod ruk vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, tem. peratura Morja 8.* stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 18 februar)* Dragoslava - Sonce vzide ob 7.05 in zarorre ^ 17.35. Dolžina dneva 10.30. vzide ob 12.52 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 19. februar)* M-iro S sinočnji seje tržaškega občinskega sveta Obširna razprava o resoru občinskih posebnih uprav Po neuradnih podatkih za januar Zavrnjena resolucija svetovalca Muslina - Vprašanje občinske potrošne ustanove - Načrt o dvigalih na grad Sv. Justa —----------------------------a*-----. «. ♦ i? '----------------------- ■---------— Resor «posebnih upr|v» tržaške občine je bil .unočb. ponovno predmet živahne debate tržaškega občinskega sveta. To' z* denšokrist jane tako boleče vprašanje je sprožil svetoy»leč Muslin - to resolucij« so glasovali demokristiani .n vsa desnica. V začetku občinske nek- so razpravljali tudi o stanovanj-rkih izgonih in je v tej »Vezi župan prečital odgovor na njegovo pismo, ki ga je poslal preturi. V odgovoru se zagotavlja, da bodo sodne oblasti čim dlje podaljšale rok za izvajanje stanovanjskih izgonov, r’asti zato, da se omogoči ob-činl, da dobi potrebna zavetišča. Razprava o tem vprašanju se je pričela, ker je svetovalec Calabria (KPI) že lani predlagal, da bi se med zimskimi meseci ustavili stanovanjski izgoni za brezposel- poštev, kadar so na gradu večje prireditve in je treba v krajšem času prepeljati večje števjlo eseb. Drugače pa bi lahko otfratovalo samo e-no dvigalo, ki bi sprejelo o-»em oseb ip bi . lahko opravilo približno 20 voženj na ure.. Vendar pa obstajajo nekateri pomisleki, zlasti zato, ker teh del nikakor ne bi prevzela država in je tudi s strani zasebnikov le malo možnosti, da bi se lotili tega posla. Obstaja namreč bojazen, da bi bila dvigala pasivna, saj bi bilo treba v vsakem primeru napraviti najprej okoli 400 metrov poti skozi predor pej in nato počakati na dvigalo Seveda pa je na tentnici tudi močan razlog turističnega značaja saj Di dvigalo v znatni meri valoriziralo in omogočilo boljši dostop na grad Sv, Justa. «»—— Aprila zaseda videmska komisija Aprila bo v Vidmu osino redno zasedanje stalne mešane jugoslovansko - italijanske komisije, ki bo razpravljala o izvajanju videmskega sporazuma, ki je bil sklenjen avgusta 1955 Na dnevnem redu vprašanje industrije Včeraj * se' je sestal odlyy tržaške trgovinske zbornice za proučevanje industrijskega položaja, ' ki je podrobno proučil razne industrijske sektorje, ki preživljajo sedaj težave. Odbor je razpravljal o dveh upravno ločenih ukrepih: o ukrepih, glede katerih je mogoče odločati v okviru lokalne uprave in o ukrepih, ki se nanašajo na velika državna podjetja (IRI). Glede prvega dela je odbor ponovno potrdil stališče federacije malih in srednjih indu-strijcev, da bi bil potreben poseben zakon, ki bi uvedel podobne olajšave, kot že veljajo na Jugu. Sklenili so ponovno intervenirati, da se reši vprašanje ILVA, glede katerega je trgovinska zbornica že pripravila obširen načrt. Prav tako bodo ponovno intervenirali, da se uredijo in izboljšajo programi glede gradnje ladij za državne pomorske družbe. Glede javnih del pa so ustanovili nov odbor strokovnjakov, ki bo proučil to vprašanje zato, da se ukinejo zamude in omogočijo nove pobude. Občuten padec prometa v tržaškem pristanišču V prejšnjem mesecu so prepelja- li le okoli 312.824 ton blaga Po neuradnih podatkih je promet tržaškega prietaniiča zabeležil v januarju izredno joster padec. Po teh podatkih so v januarju prepeljali skozi pristanišče, 312.824 ton blaga in torej okoli sto tisoč ton marjj kot v decembru lanskega leta. Se bolj pride do izraza padec pristaniškega prometa, če ga primerjamo s stanjem v januarju lanskega leta. Takrat so prepeljali 428 tisoč ton blaga in znaša padec torej kar 27,2 odstotkov. Ze lanski januar pa je zabeležil občuten padec v primerjavi s prometom v januarju 1957. Promet tržaškega pristanišča je v vseh povojnih letih postopoma rastel vse do lanskega leta, ko je prvič po vojni zabeležil padec za 13,5 odst. Ta negativen pojav se je letos v januarju še zaostril in nič ne kaže, da bi se v februarju položaj izboljšal, kot tudi ni hikakih znakov ugodnejšega razvoja v prihodnjih mesecih. Predstavnika CGIL pri prof. Gregorettiju Predsednik pokrajinskega sveta prof. (gregoretti je včeraj sprejel predstavnika Nove delavske zbornice - CGIL, Calabrio in Gerlija, ki sta mu obrazložila pereča sindikalna vprašanja. Sindikalista sta podčrtala krizo, do katere je prišlo v nekaterih največjih industrijskih podjetjih in nevarnost, da se prav v ključnih obratih položaj v prihodnosti zelo zaostri. V tej zvezi sta poudarila, da je potrebna enotna akcija vseh u-stanov v zaščito tržaškega gospodarstva. Prof. Gregoretti je odgovoril, da se za vsa ta vprašanja zanima in dejal, da je že naredil potrebne korake, da se sestavi komisija ki bo proučila gospodarska vprašanja in ki ho šla nato v Rim, da zainteresira vlado za vsa tg vprašanja, da bi uvedla potrebne ukrepe za okrepitev tržaškega gospodarstva. Nato so razpravljali o nekaterih konkretnih vprašanjih in sta sindikalna predstavnika navedla vrsto predlogov ter med drugim omenila predlog za ustanovitev industrijske proste cone in potrebo, da se pospeši ustanovitev avtonomne deželne uprave. Predlagala sta tudi, da pokrajina intervenira, odnosno, da pospeši izvajanje javnih del, ki spadajo pod njeno pristojnost. Tudi glede teh vprašanj je prof. Gregoretti zagotovil svoje zanimanje in dejal, da jih bodo proučili na prihodnjem sestanku odbOTa, nakar bodo •dga^orili sindikatu. * Tragedija včeraj popoldne v umobolnici pri Sv. Ivanu Da ne bi plačal stroškov za zdravljenje je oče z nožem zabodel sina in ga umoril Se preden je odšel v bolnišnico, je za 500 lir kupil nov not s katerim je izvršil umor - Tragedija se je odigrala pred očmi bolničarja V umobolnici pri Sv. Ivanu se je včeraj popoldne pripetila strašna tragedija; oče je z nožem umoril svojega sina, ki se je tam zdravil že šest let in bi se moral te dni vrniti domov. Turobna vest se je naglo razširila po mestu :n napravila globok vtis zlasti pri Domju, oziroma Lakotišču, od koder sta oba nesrečneža. Okoli 14,30 je 77-letni Ivan Maver iz Lakotišča pri Domju štev. 213 stopil v paviljon C, kjer je bil na zdravljenju njegov 49-letni sin Ferdinand že od 20. februarja 1953 zaradi shizofrenije. Mirno je čakal, da so sinu najavili njegov obisk. Ko je Ferdinand prišel in se nekoliko začudil saj ga je oče v vseh teh letih obi--skal le trikrat ali štirikrat, sta se pozdravila in stopila v govorilnico. Začel se je pogovor, ki pa je le malo časa trajal. Ferdinand se je nenadoma zgrudil in negibno obležal na tleh, ne da bi zin'l niti besedico. Dežurni bolničar Vladimir Marini, ki je oil tam blizu, je hitro priskočil, da bi mu nudil pomoč, ker je mislil, da mu je postalo sla- bo. Ko pa je nesrečneža d|rb gaj> jff v^ rokah Ifl ravnodušnega ojetd 5 fagjedal nož: ffa tfeh hi bilo hiti'kajž-ljice kr*i; le nag. je bil malo fljštsL /-m lit )Wč4 ntrtev; *aj g» je zdbbdef v dimlje. - - - Bolničar je nemudoma obvestil Rdeči križ hi policijo. Nastala je panika sledil je pretresljiv miri nato pa so začeli prihajati organi javne varnosti, osebje Bdečejk križa, bolničarji itd. Morilca so razorožili in ga odpeljali na sedež letečega oddelka kvesture, kjer se je začelo zasliše- vanje. Dva agenta letečega od- [ Lakotišču dal kos zemljišča, delka pa sta pohitela v Lako-tišče, obvestila o tragičnem dogodku ženo, oziroma mater ter hčerko, oziroma sestro žrtve ter ju odpeljali tudi na zasliševanje, od koder sta se vrnili domov približno ob 19. uri. Kaj je dovedlo 77 let starega očeta, da je tako mirno in hladnokrvno umoril svojega sina? Ferdinand je bil živčno bolan in to ga je spravilo v umobolnico. Stroški so se iz dneva v dan večali in je pokrajinska uprava 6. t. m. poslala očetu poziv, da mora v 14 dneh plačati 2,368.702 lir, sicer bi se mu vknjižila na hišo in na vse posestvo, ki ga cenijo na 4 do 5 milijonov lir. To je starega moža verjetno zelo razburilo in ni imel več miru. Vedno je imel pred očmi poziv in veliko vsoto, ki bi jo moral plačati. In tako se mu je porodila pogubna misel. Včeraj se je napotil v Trst in ko je šel mimo splošne bolnišnice je stopil v trgovino, kjer je kupil za 500 lir nov noz s 15 cm dolgim ostrim rezilom. S tem »darilom* je krenil na obisk k sinu. Verjetno si je mož mislil, da se bo na ta način rešil vseh dosedanjih in bodočih stroškov, ker mu je bilo žal za denar, ki si ga je zaslužil v mladih letih v Ameriki in s skrbnim delom na kmetiji. Mavrova domačija je v Lakotišču, kakšnih 100 metrov od razpotja pri Domju, kjer se odcepita cesti v Dolino in v Boljunec, in sicer na levi strani ceste ki pelje v Boljunec. Doma jim pravijo pri aCurniku* in pri «Curniku» pravijo tudi v Boljuncu, kjer se je Maver rodil. Njegov pokojni oče mu je v mirni ......................................... S tratna nesreča v Ul. S. Cilino V zvezi z izgoni je svetovalec Tonel (KPI) pismeno vprašal kam namerava občina poslati deset družin, ki jih namerava izgnati iz stanovanjske zgradb v Ul. Crosada it. 12. Te družine so namreč vče-taj prejele od občine pismen poziv, da se morajo izšel, ti v petih dneh. Gre za 28 oseb. med katerimi so številni bolniki in med njimi tudi hudo bolan petletni deček. Svetovalec predlaga, da bi Jih namestili v zgradbo v Ul Baia-mnnti, kjer je 17 stanovanj. Na vprašanje svetovalca Ba-billa pa Je odbornik Oeppi obširno govoril o načrtih za gradnjo dvigal na grad. Sv. Justa. Obstaja namreč okvirni načrt', ki so ga pripravili strokovnjaki in ki predvideva gradnjo štirih dvigal iz predora, ki veže rimsko gledali-jlče in predor Sandrinelli. Vendar pa je treba najprei urediti ta predor in prej ni mogoče misliti na gradnjo dvigal Kaže, da ima tehnični tirad končno zagotovljenih potrebnih 80 milijonov lir in da so tudi načrti že dokaj napredovali, tako da se lahko pričakuje, da bodo lahko v kratkem pričeli z deli Predvidevajo, da bo ureditev predora trajala od 10 mesecev do enega leta in bo predor povezoval Trg Teatro Romano in Trg stare mitnice. Pele nato bo mogoče misliti na dvigala. Omenjeni načrt predvideva dokaj viaoko vsoto 200 milijonov lir in predvideva največjo zmogljivost 1000 do 1500 oseb v pol ure. To bi seveda priči« e Eksplozija steklenice bencina spravila žensko v prerani grob Z vžigalico se je približala steklenici, bencin se je vnel in žensko so ta jeli plameni, tako da je v bolnišnici preminila a*ni poT nTvC S. Ženske v žalnih.dveh me.e- Tula, vi,i obupa*, tn Te^aJ- pa je mladi Ivan odšel v A-meriko, -si tam zaslužil nekaj denarja, se vrnil v domači kraj in si sezidal malo hišico, ki jo je potem povečal. Vse svoje življenje je garal in stiskal. Bil je na polju od jutra do večera tudi ob praznikih, privoščil si ni nikake-ga razvedrila in sploh ni hodil niti v gostilno. Garati pa sta morali tudi žena Ivanka, doma iz Boljunca, in hči Milka, ki se je pred vojno poročila z Mariom Čukom iz Doline. Toda med njima so bili prepiri in mož jo je že pred leti zapustil ter zdaj živi v Jugoslaviji. Sin Albin ki je star 24 let’ pa živi z materjo v Lakotišču. Poleg pokojnega Ferdinanda in Milke sta zakonca Maver imela tudi hčerko Marjetko, ki pa je umrla v mladih letih. Pokojni Ferdinand je služil italijansko vojsko in je dosegel čin podnarednika. Pravijo, da se ga je lotila shizofrenija zaradi malarije, ki jo je dobil med vojaško službo v Sardiniji. Ko se je leta 1945 vrnil domov, je bil nekoliko čudaški, a ne nevaren. Domačini pa vedo povedati, da ko je zvedel, da ga bodo, odpeljali v umobolnico, je zbežal od doma in so ga tržaški gasilci lovili po bližnjih vinogradih ter ga komaj ujeli. Ko smo sinoči prišli v La-kotišče in se ustavili pred »Curnikovo* hišo so bila železna rdeče pobarvana vrata odprta, v hiši pa ni bilo žive duše. Na vrvi pred hišo je še viselo perilo, na kamniti klopi je bil naslonjen vrč za mleko, na drugi strani dvorišča drva za kurjavo ter koli za trte. Pri sosedih smo zvedeli nekaj podrobnosti. Vse je tragična vest presunila. Soseda je povedala, da je videla starega Vaneta, kako je ob 11. odšel od doma na avtobus in mu je neka druga soseda rekla: «Tudi Vane gre danes v mesto.* Čudno se ji je namreč zdelo, ker je Maver le poredkoma šel z doma, in kdo bi si mislil, da je šel v mesto po takem opravku. Ko so ga na kvesturi začeli spraševati o vzroku zločina, je enostavno odgovoril: »Zdaj imam zadoščenje.* V soboto zapade rok za plačilo bolniških stroškov. O zadevi se j« Maver na dolgo pogovarjal z ženo in hčerko ki ilt^je bila uradno imenovano za pravljeni. Pazili so na jate rib toda nasprotniki so jim bili tudi delfini, ki so se pojavili pred zalivom, in ki bi lahko ves trud ribičev uničili, če bi prišli v zaliv; zato je bilo treba delfine speljati iz zaliva, kar je ribičem tudi u-spelo. Tudi delavci, ki pripravljajo pomol v Portorožu, so z delom prekinili, da ne bi s truščem prepodili ribe. Vse je bilo torej pripravljeno in tako je v nedeljo ribičem uspelo poloviti nad tri vagone rib, kar je sicer manj kot lansko leto. BOS Zaključena pogajanja na Uradu za delo Dosežen sporazum o vseh perečih vprašanjih DZ Sporazum bodo morali odobriti ie komisarji Delavskih zadrug Sindikalni predstavniki in predstavniki Delavskih zadrug so včeraj sprejeli na pogajanjih n« Uradu za delo okvir- ni' sbm-azum 0 vseh" perečih vpraša-njih. Sporazum sta podpisali sindikalni organizaciji, medtem ko jy predstavnik Delavskih zadrug izjavil, da bodo z njih strani o zaidevi dokončno odločali komisarji. Sporazum določa naslednje: 1. Ponovno bodo za stalno sprejeli na delo blagajničar ke, ki so bile zaposlene v mesnicah, dokler so bile mesnice v neposredni upravi podjetja. 2. Priznali bodo ugodnosti (počitnice, pokojnine itd.) o-sebju, ki so ga odpustili v avgustu in nato na novo sprejeli v službo. 3. Ponovno bodo proučili prevzem v neposredno upravo mesnic in to v zvezi z gospodarskim položajem te kategorije. (To vprašanje je v neposredni zvez; s predvidenim ukrepom vladnega generalnega komisarja, po katerem naj bi prišlo do nekake »proste cone» za meso odnosno po občutnih fiskalnih olajšav). 4. Za poskušnjo bodo uvedli sistem posebnih premij za poslovodje mesnic. 5. Podjetje se je obvezalo, da bo zagotovilo stalno zaposlitev tudi onim uslužbencem, ki bi morali biti odpuščeni pri morebitni predaji mesnic v zasebno upravo. . 6. V okviru podjetja bodo pregledali nekatere težave v zvezi z novimi umiki v nekaterih oddelkih. 7. Med sindikalnimi igganj- lin p red sta zacijam: in’ predstavniki podjetja bodo razpravljali in določili način predaje samo, treh proTJajalen v družiiiskd Opra-vo. * 8. Sindikalni predstavniki ih predstavniki podjetja bodo začeli pogajanja za preklic tehnikov nacionalnega centra za produktivnost. Pričakujemo lahko, da je s tem sporazumom odstranjena nevarnost nadaljnjih zaplet-ljajev, čeprav še ni rečena zadnja beseda, ker mora sporazum še odobriti komisarska uprava. Sporazum rešuje vrsto perečih vprašanj in _ v prvi vrsti predvideva v bližnji prihodnosti, da bodo mesnice ponovno prevzele Delavske zadruge v neposredno upravo. Zlasti pa je važno določilo, da ne bo prišlo do množične predaje prodajalen v družinsko upravo, kar bi pomenilo stvarno likvidacijo Delavskih zadrug. «»------- O Kot smo že poročali, se bodo v petek zbrali ob 11.30 Minimum ............................................ por ben- n*f P dna, di preveč približal« ..vžigalica t steklenici z bencinom. Ta je zgorel in ir a tudi' poči lit V trenutni klen pravcato baklo. Hudo opečen« po vsem telesu je njena prijateljica Josi-pina Kert spremila z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo nujno »prejeli na dermatološkem oddelku. Njeno stanje je bilo brezupno, tako da ji zdravniki niso mogli pomagati. In res je Cucchini-jeva ob 17,30 podlegla poškodbam. Točno uro prej je umrla, a na sprejemnem oddelku bolnišnice, Clementina Martinel por. Demartin z Drevoreda XX. septembra, katero je njen sostanovalec Carlo Baldassi našel v spalnici že v zadnjih zdihljajih. Takoj je poklical rešilno postajo in i avtom RK so 66 let staro žensko s vso hitrostjo odpeljali v bol- £ei, krj&ŽS°- m m v- JL J Prometni nesreči . ^ n # ] »l. i prometne , ttczgpd*. Ufi se mu jd pripetila' med ri>*- a,* rSM.5,'S nio Battaglia iz Milj v bolnišnico, kjer so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Battaglia je povedal, da se je s skuterjem zaletel v I.ancio, last 42-letnega Miche-la Rizžija iz Ul. delFEremo. Druga nezgoda se je pripetila Antoniji Pettener por. Scheichel iz Ul. sv. Mihaela, ko je hotela prekoračiti v Ul. del Bosro cesto. Prav tedaj je po cesti privozil Ettore Gal-lina, ki j« sicer pritisnil na zavore svojega fiata (100, a jc vseeno podrl žensko na tla. Scheichelovo »o morali zaradi raznih lobanjskih poškodb in tudi možgansiiega pretresa sprejeti s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh na L kirurškem oddelku. rekla, da^si bo vzela življenje, kar družina ne bi mogla plačati tako velika vsotej Bala se je. da bi.upi zarubili hišo in posestvo, Ce ne ni plačali dolga. To .je spravilo S tira moža, toda 4 svojim zločinskim dejanjem »i rešil vprašanja, Šot’ si fb morda predstavljal. Take družinske tragedije pri Domju in v okolici še ne pomnijo. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Obilen ribji lov v nedeljo v Portorožu Izpred kazenskega sodišča Pozabljivost je obtoženko veljala 39.300 lir globe Poleg tega *o ji zaplenili *e 30 litrov žganja - Pravda z upravo Acegat-Nepoštena hišna obsojena na 20 dni zapora na skupščini v Ul. Pondares 8 pekovski delavci obeh sindikalnih organizacij in bodo razpravljali o udeležbi pri stavki,' ki jo je proglasila CGIL in ki bo v vsej državi od 28. februarja do 1. marca. Danes doj>oL jjpdJ in orkester Uubljooi1",- p dirigira Demetrij Zeb - j Bedrich Smetana: vesta, 3. dejanje; 1 z^,a-?oske zbor in orkester UublPJJL; t> re, dirigira Demetrij ^ ,g0i' Zaplešite z orkestrom Dankwortha. TELEVIZIJA 14.00 Šolska ura- !7.w jjiHf oddaja; 18.30 Poročila; r;k IV.»: 20.30 PoP*iW- JI Gassman: «11 mattato - ff Potovanja s televizija* nikom; 22.30 «Domnevo* 23.10 Poročila. VIJ^ J RTV JLGOSLAVIJ*, ? 18.00 Pionirski mozatt-j,* greb; 13.45 Oddaja za ,y jk dom - Zagreb; 20.00 ^ nlk — Beograd; 2J.20 .jaW na — Beograd; 20.40 M^i kovič: Krizantema, ^*kuniei Beograd; 21.40 film — Beograd E I Eacelsior. 16.00: «Cr 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in »Zena in dom*, obzornik zanimivosti za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski orkester Kocze Antal; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Radijska univerza — Luigi Volpi. celli: Poklicna usmeritev: »Človeški odnosi v industriji*; 18.10 Stravinski: »Pomladni sejem, slike iz poganske Rusije*; 18.45 Grške narodne pesmi; 19.00 Zdravstvena oddaja, ureja Milan Starc; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Armando Trovajoli; 21.00 Ivan Cankar: »Lepa Vida*, dramska pesnitev v treh dejanjih, igrajo člani Radijskega odra; 22.30 Mozart: Kvar- Kristina Fait por. Brajnič iz Campot je imela nekaj tropin in ker jih ni hotela zavreči, jih je dala prekuhati. Sicer žganja ni sama kuhala, pač pa je tropine izročila Stanislavu Caču od Sv. Barbare, ki ima prijavljen kotel in u-strezno dovoljenje za žganjekuho. Vse je šlo kot po olju do 30. oktobra 1957. leta, ko so agenti finančne straže zasačili žensko s 30 litri žganja v Miljah. Seveda Brajničeva ni imela nobenega dovoljenja oziroma potrdila o zakoniti posesti in tako je morala na poveljstvo. Tu pa se je zglasil Cač. ki je pojasnil preiskovalnim organom, da je pozabil izstaviti ženski predpisano «bo-leto*. Kasneje se je zopet vrnil, tokrat s potrdilom, vendar ga preiskovalni organi niso hoteli vzeti v poštev, ker je bilo na njem navedeno, da bo ženska žganje prenesla na dom med 17. in 20. uro. In to, ker so Brajničevo zasačili... pet minut prej. Mož je sicer trdil, da je nezakonito napeljavo uporabljal le 15 dni, vendar im* to ni pomagalo. Da bi'se rešil sitnosti J je pristal ha kompromisni predlog, da bo škodo poravnal v obrokih. Kljub temu pa ga va ^cegata prijavila je uprava Zensko so prijavili sodišču nič manj kot pod obtožbo tihotapstva žganja in ker ni plačala trošarine. In ni pomagal noben izgovor, čeprav ute. meljen z dokazi, da je dala kuhati žganje avtoriziranemu podjetju, kjei je plačala 230 lir za vsak liter. Mislila je pač, da je s tem uredila vse potrebno s carino a včeraj je spoznala, da je pozabila na «boleto», kar jo je sedaj stalo 39.300 lir globe, na katero so jo sodniki obsodili. Vrhutega so ji tudi zaplenili žganje. Nedeljsko lepo in toplo vreme je privabilo številne izletnike iz notranjosti domovine, iz Italij« in tudi Avstrije v Portorož. Vendir ne moremo trditi, da je ta množica prišla v to prikupno letovišče samo zaradi lepega vremena. Ze dalj časa so nam. reč ribiči iz Pirana in Portoroža čakali na čevlje Tudi letos so bili ribiči pri- 06-letni upokojenec Paolo A-modio iz Ul. Bergamasco pa je hotel prihraniti na luči in si je izpeljal žitfo iz ene v drugo sobo. Sicer ne bi bilo to v ničemer v nasprotju z zakoni, če bi števec zabeleževal to potrošnjo. Toda mož je storil tako, da porabljeni tok ni šel prek števca. Uprava Acegata »e Je tega zavedla in je poslala v Ul. Bergamasco nadzornika. Ta je u-gotovil, da j« mož rabil tok za eno žarnico, za električni štedilnik, radio in likalnik. Ker so bili mnenja, da je tok kradel približno dve leti, so ugotovili da je povzročil A-cegatu zn 224.334 lir škode, katerim je treba prišteti še 3 odst. trošarinskega davka, kar je skupaj zneslo 231.065 lir. -cegata prijavila sodišču, kj«t se je moral za-govarjaftitzaradl tatvine 5665 kW električnega toka in tudi ker nt plačal potrošniškega davka. Čeprav je predsednik ugotovil nelogičnost obtožbe, da je mož porabil toliko elektrike, kot je navedla uprava Acegata (med drugim so navedli, da je njegova družina rabila dnevno dve uri likalnik) ni mogel mimo zakona in je A-modia obsodil na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 44.000 lir globe. Na srečo je kazen pogojna brez vpisa v kazenski list. Ce bi 21-letna Jane Zoff vedela. da so ji v stanovanju družine Zampieri v Ul. Ne-grelli, kjer je bila zaposlena kot hišna pomočnica, nastavljali pasti, bi se gotovo skušala izogniti skušnjavi. Toda dekle je stalno stegovalo roke in kradla manjše vsote denarja. Zampierijevi so nekega dne ugotovili, da jim zmanjkuje denar. Sumili so v Zoffovo, a ker ni bilo dokazov, so začeli nastavljati pasti. Novembra 1957. leta je Zampierijeva žena spravila v torbico 5 bankovcev po 5000 lir. Dva dni kasneje je našla samo štiri. Ni bilo torej nobenega dvoma, a ker je hotela biti popolnoma gotova, je denar še enkrat spravila, tokrat v omarico ki je bila zaklenjena s ključem. Tudi tokrat je izginil en bankovec. Zato so Zampierijevi prijavili Zoffovo pod obtožbo, da je kradla poleg manjših vsot enkrat 15 in dvakrat po 5 tisočakov ter nekaj zlatnine. Dekle je priznalo le, da je u-kradlo nekaj malega in 5000 lir, ostalo pa je tajilo. Nekaj dni po prijavi je morala vrniti 6 tisočakov, a s tem se ni rešila obtožbe m včeraj tudi obsodbe na 20 dni zapora jn na 3000 lir globe. Tudi njej ao priznali pogoinost kazni brez vpisa. Ta obsodba velja le- za tatvino manjših vsot in 5000 lir. Za ostale obtožbe so jo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Resolucija za «flipperje> Izvršni odbor združenja lastnikov javnih lokalov (gostiln, ber«v in »podobno) je včeraj sprejel resolucijo, ' v kateri pred'aga, da »e podaljša J-ok za licence za »flipperje* in električne biljarde. Ta svoj predlog utemeljujejo, češ da je položaj javnih lokalov v Trstu telo -težak Kot ie »nafto, bodo licence zapadle 1. marca 1959. ___ ' Za skrajšani delavnik v Aquila Sindikat petrolejskih delavcev Nove delavske zbornice je pismeno pozval ravnateljstvo čistilnice Aquila, da se prično razgovori o uveljavitvi sporazuma glede 44-urnega tedenskega delavnika na osnovi 208 plačanih ur na mesec. Taik urnik je že v veljavi v podjetjih ENI. Sophia Loren Anthonj' Fenice. 16.00: »Otok Carl Mohner, Andre ■ Shelley. „ jniktv Nazionale. 15,00: «GreS jeans*, M. Čarne, v- Arcobaleoo 16.00: «KgV Supercinema. Douglas, T. Curtis, technicolor. FikHirammatico. mi je nebo«, L. E>e Grartacielo. 16.00: te», P. Nevvman, J- ^ Woodward. „»nin« S1 Crlstallo. 16.30: «Koren ^ gS, E. Flvnn, J. Grec Welles ce« Capitol. 16.00: ^ (Sissi — tretji funl f| color vrllll*^ Astra Roiano. 16.30. Bogart in J. GerelY'j0 Alabarda. 16.00: «G''1*aU, r rišče*, Jeanne Mor«1 , ce Rcnet. u * v 1 Airtebaran. 16.00: »M c plašču*, Fernanoe. . j Ariston. 16.00: njačii, Dirk Bo-garOe- , Lockwood. 6. pf Aurora. 16.00: »Gosb na ^ v tet za godala v G-duru: 23.00 Saksofonist Sil Austin; 23.30 Nočni ples. TRST 12.10 Tretja stran; 17.30 »La Boheme*. tretje in četrto dejanje; 18.25 Pravljice v dialektu. II. PROGRAM 13.00 Plng-pon«; 14.00 Gledališče ob dveh; 15.00 R.C.A. Club; 16 00 Tretja stran; 21.00 Cilj najboljših; 22.00 Radiokomedija »H piocaccia*. RADIO KOPER Poročila y italijanščini: 1230 17.15, 19.15 . 22 30. Poročila v slov.: 7 30, 13.30, 15.00. 5.00-6.13 In 700-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14 45 Filmska glasba; 15 10 Zabavna glasba; 15.20 Prekmurske narodne pesmi; 15 40-16 00 Prenos RL; 16.45 Ritmi in pesmi; 18.15 Stare dunajske melodije; 19 30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba: orkester Kurt Henkels. SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6 00, 7.00, 8 00, 10.00, 13.00. 15.00. 17 00, 19.30. 22 00 . 22.55. 5.00-8.00 Dobro jutrol; 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje — Noč v Madridu, uvertura (M Glinka) — Staroirski napev (F. Kreisler) — Slovanska dekleta, orkestralna suita (J. Malat) — Italijanski caprleclo (P I. Čajkovski) — Hrvatska plesna suita (Z. Hradlč) —r Vardar, bolgarska rapsodija • », Vladigerov); 9.15 lurura. i».w. ”r Ilirieiv-I. Bergman, C. -1J ^ mascope. o,inces>. Garibaldi. 16.00: _ »E 0 0^ Brady, t/ kov*, S. Nelson. *e: Ideale. 16.00: «Kamik* torpedi*. nS^V Impero. 1600: «^1,0». ltalla. 16.00: « : ..Lepo^cti'/ Mont i el. Moderno. 16,30: r skve*. F. Astaire. P. Lorre _ . mbe*eIV S. Marco. 16 00: «LJ .j, rilo*, Laurel B Stack. —._-a (9 D. Ort ega, - Vtale 16 00: »Most n W Holden, A. g U nicolor i«00: Vittorio Veneto 1»- jtr S J princ*. D. Kay*- «M»r ■ Belvedere. IS.30- Bf® Marisa Allaslo. 1*’ Marconi. 16.00: ‘A-|■. »more* «svetlg» limone mandarini I. , . mannarini II . . jabolka: »abbondanza* I. »abbondanza* 11 »deiizia* i. »delizia* II. . . »imperatori* 1 . »mongheduft* I . hruške .... hruškice . . . artičoke (I) . . . zelje .......... cvetača z listi ohrovt , . , . . cikorija . . . . . repni vršički . , . čebula ........... koromač .......... razna solata . . . krompir .......... zeleni radič . . rdeči radič . . . ■:p'nača.......... 94 185 141 59 135 108 94 14J 135 35 90 65 85 112 1(18 118 185 129 M 94 71 32 41 35 18 29 24 82 129 118 47 71 59 29 85 41 53 94 71 94 141 129 59 82 71 30 43 36 85 71 71 29 82 85 47 71 59 29 53 47 53 82 71 30 41 41 47 78 PO 82 360 100 27 58 38 137 1200 300 300 582 401) 100 250 112 Večina blaga »e prodaja po prevlad, ceni (8. atolpec), PRISPEVAJOČO! dijaško m* ■-uf*1 It A/.NA PLANINSKO priredi s,ove" kK5 v iicuu •— nvora" j Gregorčičevi^^ Roma 13 Pr£ »kem Pe5"lkllpro<',vr(»iy Predaval un Urbani s tr*»Sltf|,fl» delovateljskemu poklicu. Se slabše so perspektive za °dočnost Vsako leto prihaja 1 Učiteljišč, od katerih je vena v rokah cerkvenih usta-°v- okrog 15.000 novih uči-^ I*v, hkrati jih pa gre vsa-0 leto komaj 3000 v pokoj. 3 o ni nič čudnega, če vla-med mladim učiteljstvom j up' Vsi . tisti, ki ne bodo t./8ab na tem natečaju, in 1' nad 120.000, bodo mo-t zopet več let čakati na te s.nate^ai in državne izpi-Vert *st;ike nam namreč po-no, da je v Italiji 180.000 u-«ljev, od katerih je 130.000 *»owlnib ali delno zapo-• Toda tudi za tistih ki bodo izdelali državni is, ,ln ki jih bodo sprejeli v ni stalež, ni položaj posebni Ug0(len, saj jih pričakuje Va skromno življenje. Njiho-sial la0etna Plača v stalnem ji,. ,u znaša namreč 44.677 32on ater'm je treba dodati I5()n i- funkeijske doklade in Je 0 *r ^°klade za sedež, to letih ° 49'377 lir’ Po treh ša n pourevanja se plača zvitih n 30,449 l'r- Po desetih lena r!,”1 &5-345, a po 20 letih služh Sele po 40 letih hr T°mania znaša plača 89.292 *eže u leb let nihče ne do- "atef-aHs ni lahko zmaSati na vila J spričo visokega šte-izbira ant!idatov, ker je za to lake ° stro®a-telj.„ ea ie torej položaj uči-•ki s' IClii ae iz časov De Arni- 8600, izpit JtV v i » tra3icili *81 i’h po neki stari eisa iz časov De Ami- .v^lNo kot' nekake v'l'zaci olovečanstva in ci-slanstv')e*’ imajo visoko po-Samo d - vzgaiania mladine, letj v f a se ne more vži-t«ljskee Vzrišeno misel uči-kaiteijf8 Poslanstva in zato ^favzaprav*J°*tav^a' Ufitelj' ** juria-i nitl n'majo prave-^Čne*a statusa, ker ne CSi- Voa°' °d k0ga s0 0d‘ |)>h stnat ° 50 zahtevali, da 4rtavn„ raio za polnopravne vne usi,-4i________ . , N ha'LUslužbence- toda te-kt.ul frvegj1 Priznati državi tu.ie katoliška Cer- konom o pooblastilih leta 1954 »odklopila* (kot pravijo v birokratski govorici) učitelje od državnih staležev. Na ta način niso kvalificirani uradniki italijanske republike. Sindikati so se zaradi tega večkrat o-brnili na razne prosvetne ministre, ki so si sledili, dobili se mnogo obljub, toda dejstev ni bilo. Medtem pa vsi priznavajo, da država potrebuje šole in učitelje. Tistih 8600 učiteljev, ki bodo sprejeti v staleže, bo lahko le tu pa tam zasedlo kakšno prazno mesto in normaliziralo zmedo v šolstvu v nekaterih pokrajinah. Resnica pa je, da učiteljev ni preveč in da v mnogih družinah predstavlja le učiteljska diplo-ma edino možnost, da se dose-i že v kolikor toliko kratkem času dostojna zaposlitev. Trditev, da učiteljev ni preveč, je popolnoma upravičena, če pogledamo na številke o nepismenosti ali polovični nepismenosti. V rimski pokrajini ne izdela 30 odstotkov otrok, ki se vpišejo v osnovne šole, petega razreda; in število nepismenih ali na pol nepismenih znaša v tej pokrajini 400 tisoč oseb, to je 18 odstotkov vsega prebiviustva. N g podeželju rimske pokrajine je položaj še slabši; tako je na pr. v Anziu 28.7 odst. nepismenih ali delno nepismenih, v Civi-tavecchii 25.8 odst., v Genza-nu 39 odst. in v Castelgandol-fu celo 43 odst. V Subiacu (rojstnem kraju Gine Lollo-brigide) pa se ta odstotek povzpne celo na 60.8 odst. Veliko je število tudi tistih, ki so se v šoli nekaj naučili, ki pa po mnogih letih pozabijo celo brati. Cim bolj gremo proti jugu, tem slabši je položaj v šolstvu. Ze v samem Rimu primanjkuje 1500 učilnic. Pred takšnim položajem se torej znajde tistih 130.000 mladih ali skoraj mladih učiteljev in učiteljic, ki poskušajo srečo na natečajih. Mnogo pa jih je že opustilo vsako misel na poučevanje in zaposlili so se na drugih področjih. Izmed teh 130.000 učiteljev so doživeli mnogi že zelo hude preizkušnje. Na stotine jih hodi ves dan od enega do drugega ravnatelja didaktičnih krožkov in moleduje za kako lekcijo. Drugi vlagajo vsako leto prošnje za suplence in poverjeništva, toda zaman. To pot pa morajo nadaljevati, kajti drugače jim ostanejo vrata natečaja za vedno zaprta. Natečajnikom se namreč ne upoštevajo samo redovi, ki jih dobijo v pismenih in ustnih nalogah, marveč tudi »zasluge*, ki si jih je treba nabrati precej. Večina brezposelnih učiteljev se skuša zaposliti v tako -imenovanih »ljudskih šolah* (scuole popo-lari), drugi zopet uberejo pot »potujočih učiteljev*, to jt hodijo po predmestjih ali za- kotnih vaseh, zberejo okoli sebe nekaj otrok ter jih poučujejo v barakah ali celo v hlevih. Po drugi strani pa niso raz-širj-he na nobenem področjp kot v šolstvu tako imenovane «protekcije». Na pisalne mize didaktičnih ravnateljev naravnost dežujejo priporočila in razne prednostne premestitve so vsakdanja stvar. Letos so v Rimu zaznamovali množični prihod učiteljev iz Puglie in ni težko spraviti to množično preseljevanje v zvezo s tem. da je bivši minister za šolstvo Moro doma iz te dežele. To je le kratek oris položaja v italijanskem šolstvu, ki je zelo zaostalo v primerjavi s šolstvom drugih modermh držav, bodisi glede učnih metod kakor tudi glede učil. Mnogo upov je vzbudil deset-letm Fanfanijev načrt, toda z raznih strani se sliši, da bo, če se bo sploh res izvedel, le še bolj prispeval h klerikali-zaciji šole Po »srebrnih trakovih MCELROY TOLMAČI PREDNOST — ;— i 1 1 * 1 Ameriška raketna mrzlica Na videz logična protislovja ne morejo prepričati javnosti Prizor iz Lattuadovega filma aVihari, s katerim je De Lau-rentiis konkuriral kot producent, a ta je spodnesel Franco Cristaldi NEW YORK, sredi februarja. — V čudni dobi živimo. Vsakih nekaj dni ali vsaj tednov švigne s Cape Canavera-la v nebo raketa, ki pusti za seboj iarečerdečo sled na temnomodrem nebu. Cez nekaj sekund se tu ali tam raztrešči ali izgine v »neznano smer« in z njo izgine 200 milijonov dolarjev ali celo kaj več. Izstrelki in rakete danes rišejo brazde po nebu in tisoči strokovnjakov prejemajo čudovite plače in si razbijajo glave, kako bi izpopolnili to strahotno rušilno orodje, ki ob navadnem pritisku na gumb more pomoriti stotisoče ljudi. Sproti s tem se davki dvigajo, brezposelnih je vedno več in en izstrelek stane 200 milijonov dolarjev. V ZDA se v zadnjih dneh vodi žolčna in dramatična diskusija v zvezi z izjavo o-trambnega ministra, da bodo ZDA v začetku prihodnjega leta še vedno zaostajale za Sovjetsko zvezo tako glede števila kot kakovosti operativ. nih medcelinskih - izstrelkov, tako imenovanih ICBM. Bilo je nekaj pred deseto uro v VVashingtonu in nekaj minut je manjkalo do šestih popoldne v Moskvi. Bilo pa je istega dne. In tako sta hkrati prišli na dan dve izjavi; Na 21. kongresu KP SZ je Hru-ščev izjavil, da SZ razpolaga s popolno proizvodnjo medce l.inskih izstrelkov, ki morejo točno zadeti «vsako točko 'na zemeljski obli«. V Washingto-nu pa je bil v tem trenutku ameriški minister za obrambo McElroy na zasedanju senata. Ko so ga vprašanja demokra tov pritisnila ob zid, je minister McElro'- priznal, da bo SZ «v operativnih izstrelkih kmalu pred ZDA v odnosu 3:1». Izjava je odjeknila kot strela. «Amerika se je zganila kot v dobi prvega sputnika,« je pisal neki tukajšnji časopis. V obrambi pred napadom demokrata Lindona Johnspna je McElroy izjavil, da s^, «ZDA ne opirajo samo na izstrelke, ampak razvijajo raz- novrstno orožje, namenjeno za protiudarec)). Minister je našteval; bombniki strateškega poveljstva; atomske podmornice z izstrelkom «Pola-ris», ki se more izstreliti tudi tedaj, ko je podmornica pod vodo; izstrelki srednjega dometa v Zahodni Evropi; lovci-bombniki na tujih oporiščih (dvakratna zvočna brzina) itd. Ce vzamemo vse to, je menil minister, smo pred SZ, le v medcelinskih izstrelkih so o-ni pred nami... In ob tem je minister kot v znak svoje nemoči le zmignil z rameni. Toda ti izstrelki so. kot je že znano, «zadnje orožje«, seveda toliko «zadnje orožje« kot s0 bili leta 1950 «zadnje orožje« reakcijski bombniki. Pokazalo se je- nadalje, da se ameriška «zamuda» za Sovjetsko zvezo odraža v treh vidikih: v tehnološkem smi- slu, v sedanji količini in v bodoči količini. Danes se poudarja, da go ; okoli leta 1950 ZDA »v tehnološkem smislu znatno zaostajale v proizvodnji raket, ker je Sovjetska aiiiiimiuiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiunui m ..................................... ^*sta . Pri vzgajanju vMnn ,rad’ tega je vlada, 'a,»ii oga Cerkev, z za- ............................................................ BRITANSKI SOCIOLOG O NAVADAH NEKEGA INDIJSKEGA PLEMENA Kdor je šel skozi «getul», se je otresel < S pesmijo ve - se - lo, So/ ? So/ F ves dan, Sltjmi sladkost, / ^ v Cimo pian' da bi mo-ja de - la ne. bi-la za- naj v življenju na - šem st - je le ra- u svet dobro -te pra- ve, k, pn-ha-ja moja de - la ne bi-la zaman. r>9rn ^ vživljenju na-Šem ei-je k radoet. V * ^ Svet dobrote pra-ve, kl Pohaja k nam. 1 številki smo objavili dve pesmici 11 »Pepelke«. ki naj bi se Ju otroci nau čili. Zato dana* objavljamo »a dva plemenih, to se pravi, da je nekoč vsaj delno bilo v navadi kaj takega tudi drugod, tudi pri primitivnih plemenih, iz kakršnih so se razvili ((civilizirani narodi«. Oglejmo si, kako omenjeni sociolog o-pisuje življenje pri plemenu Muna, Pri plemenu Muria obstaja nekakšna * »ustanova«, ki ji pravijo «gotul». Kaj je «go-tul«? Nič drugega kot skupna spalnica, ki pa je namenjena le mladeničem in dekletom, ki prežive tu, dokler ne stopijo v zakon. V gotulih odrasli mladeniči spoznavajo deklice, ki so komaj prišle v puberteto, kaj pomeni fizična ljubezen. Ze odrasla dekleta pa spoznavajo z istim pojmom še mlade dečke. Seksualni odnosi med mladino so stvar mladine in se starejši ljudje zanje ne brigajo. Sele ko dekleta ali mladeniči dozorijo, se po parih ločijo od gotula. V gotulu pa se mladina ne zbira izključno za seksualno izživljanje, pač pa morajo člani gotula opravljati vsa de. la, ki jim pripadajo. Mladina iz gotula kolektivno opravlja žetev, hodi na lov in k verskim svečanostim. Vsak član gotula mora napraviti svojo vsakdanjo nalogo pri čiščenju, okraševanju in opremljanju gotula. To se pravi, da gotul ni le nekakšna »skupna šola ljubezni*, pač pa «skupna šola za življenje«. Gotul je torej središče družbenega življenja Vsako pleme ali večje naselje ima svoj gotul, ki si 8a samostojno zgradi. Tradicija gre od generacije do generacije in pri gradnji gotula je delo točno razdeljeno; moškim težja, ženskam lažja dela. Go-tuli 40 lepo okrašeni, kar pa je po navadi odvisno od njegovih stanovalcev samih. Vanj pride deklica ali deček že tedaj, ko je sposoben, da samostojno opravlja kako delo in ko ni treba nanj več strogo paziti. Starejši člani gotula skrbe za najmlajše. Zaradi tega so odnosi med starši in o-troki povsem spremenjeni, kajti pri otrocih ima glavno besedo gotul. Res je sicer, da sme oče ali mati svojega o-troka iz gotula vzeti ali vsaj nadzirati njegov razvoj, vendar to le v izjemnih primerih, ker je v gotulu «v dobrih rokah*. Po nepisanih zakonih v go-tuju ne sme priti do trajnih vezi med dekleti in mladeniči in noben mladenič ne sme za neko dekle reči, da je »njegovo*, kot je tudi prepovedano, da bi neki mladenič več kot trikrat zaporedoma spal 7 istim dekletom. To pa zato, da bi se preprečile tesnejše vezi in da bi se izkoreninilo ljubosumje. Ni izključeno, da neki mladenič ne pokaže volje, da bi s, prisvojil za trajnejšo dobo dekle, ki mu posebno ugaja. Prav tako ni izključeno, da mu ne zavre kri, ko vidi, kako to dekle kar pred njim leže z nekom drugim Možno je tudi, da se čuti užaljenega če mu dekle, ki mu najbolj ugaja, ne napravi določene pa čeprav majhne usluge Toda v takih primerih Je na vr- sti strog opomin ostalih članov, ki mu kratko in jasno povedo, da dekle še ni njegova žena Ob vsem tem se postavlja vprašanje, čemu gotuli, čemu ta «šola ljubezni«? Starejši člani plemena Muria pravijo, da so gotuli čudovita ustanova, kajti ljudje, ki so šli skozi gotul, ne bodo doživljali razočaranj. Po mnenju teh ljudi seksualno življenje, postavljeno na romantični bazi, ni najboljša priprava za zakon. pri njih si naših pojmov o »doti« ne morejo niti misliti, in pri vsem tem je zanimivo še to, da tovrstno dojemanje ljubezni ne preprečuje, da bi starši ne kazali svoje izredne ljubezni do otrok, koi se kaže tudi izredna navezanost otrok, do staršev. Gotulov je na področju, koder živi pleme Muria, veliko in med ensm gotuiom in drugim vladajo prijateljski odnosi. Gostje, ki pridejo iz enega gotula v drugega na obisk, so deležni toplesoa sprejema in če se starši preselijo iz enega naselja v drugo, odpeljejo s seboj tudi svojega dečka ali deklico, ki avtomatično postane član drugega gotula, kjer ga sprejmejo kot prijatelja, kot enakovrednega člana. Pleme Muria ne ve, kaj pomeni beseda ljubezen v na- šem pomenu besede. Kot ti ljudje ne vedo, kaj pomeni beseda ljubosumje, razkošje, želja po udobju. Pri njih so pojmi abstraktne in emotivne prirode bolj redki. Zato so izredno redki tudi primeri, da nekdo doživi ((bolezen duše« ljubosumje. Nobeno dekle ne stopi v zakon nedolžno, zato pa noben moški ne dobi žene, ki bi bila »pokvarjena«. Pokvarjenost razumejo oni seveda drugače kot mi, toda v čem naj bi bila dejanska pokvarjenost? Dojemanje tega pojma je različno, pač v zvezi, kako se je dojemanje razvijalo. Za pripadnike plemena Muria je seksualna plat v zakonu relativno manj važna Dekleta in mladeniči stopajo v zakon zato, ker hočejo imeti »svoje otroke« in «svoje ognjišče«. Gotul torej ni bil nič drugega kot šola za zakon, nič drugega kot okolje, v katerem so se mladeniči spoznavali z delom, lovom in ostalimi moškimi deli, dekleta pa s hišnim, z gospodinjskim delom, ki je v teh primitivnih okoliščinah vse drugačno kot naše. Vsi skupaj pa so se pri-piavljali na skupne zakonske dolžnosti. Pri tem pa je prišla posebno do izraza nekakšna kolektivna zavest, kolektivno razpoloženje do istih nalog, i- stih dolžnosti, uspehov ali neuspehov. Ko pa mladenič in dekle stopita v »novo življenje«, imata za seboj že dokončano šolo za zakon in družinsko' življenje. Starejši člani plemfetta Muria pravijo^ da belci (s tem 'mislijo na civilizirani svet) zahtevajo od neveste, da prinese (materialno seveda) doto, pri njih pa je ta dota v dobri «seksualni vzgoji«. In sedaj pridemo do najbolj zanimive ugotovitve angleškega sociologa; zakonske zveze pri plemenu Muria so izredno trdne in posrečene. Zakonci spoštujejo zvestobo, kot nikjer drugje. S tem sicer ni rečeno, da tudi pri njih ne poznajo ločitve zakona. Teh primerov je sicer izredno ma-io, vendar je ločitev sorazmer-no lahka, kajti žena in mož, ki kljub vsem prejšnjim pogojem za dobro pripravo zakonskega življenja nista pravilno izbrala, se ločita brez večjih pretresljajev. To je toliko laže, ker so nekako izkoreninili pojem ljubosumja in zato je tako enemu kot drugemu laže preboleti ločitev. Samo ob sebi se razume, da se zakonca po poroki ločita od gotula in skoraj vsi zakoni so srečni, tako da pride Jo ločitve le v izrednih primerih. Pleme Muria prešuš- tva ne pozna, kot ne pozna kraje, saj nimajo niti potrebe, ko so njihove življenjske zahteve izredno nizke Sociolog, ki nam to posreduje, pravi, da je to nekaj podobnega s pogoji, v katerih je živel človek v svojih prvotnih plemenskih skupnostih. Primer »šole za zakon« pri plemenu Muria je za naše pojme nekoliko nevsakdanji. Lahko bi rekli še kaj več, toda vprašanje je, če ni pri nas v »civiliziranem svetu« morda tudi kaj narobe, celo bolj narobe kot pri njih. Vsakodnevni škandali so zgovorni, toda tega ne bomo posploševali, kljub temu... Vzemimo Švedsko. Za to deželo bi ne mogli reči, da je pod vplivom raz-vratnosti, in vendar si na Švedskem dekleta in miade-niči mnogo več «privoščijo» kot pri nas in se ob tem nihče ne spotika, še manj zgraža. Nasprotno, na Švedskem ni redek primer, da hodi v višji razred srednje šole noseče dekle in profesor dekleta ne izžene iz razreda, pač pa pozove sošolke, naj gredo svoji kolegici čim boli na roko Pametno. Toda na Švedskem, ker bi pri nas bilo drugače Vsaka doba, vsaka ((civilizacija« ima svoje nazore, vprašanje je, kateri so v absolut nem smislu najboljši. zveza na tem področju začete delati takoj po vojni*. Toda «ob velikih naporih« naj bi ZDA tehnološko že dosegle raven SZ, pa čeprav ima SE močnejše motorje v raketah, kot to dokazuje raketa, ki j« poletela «k Soncu«. Vendar pa «če gre za deželo kot tako, morejo ZDA uničiti vse prav tako temeljito, kot more to storiti SZ« — je rekel predstavnik Pentagona. Po sedanji zmogljivosti prav tako ni posebne razlike. Prvi operativni . medcelinski izstrelek bodo v Z.DA postavili na izstrelišče prihodnjega julija. Američani celo menijo, da SZ še nima operativnih medcelinskih izstrelkov, pa čeprav je to v nasprotju z izjavo Hruščeva. »Zmogljivost za bodočnost* pa gre v korist SZ, in to v razmerju 3:1. V ZDA se tolažijo. da je to možno zato, ker je v SZ tako «v načrtu«!« Gre torej — po mnenju A-meričanov — v bistvu za problem modernizacije ameriških raket. Američani so že prenehali razvijati in pripravljati rakete vrste »Navaho«, «Ra-scal«, «Snark», «Redstone», «Jupiter» in «Thor». Danes i-majo le dva medcelinska izstrelka, ki sta kolikor toliko sposobna »namenoip, ki se jim pripisujejo«. To sta raketi »Atlas« in «Titan». Toda ti dve raketi uporabljata tako i-menovano »tekoče gorivo«, ki je pri raketah že. zastarelo, posebno v primeri z «mnogo bolj praktičnim in enostavnim trdim gorivom«. Potemtakem so tudi te rakete zastarele, pa čeprav se v senatu o njih govori. Te rakete se »ne morejo izstreliti prej kot v roku nekaj ur po napadu. To pa je že preveč pozno za povračilne ukrepe. Z druge strani pa so te rakete ranljive« — je izjavil neki predstavnik Pentagona. Prav zato — poudarja Mc Elroy — ZDA ne želijo ((tekmovati s SZ v številu izstrelkov v bližnji bodočnosti«. «Mi bomo imeli medcelinski izstrelek sedanjega tipa. hkrati oa se bomo z več>o naglico vrgli na proizvodnjo novih, b-lj praktičnih izstrelkov,« je dodal. »Simpatije Pentagona« so na strani rakete «Polaris«, ki je raketa s srednjim dometom in ki jo izstreljujejo a-tomske podmornice. Nadalje so »simpatije« na strani rakete «Minuteman», ki je vkopana globoko v zemljo in dobro zaščitena' Ti dve raketi pa izkoriščata trdo gorivo. V tem je bistvo «načrtnega zaostajanja« in ameriške politike na tem področju. »Neko-likšno zaostajanje« je potreb* no, da ne bi prišlo do ((prevelikega zaostajanja« — pravijo v Washingto-iu. Hkrati s tem pa uodo ZDA »razvijale vsa druga sredstva atomskega povračilnega orožja«. In vendar se najdejo tudi komentarji, ki so polni izrazov «šok», «čim manj zaostanka. tem bolje«. «kaj se vendar dogaja t Ameriko?«, «A-merika beži pred tekmovanjem v izstrelkih!« in podobno. Zarečerdeči sledovi na temnem nebu torej ne kažejo nič kaj rožnate perspektive Z. L. iiniHiiiimiMitiiiiiiiiiimmiiniiiimiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiitiniiiiiiitiiiiiiii Squaizina toži taši^ HOROSKOP ZA DANES__ »Ce prideš v Milan, ti razbijemo glavo...» «Bolje bi. storil, da se n i pokažeš vei na odru, kajti drugače te ne bo nihče rešil pred...* (sledijo spolzke besede) itd. Takšne stavke vsebujejo razna brezimna pisma, ki jih je v preteklih dneh prejel iz Rima in Milana znani režiser in pisec igre »La Romagnola*, ki jo te dni igrajo v gledališču Valle v Rimu in katere predstave skušajo mladi fašisti preprečiti z motenjem, z razgrajanjem ter metanjem gnilih jajc in podob nega na oder in v parter. Squarzina se je vsega tega končno naveličal in sklenil, da ne bo več prenašal groženj in motenja predstav. V družbi odvetnikov Giuliana Vassalhja in Pie-tra Lia je odšel v sodno palačo in vložil proti fašističnim razgrajačem prijavo ter, če bo treba, tudi formalno tožbo. Formalno gre sicer za prijavo proti neznancem, toda dejansko imenuje Squarzina organizacije in misovske mladinske skupine, ki «načrtno zastrašujejo njega in njegovo gledališko družino, da bi preprečili nadaljnje predstave »Romagnoles«. Te organizacije so: »Ordine Nuqvo», «Giovemtfi Mediter-ranean, »Gruppo Uarbaros-sa* in «Azione Rivoluziona-ria*. C* še ni dovolj, so po Squarzinbvem mnenju krivci vsi tisti, ki jih je prijela policija, ter vsi tisti, za katere so ugotovili, da so tem pobalinom ukazali preprečiti predstave. Sodišče bo moralo sedaj presoditi prijavo in zaradi običajnega dlakocepstva v teh primerih ne bo njegova naloga lahka, kajti policija je izpustila vse prijete misovce in jih je samo sedem prijavila v prostosti «zaradi razgrajanja in motenja javnega miru*. Kot smo že pisali, so fašisti najbolj divjali na premieri «Romagnole» 5. februarja. Toda tudi na ponovitvah 7. in 13. februarja niso dali miru in impresariju Cappelliju so" celo zagrozili, da bo opolnoči eksplodiral v gledališču peklenski stroj. 7. februarja so fašisti med prvim in drugim dejanjem vrgli v parter smrdeče pasje bombice. 13. t.m. pa so vrgli - galerije v dvorano celo žive podgane, ki so jih privezali na mala padala, narejena iz blaga v barvah italijanske zastave. Spričo tega ni nič čudno, da je nastala med občinstvom velika zmeda in tudi ogorčenje. Zaradi tega in zaradi groženj se je veliko število gledalcev odpovedalo abonmaju vstopnic. Tak0 so na prvi predstavi kasirali en milijon 350 tisoč lir, va zadnji pa samo 135 tisoč lir. Novinarjem pa je Sguar-zjna po prijavi misovcev sodišču izjavil,- «Bodo konec koncev vendarle morali najti neki način, da se v civilizirani demokratični državi zaščitijo meščani, občinstvo in svoboda izražanja. »Ro-magnola» je samo pretveza za nadaljevanje nedemokratičnih in nekulturnih navad in če ne bodo vsemu temu storili konec, bodo posledice lahko postale usodite,* Smrt Zolajevega V Londonu je umri rnaui pisatelj Cltve Hollund Bil je star 92 let. Hollund. kateremu je bilo dejansko i-me Charles Hankinson. ie napisal, kakih*. 50 romanov i noje bil velik tpnjatelj fran-ca$kegafpisatelja Zolaja, ko se je ta moral zateči v izgnanstvo v dobi zadeve Dregfus, Brez besed OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V dopoldanskih urah velika in plodna dejavnost. Zvečer pa bo malo motenj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ob prvih težkočah ne vrzite puške v koruzo, ker se bo pozneje vse dobro izteklo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Žejo izvirna ideja vam bo pomagala k boijšim gmotnim razmeram. RAK (od 13. 6. do 22. 7.) Finančna zadeva se bo dobro končala, ne bo pa tfcku v ču-stveajh i^Zjperah, LEV (od 23. 7* do- 22. 8.) Nasproti osebam, Jkf-.se izogibajo obveznosti, bodite bolj odločni. DEVICA tod 2». 8. do 22. ».) Preveč izrazito prijateljstvo prikriva vse drugačne namene, zato bodite pozorni. TEHTNICA (od 23. ». 00 23. 10.J Ne sprejmite predloga za potovanje, ker bi vam znalo škodovati pri vsakdanjem delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22, 11.) Cernu se'vtikate v zadeve, ki spadajo v območje drugega. Doma harmonija. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaši napori za doiego kompropaisa ne bodo uspeli. Potrudite se v drugem delu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Otresite se sentimen- talnih vezi, 'ki groze, da va* spravijo na slabo pet. VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Pazite na vsako potezo sodelavcev. V nevarnosti'ste, da vas nekdo zavede. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Cernu obupujete, saj se bo vse razvilo tako, kot ste pričako vali in želeli. (norlsko-beneski dnevnik Socialne dajatve INPS v Gorici Izpred sodišča lani dosegel 3,5 milijarde lir Štiri mesece pogojno za nenamerno usmrtitev Za pokojnine neposrednih obdelovalcev izplačali 80 milijonov lir Pri goriaki podružnici INPS je bilo lani zavarovanih okoli 40.000 oseb, ki so zaposlene pri 3 981 podjetjih (1383 iadustrij-skih in obrtniških podjetij). Veliko socialno vlogo, ki jo ima ta ustanova v socialnem Življenju delovnih ljudi naše pokrajine, moremo ugotoviti tudi s pomočjo sledečih številk. Konec lanskega leta. Je prejemalo na področju goriške pokrajine pokojnino 11.000 invalidov, ljudi, ki so dosegli predpisano starost in sorodnikov pokojnih. Leta 1957 jih je bilo samo 9.512. Zanj« so lani izplačali nekaj nad eno milijardo in pol lir, kar je skoraj za pol milijarde več, kot je bilo izdanega denarja zanje v letu 1957. Poleg teh je še 1288 upokojenih neposrednih obdelovalcev zemlje, ki so presegli starost 65 let’ in za katere je bilo lani izplačanih nad 80 milijonov lir pokojnin. Število brezposelnih je bilo lani manjše kot predlanskim. Medtem ko so leta 1957 izplačali :a 72 milijonov lir brezposelnih podpor, so jih lani izplačali samo 68 milijonov. Tuberkuloznih bolnikov je bilo 358, zanje pa so potrošili 170 milijonov lir. Zelo veliko vsoto je ustanova izplačala za družinske doklade: skoraj 1.5 milijarde lir, kar je za 66 milijonov lir več kot' leta 1957. Kakor vidimo iz zgornjih številk je INPS izplačala samo za najvažnejše socialne dajatve okoli tri in pol milijarde lir. Danes seja občinskega sveta Včeraj zvečer se je ponovno sestal občinski odbor iz Gorice ki je razpravljal o točkah dnevnega reda današnje seje občinskega sveta, ki bo ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Ul. Crispi, Dnevnemu redu so dostavili tudi razpravo o prizivu, ki ga je podjetje Bozzini in Gionchetti vložilo pri državnem svetu proti skiepu občinskega sveta, da se pobiranje trošarine zaupa ustanovi INGIC. Usposobljenosti izpit iz slovenščine v Rimu 13. marca se bo v Rimu pričel s pismeno nalogo usposob-l.ienostni izpit za profesorje slovenščine. Iz Gorice je prijavljenih 6 kandidatov, :z Trsta in ostalih pokrajin pa 25. Za predsednika izpraševalne komisije je bil imenovan prof. Umoerto Urbani, za člana pa tcvnatelj srednje šole v Ci-vitavecchia Attilio Budrovich ter redni profesor na slovenskem liceju v Gorici Milan Bekar RAZKOL V PSDI Na Goriškem in Videmskem vse po starem Razkol v PSDI ni razdvojil goriško in videmsko federacijo, kot se je to zgodilo v Trstu in v nekaterih drugih pokrajinah. Goriška in videm-»ka federacija PSDI ostajata ie nadalje zvesti načelom Sa-ragata in socialistične internacionale. Tako so sklenili predstavniki pokrajinskih vodstev na sestankih, ki so bili v nedeljo v Vidmu, Gorici in v Tržiču. Dasiravno je v omenjenih federacijah ocenjevanje politike stranke in izstop levičarjev vse prej kot enotno, jim je uspelo ohraniti vsaj formalno enotnost, ki ne izključuje možnosti nadaljnjega razvoja v sami stranki. Vsekakor se je uresničilo naše predvidevanje, ki smo ga izrekli v zvezi s položajem v goriški federaciji, da ni pričakovati nobenih bistvenih sprememb niti izstopov, ker so federacije precej trdno v rokah Saragatovih ljudi. Na goriškem okrožnem sodišču je bil včeraj obsojen na štiri mesece zapora pogojno in na plačilo stroškov tožeči stranki 43-letni Vittorio Smerdel, bivajoč v Trstu, S. M. M. Spodnja 1813, ki je 19. avgusta 1957 povzročil cestno nesrečo, v kateri je izgubil življenje 30-letni Ottorino Ustu-lin z Otoka Morosini. Tistega dne proti večeru je Smerdel šofiral lahki tovornik in je pravkar zapuščal dvorišče podjetja Brunner na Otoku Morosini, ne da bi se prepričal, ali je pot prosta. Po ulici je prihajal s svojo lambreto Ustulin. Oba sta vo- V nedeljo 22. februarja gostuje Slovensko narodno gledališče v Prosvetni dvorani v Gorici. Kor-zo Verdi 1, s pravljično igro v štirih dejanjih PEPELKA pisateljice Marije Holkcie; prevedel Jožko LukeS. Predstavi bosta ob 16. in ob 20. uri. Cene vstopnic — za odrasle: sedeži po 300 in po 200 lir, stojišča 150 lir; za otroke: sedeži po 200 in po 100 lir, stojišča 50 lir. — Prodaja vstopnic na sedežu- ZSPD v Ul. Ascoli 1, v kavarni Bratuš ter pri blagajni dvorane pred pričetkom predstav. iiiMlimiiitiiiiiliiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiillHiiiiitMiiimiiiiitiM.iiiniHminiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiin) Včeraj v Ul. Catterini Zaradi zloma vilic motociklist v bolnico Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno Okoli 11. ure se je pripetila ra kraju, kjer se Ul. Catterini odcepi in Ul. sv. Gabrijela huda prometna nesreča, v kateri se je zelo poškodoval 61-letni trgovec Amerigo Pozza-gli iz Moše. PozzagU se je s kolesom peljal po Ul. Caite-rini, ko so se mu zlomile vi-'ice. Z glavo je padel na tla s tako silo, da mu je počila lobanja. V hipu se mu je iz velike rane vlila kri. Nezavestnega so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zaradi zloma lobanje ter številnih ran po glavi sprejeli na kirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Pozzagli je bil še zvečer nezavesten. Kaaor smo napisali že v začetku, je prišlo do nesreče, ker so se mu zlomile vilice. Morda so bile že nalomljene in bi se slej ali prej zlomile,toda luknjasta cesta na tistem kraju je bila zanj usodna. K temu naj pripomnimo, da bi moralo županstvo tistih nekaj začetnih metrov Ul. Catterini temeljito popraviti. Ni dovolj cesto posipati, kajti voda, ki priteče z bližnjega dvorišča, pesek sproti odplavi, ostanejo pa samo zaplate asfalta, med katerimi nastajajo nevarne luknje — treba je tistih nekaj metrov asfaltirati, ali pa napraviti pošteno makadamsko cestišče. Kino v Gorici COHSO. 17.00: «Cas ljubezni * < * •► .. . « . .A * _ in smrti*, po znanem Ke-marquovem romanu. Igrata J. Gavin in L. Pulver, barvni film v cinemascopu. VERDI. 17.00: »Hči indijskega poglavarja*, D. Brian. VITTOR1A. 16.30: «Skoro gola resnica*, P. Selleres in D. Priče. CENTRALE. 17.00: »Oblega- nje Apachov*, G. Roland in G. Ferro. MODERNO. 17.00: »Upornik v mestu*. zila precej naglo, tako da je Smerdel, ko je videl prihajajočega lambretista takoj zavrl, medtem, ko je Ustulin izgubil oblast' nad svojim vozilom in se zaletel v tovornik. Kmalu r.ato je Ustulin umrl. Odvetnik civilne stranke in javni tožilec sta zahtevala obsodbo Smerdela, ker je povzročil nesrečo zato, ker sploh ni upošteval cestno-prometnih predpisov. Sodniki so delno tudi ugodili zahtevi tožilca, vendar so mu zaporno kazen prisodili pogojno. V NEDELJO V TRZICU Splavitev turbonsterne V ponedeljek je turboci-šterna Essb Puerto Rico srečno prestala kolavdacijo in bo v kratkem izročena lastniku. V nedeljo ob 10.30 bodo splavili v tržiški ladjedelnici drugo prav tako veliko ladjo Es-so Switzerland, ki ima' 36.000 ton nosilnosti. Obvestilo za Mjenec Kdor 'se namerava izseliti zaradi zaposlitve v inozemstvo, lahko dobi pri obmejnem nadzorništvu za italijanske državljane v inozemstvu, ki ima svoj urad v tržaškem pristanišču, najrazličnejše podatke o življenjskih razmerah, socialnem zavarovanju in drugem v sledečih državah: Brazilija, Venezuela, Argentina, Kanada, Anglija, Avstrija in ZDA. S temi informacijami vam lahko postrežejo ustno, lahko pa vam pošljejo na dom tudi brošure. IZ BENEČIJE Tatvina kokoši V okolici Šempetra in Ažle v Benečiji je že nekaj časa na delu skupina mladeničev, ki ima na piki kurnike prebivalcev teh krajev. Predvčerajšnjim so neznanci obiskali kur-nik učitelja 36-letnega Vitto-tia Bellina iz Šempetra ter mu odnesla 12 plemenskih kokoši v vrednosti 15.000 lir. Oškodovanec je tatvino prijavil orožnikom, ki so že priče- 'i proizvedovali, da bi storil- ce izsledili ter jih izročili roki pravice. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 16,6 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa — 1 stopinj ob .7. uri. Igralci mladinske ekipe Sovodnje s tehničnim in vodilnim osebjem, ki so v nedeljo ob bodrenju številnih navijačev premagali Pro Gorizio z 1:2 (•:!). az & Za svetovno prvenstvo lahke kategorije Joe Brown je pripravljen na dvoboj z Loiem v ZDA rNaj pride in si vzame naslov - Tudi zanj imam udarce v zalogi* NEW VORK, 17. — »Sedaj ko sem zadostil vsem izzivalcem, naj pride še Duilio Loi. Tudi zanj je mesto med njimi in tudi zanj imam udarce v zalogi*. Tako je izjavil v nekem intervjuju Joe Brown po nedavni zmagi nad Johnnyjem Bussom. »Že večkrat so mi zagotovili, da bo do dvoboja med njim in menoj prišlo, toda italijanski organizatorji so v zadnjem trenutku vedno našli izgovor, češ da bi moral priti v Italijo. V nekem smislu bi bil to tudi pripravljen storiti — je dejal Brown, toda eno je gostoljubna in športna država, drugo pa so italijanski in evropski ringi sploh. Ameriške boksarje sem videl po krivici premagane zaradi stvari, ki v ZDA sploh ne štejejo in prav gotovo ni mogoče zahtevati, da bi položil svoj naslov Loiu pred noge samo zato, ker mi nudi dobro premijo in udobno in osvežujoče potovanje. Ce ameriški organizatorji vztrajajo na tem, da bi vsaj enkrat videli Loia v akciji tukaj v ZDA, je njihova zahteva Vec kot logična prvič zato ker. bi njegov nastop v ZDA prnie-sčl večji inkaso na večer borbe za naslov in drugič zato, ker bi lahko organizatorje prepričal, da zaradi svojih kvalitet res zasluži, da se bori za naslov.* Svetovnemu prvaku Brownu so potem pojasnili, da je Loi evropski prvak in da bi izgubil na svojem ugledu in veljavi, če bi se dvoboj zanj končal negativno, toda Brown je odgovoril, da to ni res. «V Miamiju je premagal Flanga-na in potem je izginil. Ce tu ostal in se boril še enkrat, bi se mogoče pomeril s Smithom.* Nato so Browna vprašali zakaj ne sprede italijanske ponudbe z garancijo inozemskega sodnika Na to vprašanje je Brown odgovoril dobesedno:. «Kako naj bi bilo pravično, da bi moral svetovni prvak, ki bi se lahko vsak mesec boril za naslov v ZDA za izdatne premije, šel iska' evropskega prvaka in mu ponudil naslov? Nihče nima najmanjšega namena Loia ogu-ljufati. Naj pride, naj si vzame čas, kot si ga je vzel Jo-hansson in potem se bova borila. Boljši naj zmaga. Imam vtis, da se Loi muči s tezo. Zame je prej dober boksar srednje kot pa lahke kategorije, toda morda se motim» Na pripombo novinarjev, da hoče Loi samo »pošteno sojenje*, je Brown odgovoril: »Tudi pri nas so krivične razsodbe, toda borba za svetovno prvenstvo je vedno velik dogodek in sodniške napake so pri teh borbah zelo redke. Na vsak način ponovno izzivam Loia in mislim, da več ne morem storiti.* ——«» 1 - V SOBOTO V VERONI Italija - Avstrija juniorji RIM, 17. — Komisar FIGC je na predlog tehnične komisije za juniorsko nogometno reprezentanco, ki bo v soboto igrala v Veroni proti ju-niorski reprezentanci Avstrije, sklical naslednje nogometaše: Brescia: Vigano; Genoa: Spi-gno; Inter; Facchetti, Masca-laito; Juventus; Bercellino; La-zio; Vignoli; Legnano; Cassani; Messina: Magazzu; Milan- Fer-rario, Noletti; Simmenthal; Ca-leone, Volpi; Spal; Novelli; Torino; Sella; Verona; Bissoli, Cera. Navedeni morajo biti v sredo 18. t. m. do 19. ure pri tehničnem centru v Covercia-nu. * * • DUNAJ, 17. — Avstrijski zvezni selektor za juniorske reprezentance Karl Geyer. je sestavil juniorsko reprezentanco za srečanje z italijansko v soboto v Veroni. Reprezentanca je naslednja: Zickbauer (Simmering); Rei-ter (Rapid), Latzelsberger (Gloggnitz); Skocik (Rapid), Buchberger (SVS), Stamm (Admira); Erkinger (Austria-Graz), Fabitschowitz (Elek-tra). Haindl (ASV - Baden), Schilling (WAC), Meier (Leo-ben). Rezerve: Hrdina, Vargo, Hirnschrodt (Austria - Dunaj), Potisk (VSV), Niedermayer (Atzgersdorf), Gallatz (Kap-fenberg). Igralci bodo imeli jutri zaključni trening, v četrtek pa bodo odpotovali v Verono NOGOMET Vojvodina v Milanu proti Interju MILAN, 17. — Inter je zaključil pogajanja za dve prijateljski tekmi na stadionu S. Siro v Milanu. V prvi, ki bo 1. marca, bo imel v gosteh jugoslovansko enajstorico Vojvodino iz Novega Sada, v kateri nastopa sedem reprezentantov med katerimi so Veselinovič, Boškov, Rajkov, Krstič in Nikolič. 20. marca pa bo v nočni tekmi nastopila v Milanu brazilska enajstorica Santos, v kateri igrajo tudi Pele in drugi reprezentanti. Nadaljnji mednarodni program Interja vključuje tudi dvojno srečanje z Barcelono v četrtfinalu tekmovanja ga pokal velesejemskih mest. Prva tekma bo v Barceloni, povratna pa v Milanu. Za datuma se enajstorici še nista sporazumeli. «»-------- RIO DE JANEIRO, 17. — Češkoslovaško moštvo Dukla je na svoji turneji po Braziliji premagalo enajstorico Santos s 4:1. Danes trening A in B reprezentance Bresolin namesto srednji napadalec«mla0 19. °0l, Campana namesto Grattona in David name8*® Zaglia v A reprezentanci FLORENCA, 17. — Kandidati za A in B reprezentanco so se danes do 19. ure zbrali pri zveznem tehničnem centru v Covercianu, vendar pa ne vsi. Od kandidatov za A moštvo sta manjkala Grat-ton in Zaglio, k; sta poškodovana in namesto katerih sta bila pozvana na trening Campana (Lanerossi) in David (Roma), za B moštvo pa je manjkal Rozzoni, namesto katerega je bil naknadno pozvan član Triestine Bresolin. Bresolin bo na jutrišnjem treningu nastopil kot srednji napadalec, zvezi pa bosta Fo-gli in Di Giacomo. Trener Ferrari je novinarjem povedal, da upa, da se bo prihodnjega treninga mogel kandidatov za A reprezentanco u-deležiti tudi Nicole, ki iz varnostnih razlogov v nedeljo hi nastopil v svojem moštvu. Jutrišnji trening se bo začel ob 14.30 in bo trajal dva polčasa po največ 35 do 40 MiititiititiiiiiHiiiiiiMiiitiiiitiiaiiiiHiiiaiitaitaatimitiiiiiiiiiiaitiiiuiHiiituiiiiHHiiifiiiinitiiiiiiiiHiiHHiiiHiiiuiiiiiiiuiitiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiii Italijansko košarkarsko prvenstvo Nepotreben poraz vrste Stock proti Motomoriniju v Bologni Zaslužena zmaga košarkaric Stock v Turinu in Don Bosca proti Varese 16. kolo Prve serije košarkarskega prvenstva je prineslo samo eno spremembo v lestvici, ki pa za potek prvenstva samega ni niti najmanj važna. Nanaša se namreč na vrstnj red med Motomorlni-jem in Cantujem, ki sta zamenjala mesti, ker je moštvo Cantu po seriji zmag na lastnem terenu izgubilo po ostri in težki borbi z minimalno razliko proti Virtusu, Moto-morini pa si je na dokaj lahek način zagotovil zmago nad demoraliziranim Stockom iz Trsta. Najvažnejši rezultat kola in obenem največje presenečenje pa je pripravila ekipa Livor-na, ki je na lastnem igrišču premagala Stello Azzurro, ki po odhodu Kristančiča ne predstavlja več tiste čvrste in nevarne ekipe kot prej. V vse ostalih srečanjih so zmagali favoriti. Stock je v Bologni začel dobro in po desetih minutah igre je celo vodil najprej z 11:6, nato s 13:8 in zadnjič s 17:12. Potem so domačini uredili svoje vrste, izenačili na 21:21 in nato dominirali do konca igre. čeprav je Tržačanom še enkrat uspelo skoraj izenačiti pri stanju 32:31. V tržaškem moštvu sta zadovoljila s prizadevnostjo in točnostjo samo Gavagnin in Montgome-ry, vsi ostali pa so igrali izpod svoje običajne forme. Rezultati: Santipasta - *I.a-zio 68:58, ‘Ignis Varese - L. Pesaro 93:71, ‘Simmenthal -Reyer 80:41, »Motomorini -Stock 73:52, Oransoda - *L. Cantu 70:66, ‘Livorno - Stel-la Azzurra 82:73. Lestvica: Simmenth. 16 15 1 1264 897 31 Oransoda 16 14 2 1204 929 30 Ignis Var. 16 13 3 11851000 29 Momorini 16 11 5 1113 981 27 L. Cantu 16 11 5 1047 1016 27 Santipasta 16 8 8 974 996 24 S. Azzurra 16 6 1 0 1 047 1027 22 L. Pesaro 16 511 899 1036 21 Stook 16 412 789 907 20 Livorno 16 3 13 882 1084 19 Reyer 16 3 13 867 1113 19 Lazio 16 3 13 923 1211 19 V ženski A serij; je ekipa Udinese dosegla že' svojo 12. zaporedno zmago in vodi s 24 točkami. Položaj za njo pa se je zelo zgostil zaradi poraza T. Autonomi in zaradi zmag vrste Stock iz Trsta in Stan-de iz Milana. Tržačgnkcso gostovale v Turinu proti vrsti Autonomi in jo z odlično igro v drugem polčasu odpravile z razmeroma visoko rblliko košev 65:58. Najboljša med Tržačankami je bila Tarabocchia, odlikovali pa sta se tudi Vascotto in Magris, medtem ko je Pren-nuschijeva zaigrala dobro Je na trenutke. Rezultati: Udinese - *OMSA Faenza 82:30, *L. Mantova -OZO Milano 50:32, Stock -‘Tal. Autonomi 65:58, *St. Mi-laho - S. Marinella 2:0 (zaradi predaje), Fiat Torino -*Aut. Roma 45:35. Lestvica: Udinese 12 12 0 783 423 24 T. Autonomi 12 9 3 510 428 21 Stock 11 9 2 572 475 20 St. Milano 12 8 4 623 465 20 Fiat Torino 12 7 5 517 496 19 L. Mantova 12 6 6 458 436 18 OMSA Faen. 11 5 6 400 488 16 OZO Milano 12 2 10 404 612 14 Aut. Roma 12 1 11 389 615 13 S. Marinella 12 0 12 269 487 12 V moški A seriji je tržaška vrsta Don Bosco na svojem igrišču premagala močno ekipo Varese s 70:62, v vseh o-stalih srečanjih pa so zmagali favoriti. Ekipa Libertas iz Bielle je morala zaradi poraza proti vodilni ekipi Petrar-ca odstopiti drugo mesto Udi-hese, ki je dosegla' visoko zmago nad CUS Firenze. Rezultati: ‘Petrarca - Libertas Biella 81:54, ‘Don Bosco-Varese 70:62, ‘Uriipese - CUS Firenze 74:31, Goriziana - I-tala 83:58, *RIV Torino - Ra-venna 61:48 Lestvica: Petrarca 14 11 3 906 671 25 Udinese 14 10 4 838 628 24 Lib. Biella 14 10 4 745 700 24 RF Varese 14 9 5 869 765 23 Riv 14 9 5 793 732 23 Goriziana 14 7 7 836 82 7 21 Ravenna 14 7 7 720 769 21 Don Bosco 14 5 9 776 832 19 CUSFirenze 14 1 13 601 815 15 Mnntiglio 14 1 13 705 1014 15 tovsko smučarsko prvenstvo. Na 1300 m dolgi progi s 360 m višinske razlike in 55 vratci, je zmagala Italijanka Vera Schenone pred Nemko Evo Wissmath itd. Zmaga je bila prvotno priznana Nemki, toda razsodiščna komisija je sprejela italijansko pritožbo zaradi nepravilne izmere časa Nemki. Vrstni red za prva mesta je naslednji: 1. Schenone (It.) 1’59”J, 2. VVissmath (Nem.) 2'00"2, 3. Mittermeier (Avst.) 2’06”5, 4. Salminici (It.) 2’0*’T, 5. Dix (It.) 2T2”». 9. Bertolaia (It.) 2’29”9. NOGOMET RIM, 17. - S prijavo Japonske se je število udeležencev olimpijskega nogometnega turnirja dvignilo na 25. minut. Enajstorici bosta nastr P*A REPREZENTANCA: 8*£ A HErHEZ.lt.is 1 '»‘-'-‘t' (Sjr fon; Robotti, Castelletti i ti); David. BernascoM, ^ i i to; Ghiggia, Boniperti, ^ ghenti, Galli (Čampa®*’’ "b" »MLADA* REPHE»j* TANČA: Anzolin Capra, Guarnieri; Mične , tj, gliavini (Janich). Bolchi i speri); Stacchini. FogM. solin, Di Giacomo, P etn5;. , n v Igralci, ki so navede1'^ >■ oklepajih, bodo najbrž v drugem polčasu. PRVENSTVO REZEBV | £$ Triestina - Mestrina danes v Mestran^ Titularci Triestine so L včeraj popoldne na obC )(f stadionu lahek kondicij . p Ji i N k Ji s3t ning na osnovi telovad®^ , atletskih vaj ter P0u“gfest' žogo. Manjkal je s3®10., tfffch lin, ki je odpotoval ^ , ning kandidatov za D ^ 1 zentanco v Florenco. $ . 1 V okviru prvenstva h bo Triestina B nastop estrj. nes v Mestrah proti ^ ni. Postava Triestine slednja: cimo^ Rumich; Dudine, erajsi: Modolo, Merkuza, ties CJf Auber, Puia, Clemen t , ^ zaniga, Del Negro. . Rocco in vratar Buggi" KOLESARSTVO MONTECARLO, 17- ,r dirki za veliko kolesar j(| grado Montecarla J® ^,riir km dolgi progi zmagal tu Francoz Graussaro- Vrstni red: L P L (ji (Fr.) 4.33’07 ", 2. Defil>PP“(pl 3. Gratton (Fr.). 4. Hu°t ( J J 5iš! Iile k 1*5 v ■'.J % *ti; oatovorni u''aNKo .Rj STANISLAV REN*r. f!» \ Tiska tiskarski zavod i-1 KINOPROSEK-KONTOVB 11 t. predvaja danes *^ fillB: ob 19 30 uri Metro Reši si življenj® vita) nfiti Igrajo; OORIS LOUIS JOURDAN, RY SULLIVAR (Salva la tua DORIS K 'Si *» mmna SMUČANJE Vera Schenone zmagovalka v veleslalomu v Zeli am See ZELL AM SEE, 17. — Z veleslalomom za ženske se je danes začelo svetovno študen- 1 predvaja danes 1*. t. m, z začetkom ob Universal cinemascope barvni film: Maščevanje poročnika Browna (La vendetta del tenente " u\vn) Igrajo: RUlt Y OALMOUN, BKVERLV LAND in JOHN LARCH tu' '»iv ir * - ANDREJ BUDAL Zupan Žagar 2. Ob zori je župan prvi vstal In se razgledal po sklednju in po speči družini. Vzpel se je na seneno višino pod nagnjeno streho in povlekel Boštjana za nogo. Pod njegovimi stopinjami šumeče seno je prebudilo Tinico. «Ali Je že dan?» je zapelo iz plahte. Tudi druge temne lise v senu to se zganile. »Boštjan, zapreči bo treba*, je dejal župan s pridržanim glasom, da bi detetu ne premotil spanja, še nekajkrat Je moral to ponoviti in obenem dregniti v spečega, preden se je mladenič zganil in zaspano zazehal. ženske so vstale in se odpravljale po lestvi na dvorišče. Škripanje Je tudi druge do dobra prebudilo. »Kakor cigani*, Je zamrmral Jože. Iz dalje se je začulo motno brnenje, ki je naglo naraščalo. »Avtomobili brenčijo. Zgodaj so začeli*, se je pretegnil Ivan. »Čudni glasovi*, je prisluhnil župan. Brnenje se je kakor zviška usulo na dvorišče. »Letalo*, je oznanil Jože z lestve. »Naše?* je vprašal Boštjan in se spustil za njim na tla. Družina je drla na dvorišče. V zgornji sobi se je odprla durnica in stotnikova glava se je leno iztegnila proti nebu. »Na vzhod leti. Ne bo naše*, je ugibal Ivan. Novo brnenje je streslo zrak. Dvojne, velikanske perot-nice so ravno brez plahutanja rezale jutranjo sinjino. Z vzhodnih gričev je buknil strel. Nekje v vasi je ♦Ne stojte tam! Nevarno!* je zaklical stotnik družini. Ivan Je pojasnil tuji ukaz in družina se je razšla, ženske v kuhinjo, moški v hlev. Kakor otrpli so nemo gledali skozi okna in poslušali novo, še močnejše brnenje in pokanje. Tudi z drugih gričev in s polja se je tu in tam oglasilo topovsko žrelo. Drugi, slabejši, a rezkejši poki so se razlegli iz še večje bližine. Prav čez hišo je plulo pet letal — mirno, umerjeno, precej nizko. Iz drugega in tretjega se je v skoro navpični, rahlo nagnjeni črti zategnil belkast trak. še trikrat, štirikrat je hudo počilo. Letala so odbrnela proti vzhodu. Topovski streli so Jih spremljali. Ozračje se Je polagoma umirilo. Vas je »živela. Iz hiše so stopili častniki. S ceste je prihitel moški na dvorišče. «Poglej, Žagar*, je kazal županu pred hlevom. »Tako perje pada od teh ptičev. Gorko je še. V moj zid je priletelo. Takrat Je peklo.* ,, Župan je vzel kos raztrganega železa iz kmetovih rok in se z njim približal častnikom. »Letalski napad,* je ugotovil nadporočnik hladno. »Ljudi Je treba poučiti, kako naj se vedejo,* se je obrnil k stotniku, ki Je bil vzel železo iz županovih rok in ga potežkaval na dlani. Vaščani so se natekali na dvorišču, zaspani, na pol oblečeni, preplašeni. w »Povejte ljudem, da naj ob takih prilikah ne zijajo v zrak,* je rekel stotnik županu. »Naj bodo v hišah ali kleteh,* »Letala se bodo še dopoldne vračala, morda prav tod,* je dodal poročnik. župan je kratko poučil ljudi. Častniki so povabili njega ^ -čink zaupan j« rv* **---------------------------------- f - in Ivana s seboj, da si po vasi ogledajo učinke zračnega napada. Vas Je stala na prostrani ravnini, ki jo Je na zapadu sekala od severa proti jugu široka, globoko udrta rečna struga. Vzhodna polovica vasi je bila mnogo višja nego zapadna. Prelomna črta ravnine Je šla z veliko cesto skozi vas, vzporedno s strugo, dobro četrt ure vzhodno od nje. Od županove hiše se je prišlo po stranski, prečni poti na glavno cesto. Na križišču pod Manjinim znamenjem se je prerivala večja gruča ljudi, večinoma ženske z otroki in nekaj starejših moških. Gruča je bila podobna velikanski, mehki, premikajoči #e jagodi z več nestalnimi človeškimi Jedri, ki so se v prvih žarkih jutranjega sonca večala in manjšala. Glave so se stiskale zdaj v to, zdaj v ono smer. Razburjeni presekani glasovi so udarjali iz človeških jeder, se kopičili in zapletali, da uho ni moglo ujeti jasne besede. »Kaj pa je?» je zaklical župan v gručo. Bližnje glave so se ozrle vanj. Vpitje se je malo uneslo. Človeška jedra so se rahljala, razpadala in iz njihove srede se je tu in tam izluščilo bitje, vaščan ali vaščanka, z brezobličnim koščkom železa ali z belim lističem v roki. Župan je vzel prvemu listič in si ga ogledoval. Častniki so ga obstopili in radovedno upirali oči v tiskane besede. Ker je bilo sporočilo sestavljeno v domačem jeziku, Je župan izročil listek sinu, naj ga gospodom prevede. Ivan je pojasnil, da se domačinom obeta rešitev izpod tujega jarma, popolna svoboda in vse pravice, ki jih zdaj pogrešajo. «Ha-ha-ha!» so se čemernemu stotniku razparala usta, zašita dotlej v prezirljivo šobo. Ivan ga je strmč pogledal. Nikdar bi ne bil pričakoval, da more tak listič tako naglo sneti to pusto lice s togega kopita dolgočasne domišljavosti in razgrniti po njem najprisrčnejši, najzabavnejši smeh. Tudi drugi častniki so se veselo zasmejali »Listki se zaplenijo,* je naročil stotnik županu. »Povejte ljudem, da Jih morajo vse izročili na županstvu. Kdor bi katerega spravil, zakrivi bratenje s sovražnikom domovine ali veleizdajo. Kazen: strel ali vrv.* župan je slušal. Na mah je pred njim pognala goščava rok in tiščala bele listke vanj. Ivan in župan sta jih zbrala v kupček in jih izročila poročniku, ki ga je stotnik za to določil, »Vprašajte, kam so padle bombe,* je dejal stotnik, ki se je bil že zopet zresnil. Vaščani so izpovedali, da sta padli dve na šolo, ena pred cerkev, ena v neki skedenj, več pa po vrtovih in njivah. »Poglejmo v šolo,* Je vabil stotnik. Pot je mrgolela ljudi. Preplašeni vaščani so prenašali lažje pohištvo in cule, drugi so pisano šaro prevažali na dvo-Icolnicah in vozovih. »Odhajate?* jih Je ogovarjal župan »Odhajamo Kaj pa hočemo? rami vidite,* so plašno in spoštljivo migali proti nebu in proti zapadu. »Domoljubno, zanesljivo ljudstvo, kaj?* Je »Sami ste videli. Nemudoma so oddali listke. »T! je dobro in delavno. Nerado odhaja,* je odv»nil 1 ^ Z drugega konca so proti šoli korakali vojaki sekirami in vedri. dnjK» v »Kam?* se je stotnik zadrl v brkatega r-are koncu krdela. »Gasit, gospod stotnik. V šoli je zagorelo.* častniki jo se podvizali za četico. siiii T? Iz dveh šolskih oken v prvem nadstropju je dim. Okrog šol« se je trlo vojaštvo, pomešano * fn st umuj ouiv »e je irio vojaštvo, jjuiiico«.--poslopja je strumno prikorakal mlad praporšcas . pokorno Javil, da je ogenj udušen. p^.i) »Sol® J* P5 »Vidite,/ se je okrenil stotnik k županu. na vide«u. Hvala vam, da ste nas vzeli P®** $ drevesa, ki rasto za vašo hišo, Jo izborno skrivaj ^ j« r < Srečen sem, da vam lahko s čim ustreženi,? A klonil župan. Ivan se je namrdnil v tla. . voi&l Po glavni cesti Je pridrdral avtomobil. Zara ^ ^ * w v/con JC J711U1UIHI ttVtUIllvv*.. , |a JV .. f in selečih se vaščanov je vozil počasi. Pred so ^ Stotnik Je naglo krenil tja. Njegovo sPren^Hh ki®1 njim. Pred avtomobilom so se v naglih, na!# Izvršili vojaški pozdravi. nJe*°V *" »Dovolite, gospod polkovnik: župan žagar lnhjši.» J Je predstavil stotnik. »Poveljstvo Je v njegovi ^ »Prav, prav. Pozdravljeni!* Polkovnik je Jema prijazno stisnil roko. »Vstopite!* je vabil v se k vam! — Na svidenje! Pridite za nami.* J fr N S stotniku in drugim častnikom. Ati Avtomobil je odpuhal Izpred šol«. Spot |)raš«val o vaških razmerah. «uboBf„in P° „ polkovnik izpraševat o vasKin razmerah, »v“v'»-p1”-. so Jih splašila,* je nekam samemu sebi ugoto JV#fl »Bolj kakor letala bombe, bombe,* je prip0111 ntl dol »SevedH - prve so,* je pokimal častnik in * zanimanjem pogledu 1 mlajšega žagarja. Izstopili so na županovem dvorišču. . sid (Nodaljevanio !