gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 19. avgusta 1863. Gospodarske stvari. gatiti j kakor nageljni ali klinčiki. To bom pa drug reja na Gorenskem. pot bolj natanko popisal. Kako se pa murbe sejejo in dalj ž njimi ravna, vam morejo morebiti vaši kako šolski učeniki povedati, ali pa si kupite in berite bu-Veselo je bilo viditi letošnjo spomlad^ kako pridno kviče z imenom: „Nauk murbe in svilode rediti in svilo so Gorenci laške murbe sadili. Res ni bilo skoraj so- pridelovati." Po tej poti si morete v kratkem času toliko seske, da bi ne bil ta ali uni murb sadil. Al žali Bog' kako člověka zdaj žalost tare, ko vidi ali sliši ? da je murb zarediti, da se bo moglo kdaj reči: našo deželo Murba bogati Jak ? ki mu teh spomladi sajenih murb le malo ozelenelo ! Gotovo si bo marsikdo mislil, posebno tak je vsaka novina trn v peti: z murbo na Gorenskem ne pade na en mahljej! Al potrpi, dragi prijatel! saj ti tudi drevo ne Odprto písemce o sviloreji. Ljube „Novice"! Obljubila sern vam, da bodem Da se lepi in pripravni pro- vam še pisala. Obljuba dolg delà. Svojemu stricu Puž-stori ne bodo tako dolgo nasadili z murbami, dokler manu sem kupca za svilno seme dobila. (Katrica be- bodo ljudje le po laškem drevji gledali, tudi jez rečem; gunska je svoje kokone pomorila.) Za funt semena tako zakaj laške murbe, ako so kaj vredne, so večidel drage, zdravih kokonov, kakor so gorenski, ponuja 50 gold. da jih bogatini na stotine kupovati morejo Manj se premožni posestniki pa, ki jim spomladi večidel davek denarja pomanjkuje, une milo gledaj o in pra- za Ako vsaki funt kokonov semena dá lahko unco *), veljá po gori rečeni ceni funt kokonov ali pa semena lahka To vijo : „ spomlad pride Mi jih bomo pa drugo spomlad kupili". denarca pa zopet ni in Res tako je v přímen z ? odlašajo leto za letom , prostori za murbe pa le prazni ostaj aj o. unča talijanska po 2 gold. 38 kr. lánsko ceno predober kup ; zato je potreba še kje dru-gej po kupcu pokukati. Gotovo bi se seme dražje pro- , ako bi bil Talijan crve ali pa metulje vidil ter saditi ! Prij atli 7 koliko časa bote tedaj še odlašali murbe dalo se njih zdravja prepriča!. Zato naj drugo leto 7 kdor bo imel zdrave crve, to stvar v kakem talijanskem ca sopisu naznani. Dobro Na to vprašanje vam hočem sam odgovoriti: Odla- o tem povedó: al Je sicer 7 da tudi „Novice"' kaj šali bote gotovo tako dolgo , dokler si za 20 kr. več *jt4AX ^vuv TV vxwx^v/ j v* w ai. x v^ ^ x. ^ t cozlvg^ći j 6 z1 k Si 110 \JL\j ± Ul U^lll J O U1XV VJ V J j ^ LI Ks KJ C\l J ua 111 U sto murbic ne kupite. Bote pa rekli: „Več sto za 20 p0 njegovem kramljamo. — Zdaj pa še nekaj druzega. ker se Talijan razun svojega in fran- ne uči drugih jezikov Je treba da mu V se krajcarjev! Hencejte! toliko pa že premore moja moš- Talijani so jo v sviloreji deleč prignali; oni seme za njica; saj te male krajcarje si tudi lahko pri tobaku gotovo poznajo, ali je bolno ali zdravo, in kakovo bode pritrgam ; kje so na prodaj? Glejte, ravno zdaj vam ponuja kmetijska družba v Ljubljani dobro mur-bino seme lot po 20 krajc.; kupite in sejte ga pri-hodnjo spomlad v dobro zemljo in imeli bote v malo dneh več sto murbic, ki bodo v treh letih tako zdravje prihodnjih črvov. Pisal nam je neki Talijan to-le: „Seme J-ovo smo v preskušnji milanski posku- sili tako zdravo , ^^^rv, je, da med sto črviči bode komaj eden bolan; seme N-tovo smo tudi poskusili velike, kakor so laške po grose Ali ni tedaj ne- pa med sto črviči bode komaj deset zdravih." Letos Talijan seme poskuša, in po poskuŠnji ga plača kar najnižje more; T VAAU W y —~ — v — ^ v w JL Q — - — - - ------------J ^ V/UlXUUtll y XXI V/ J^r V/ KJ VA KJ XAJ JL j^l^V W * spametno , da toliko denarja dajemo Lahom za murbe, drugim ga pa prodá , kar najdražje more ktere si lahko sami z malo trudom in malo krajcarji izrediti moremo. po po Da pa ne mislite in ne godrnjate, da ste murbe sem vam tudi še dolžna. , a.™ v 7 10 goldinarjev. Ako o tej preskušnji kaj več zvem, vam bom pač rada pisala. **) O „svili ubogih" kaj povedati predrago plaćali 7 v se > ki so vam iz semena izrastle, vam v nekaj povem: Drugo spomlad, ko bote mur- da tolažilo bice na veči prostor presajali, jih varno izkopljite jim ne bote koreninic potrgali, zakaj te koreninice Beršecu 10. avgusta. M i n c a. 7 ki jih bote deblicem enmalo prirezali, morete zopet v zemljo posaditi, in kmalo vam bodo nove murbe iz zemlje pri-rastle, in gotovo se bo vsak čudil, toliko murb. Zakaj se mora vec za sadjorejo skrbeti in zakaj se dá sadjoreja le po šolah na višo da je za 20 krajc. stopnjo povzdigniti? Vsak človek ima Mesca malega srpana se pa murbice daj o tudi za- ukuhano. adj rad 7 naj sirovo, suho ali S sadjem je tedaj veliko kupčije. „Novice" *) Da so iz Laškega nam pripeljane murbe drage , ne bi rekli ; al to je res, da niso listi naših gor, in da so jim včasih že vse korenine vsahnile, predno pridejo k nam. Vred. Lahkih laakih unč ima en funt 21, težkih pa 12. Pisateijca. **) Pac dobro bi došla tudi našim svilorejcem ta vednost! Vred. 262 so že večkrat od tacih gospodarjev pripovedovale , ki so na leto samo za češplje sirove in suhe čez 1000 gld. skupili. Sadjorejec pa ne vleče lepega dobička samo od sadja, ki ga menj ali več na leto přiděla, ampak tudi les mu vrže lep dobiček. Naši gojzdje se od leta do leta bolj izsekujejo, železnice in parne mašine požrejo veliko veliko drv, gojzdno gospodarstvo premalo skrbi, da bi se izréjene plehe z mladim drevjem zopet zasadile; zato bi bilo želeti, da bi se tej napaki z rej o sadnega drevja kolikor toliko v okom prišlo. Ondi, kjer je obilo in lepih sadnih vrtov in sadišc sadnega drevja, se tudi čbeloreja dobro ponaša, in tudi je velik dobiček za gospodarstvo. Da je sadjoreja sploh v našem cesarstvu na tako nizki stopnji, tega je najbolj to krivo, da so naši kmetiški gospodarji vse premalo izurjeni in podučeni v sadjoreji; malo vejo, kako sadne drevesa gleštati in zdrave ohraniti ; k većemu jim suhe veje klestijo, in namesti da bi jih pri deblu pri-čelili, jim pusté po pednji dolge strklje, kteri se sča-soma globoko v deblo posušé, da se drevesa dostikrat pereci ogenj loti. Nevedni kmet dostikrat blodi, da drevesa čistiti, jim gosence oberati, jih umno obrezovati, jim okrog debla, če je potreba, bolje in rodovitneje prsti nasipati itd., ni samo jako zamudno, marveč še celó nepotrebno delo. Zato mu pa tudi v malo letih naj lepši vrt konec vzame. Starejega člověka je pa težko napraviti, da bi se umne sadjoreje naučil; zato se mora kmetiški fant že v šoli, v svoji mladosti, vsega tega privaditi in naučiti, ako si hoče sadnega drevja zarediti za stare zobé. Skušnje učé, da se fantiči cepljenja sadnih dreves s posebnim veseljem poprimejo, se ga naglo in prav lahko naučé, in da vsak deček za hudo kazen drži, če ga učitelj zastran neukretnosti ali kake nespodobnosti od omenjenega praktičnega poduka odvrže. Ce pa deček vidi, da se je cep přijel in da se vrlo ponaša, je tega on tako vesel, da drevesce sam s posebno skrbjo redi in varuje. Med tem, ko se otroci vsaki dan nekoliko časa z drevesci kratkocasijo, ne mislijo na postopanje in njega škodljive nasledke, dobijo veselje in ljubezen do delà in postanejo pošteni in vestni ljudje. Prihodki, ki učitelju iz tacega poduka prihajajo, niso majhni ; ker na tem potu si zaredi v nekoliko letih lastno drevesnico, iz ktere po umnem oskrbovanji vsako leto more znamenit dobiček vleči in svoj dostikrat revni stan zboljšati. 0 goveji kugi na dalje. Se ocitnejše kakor skušnja v Preloki (v Črno-maljskem okraji) je skušnja v Zagurji (na Notranjskem) potrdila, da goveja kuga in ovčja kuga je edina bolezen. Ker v Avstrii se dosihmal še ni to sku-silo , da bi se bila ovčja kužnina čepila (impťen) v goveda, je c. k. ministerstvo izročilo to skušnjo dr. Blei-weisu. Iz cesarske kase se je kupilo v Zagurji troje goved, ki so se zaprle v samotno ogrado in ondi cepile 21. julija s kužnino ovčjo.. 30. julija je zbolela cep-Ijena krava in poginila 3. avgusta za prav ocitno govejo kugo. Ostale dve goveđi ste zbolele pozneje (brž ko ne okužene po prvi cepljeni) tako hudo, da so ju dali pobiti 12. dne t. m. — Skušnja ta ni le važna o znanstvenem oziru, temuč tudi za to , ker zdaj še le ljudstvo ver jame, da tudi ovčja bolezen je to, kar je goveja kuga; poprej so zmiraj le rekli: „Saj to ni ta bolezen ; ovác je vsako leto nekoliko pocepalo, pa tudi letos". Zdaj so sami vidili, da se ni norčevati z o včj o kugo. Po dopisu c. kr. zagrebške general-komande od 9. dne t. m. odjenjuje goveja kuga v granici vojaški, tako, da le v dveh polkovinah (gradiškanski in ogulinski) se še dosti ne manjša, v vseh druzih pa je je že na pol menj ; zlasti v sluinski in 1. banski polkovini je začela zlo odjenjevati. Ravno tako se tudi ovčja kuga na bolje obraća. Tudi iz turške Bosne se slišijo bolje novice; sicer pa nečimerni Turčin še zmiraj meče mrne v vodo ; kontumacijstvo v Brodu je en sam dan zapazilo 20 mrh v Savi. Da bi vas vrag nabasal! Sliši se tudi o neki konjski kugi med Bošnjaci. Brž ko ne je poletinski črm (bolezen na vranci.) darstva. (Konec.) Brodarstvo je: 1. meddeželno, kadar se brodari po jezerih, po rekah in po strugah (vodotocih ali ka-nalih); 2. pribrežno ali primorsko, kadar se brodari le med obmorskih mestih ene in iste dežele, in 3. pomorsko, kadar se brodari po odprtem širocem morji. Brodarenje imenovano pod št. 1 in 2 je bilo iz-prva najbolj navadno, ker je tudi po vsem naravno. Brodarenje po odprtem ali širocem morji je bilo mornarjem od začetka zeló nevarno ; pripetilo se jim je večkrat, da so zabředli in prišli v zadrego ali nesrečo; njihove ladije, zlasti ob hudih vetrovih , so zahajale v plitvo morje, iz kterega niso se mogle lahko zopet iz-muzniti, ali pa so naletale na skale skrite pod vodo in se ob njih razbile, ali so se zasukale na napčne strani, ki so bile nasprotne njihovemu namenu. Da bi se tega ogibali, še zvezde, sicer njih zanesljive vodnice, jim niso zmiraj po sreči in po potrebi stregle, ker jim so ostajale večkrat zakrite po crnih oblacih; niso tedaj mogli gledati na-nje, da bi jih rešile iz stiske. Vse to je sililo mornarje izmišljati in iskati si pripomočkov, da bi si zlajšali in zavarovali brodarenje. Kmali so se prepričali, da za ta cilj razun zvezdoznanstva ali astronomije jim je treba pripravnosti in ročnosti v ravnanji z jađri, in tedaj v pravi porabi vetrov , da bi si z njihovo pomočjo ladijo obraćali, kakor bi jim bilo po godu. Treba jim je bilo poznati razne morja, da se ogibajo nevarnih krajev, in pa razne strani zemlje, da vejo kam brodariti. Po tem so si še le zboljšaíi in dovrševali umetnost in sposobnost v brodarstvu. Ali tisto se je prav še le zgodilo po znajdbi magnetične igle (magne-tičnice) in pa severnice, kakor tudi po napravi zemljopisnih kart — to je, kart, na kterih so zaznamnjane ali narisane razne strani sveta ž njihovimi gorami, rekami, jezeri, ravninami, mesti itd. To so bili poglavitni po-močki vsem mornarjem. Magnetična igla, to je, podolgast in tesen koscek kaljenega jekla , ki ima moc železo nase vleči, in je z enim koncem po svoji naravi zmiraj obrnjen proti severju, z drugim pa proti jugu, kadar visi navpik na jeklenem žebljicku, in pa sever-nica, to je, nek krožec postavljen na zadnjem koncu ladije, kteri nam kaže v malem obzor ali podnebje, to je, kraj zemlje, na kterem se zdi naslonjeno nebo, kadar gledamo daleč po njem okoli sebe, ste napravi, ki ste za mornarja zveste in zanesljive voditeljici po morji. Obedve skup se kličete kompos. Na severnici je za- znamnjeno, kje da je sever, jug, izhod in zahod solnca, kakor tudi drugih 28 vmesnih strani sveta ali 28 vetrov. Ker magnetična igla, nasaj ena v sredi severnice na gori omenjenem žebljicku, kaže z eno ostjo (z eno špico) zmiraj le proti severju, z drugo pa zmiraj proti jugu, tako , da naj se ladija obraća kakor koli hoče, mornar po njej in pa s pomočjo zemljopisa ali poznanstva zemlje 363 in morjev hitro vé, proti kteri strani zemlje da gré la- je pijaca, tem bolj strupena je. Sleherni, kdor take dija, obračaje tisto z jadri in s krmilom, kakor se mu besede okusi, se jih začne ogibati; kdor pa je prisiljen zdi za dobro; se vé pa, da pre s il en veter mu vzame take besede sprejemati, je gotovo na svojem srcu ranjen. vso moč Ako y 1 U ^ U V Kj J-'MI J Vtw JL v/ V A * V » ^ w — ^v ^ ^ -S/ W v ^ » » m w » y J Q vr vvr » v M. A. V* W f J V JULI VU da ne more ravnati z ladijo, kakor bi hotel. Cez vse najbolj strupene pa so besede ukazov HHH^H HHHM I I j^H H |H I poreče postavimo, mornar y vidi, da magnetična igla kaže Al na severnici z enim svojim koncem proti severju drugim pa proti jugu, je prepričan, da ladija gré proti jugu z morskimi penami zalivajo. morskih pen pa zadosti, pa odkod? Sleherni člověk ima v svojem srcu nimamo. Da, da ! vsak člověk jih ima na primer, po jadranskem morji proti severní neko čudovito morje, po kterem pogostoma bucé viharji ~ ' jeze, zavida, napuha in druzih hudobnih strasti. Kri po bo JLi-^UL y LÍC* JJ X 1111 V-/ X y J^ \J J CiUl UUUiv Vixi jlajlv/ajj. Afriki; ako pa ima on namen, jadrati na Grško moral na gori omenjeno vižo obrniti ladijo proti iz- hodu itd. J žilah zavre casa y ř^e bolje , oc v ^, ju unu ^/i« uuvu^v ím.^. > ^^ , «« "^jv » «iv » i íiu< po svetu brodarstvo in ž njim vred tržstvo, od kodar bregove njegovih ust pljuskali. To so tište pene, ua so znajdili parobrodstvo. Med tem namrec, ko so se do- kterih besede tvojih ukazov postanejo silno strupene. se ve, se je bilo pa začelo razprostirati zmirej da se težko pomiri, in kdor ni zmožen do da viharje ukroti, temu bo nemirno to morje • w 1 • 1 1 t • ^ tt « ^ . ť više kipelo da bojo valovi hude jeze itd. čez zdaj ladije naprej gibale po vodah kakoršnih si bodi Treba je tedaj y se člověk privadi zapovedovati s pomočjo jader, vesel in krmil, se dandanašnji mor- morju in krotiti viharje, ki bučé po njem. Kdor to narji poslužujejo v tej zadevi tudi hlapov ali soparjev, zmore, tak napravi najbolje mazilo za svojo družino, kteri v zvezi z navlajšnijo pripravo ženejo njih ladije, ^ Vščipnil me bo morebiti kdo, da modrujem. Dobro! ravno kakor tudi po železnicah (železnih cestah) vo- Ce sem v prilikah govoril, naj bo to znamenje, da tudi ki so od nekdaj drdrali od kraja v kraj po ce- člověk v kmečkem jopiču more kakošno povedati z zove u\j v ? r^i ou via u^rvvictj uiuian ou ^ J Jr T ^^ T " ^ ^ » ^ *** ua^j. ^ jof^r y la stah ie s pomočjo vprežne živine (kónj, volov ali me- resno besedo. Veselilo me bo starčka, ako nisem prazne zgov). Kako da je po pravém to mogoče in kako da slame mlátil y to je y da kak mlad gospodar ali kaka se to izpolnuje, namrec kako in s kako pripravo da mlada gospodinja poskusi moj dobrovoljni svèt. vrtijo vozne kolesa soparji, ki se v nekem kotlu nalašč " umetno napravljajo, Na Jesenicah. Anton Pazlar. so „Novice" že pred nekimi leti sicer tudi, da prvi parobrod povedale. Povedale so pa je bil rinjen iz ladijenice v morje leta 1788, tedaj skorej kjer pred 75 leti, v Filadelfii, mestu severne Amerike ga je bil napravil neki Jonatan Fitsch vozijo parobrodi po y urar. Zdaj se vseh morjih, m so nam, ze rekli, zeló velik pripomoček k napredku kakor smo trgovine, s tisto pa našemu vsestranskemu blagostanju, ravno tako kakor so nam tudi železnice. Dobrovoljni pođuki. Šolske stvari. Ozir po naših gimnazijah. Šolske naznanila naših učilnic menda malo komu naših bravcev v roke pridejo, toraj „Novice" veže dolžnost, svojim prijatlom iz njih toliko posneti, kolikor jih utegne mikati, ter jim povedati, kaj same mi slij o o njih. Pred vsem naj tu sledi štatistični pregled treh kranjskih gimnazij v poglavitniših rečéh. Dober lek za družinske hišne rane. Besede, s kterimi gospodar ali gospodinja zapoveduje svoji družini, so trojne baže, so namreč: mlačne, zdravilne in strupene. Mlačne ali mrzle so tište, ktere sicer ne škodu- JeJO y pa tudi malo pomagaj o Take besede izvirajo zapoveduje, sam pa ne stori. Zdravilne pa bodo besede tvojih ukazov ako ^UlOtYlAUV* ^JKA) UUUV IVO j XXX UlVUIiU V y CtIYl storiš sam, kar le moreš. Kadar misliš drugim ukazovati zberi najprej skupaj vse svoje besede; pretehtaj jih: ali so vse dobre; kar je dobrih, deni jih skupaj v lonček in jih zabeli s strdjó dišečih cvetlic, pa jih nekoliko pokuhaj pri ognji ljubezni; potem še le jih začni deliti med svojo družino, pa boš vidil, kako jih bode rada sprejemala od tebe. Kdor hoče dobro srečo in vesele dni vživati, naj poskusi to mazilo, pokaži, nikar učitelj i učenci gimnazij a Ce tudi se večkrat tega truda, da se ne obupaj! Vredno je Člověk izuči, če tudi težko ; kmali bo zmanjkovca in stradavca od hiše zapodil, namesti nju pa obilnost dobil. To pa moram še sporočiti. Kdor hoče prav dobro tako mazilo napraviti, da bo zares pomagalo, mora po- před napuh in lenobo od hiše spoditi, da ti ne naga-sreče; ako le Napuh in lenoba sta najveća sovražnika cloveške enega teh dveh sovražnikov v kotu svoje hiše mirno pustiš ti bo gotovo naredil, da ne boš mogel dobrega mazila skuhati za svojo družino. Napuh in lenoba na vseh očitnih potih pa tudi na skrivnih kotih Ijudem nagajata; prava copernika sta. Besede ukazovanja pa, če so na vinski pijaci ali na žganji kuhane, so ti silno strupene; čem močnejša V 03 e8 > O co >32 S a> fl 1 A. í> co fl > o >32 Stipendije zna- šajo Učnina znaša eg fl ce fl >32 S m 02 fl M 1 >32 ce fl > i-i PH fl e3 œ >32 ^fl ce gold.! kr. Igold.l kr. |gld. kr od člověka, ki sam prav malo ali nič ne stori od Ljubljani tega, kar drugim veleva. Prazno je pa sleherno svarilo od njega, kdor sam sebe nič ne popravlja; kdor drugim 10 Novem mestu 13 Kranj i 5 9 191555 1 60 131234:3) 611584; 8 2 e^lôôoi 44 13817 3A 242 335 158 638 37 806 19 80254 4 113 157 10 4 50 vkup 28 10 38I9476) Ô87) 2 101716475 3/4 14623 84 524 64 ljubljanski gimnazii posebej. Ce vzameš v roke letošnji „Jahresbericht" ljub- kdor nisi „matema- gotovo bodeš ijanske gimnazije, ticus" in „fisikus" od nog do glave y govega delà ki obsega 26 straní liste ktere dotična nemška sestavka samih Številk prvega nje- polnita mu y preobračal y i 2 56 učencev manj od lani. Ker se je učnina od prihodnjega leta dalje poviŠala za tretjino, ktera bo šestim starejim učiteljem na poboljŠek, utegne v Ljubljani vsacega doleteti okoli 300 gold.; se vé da enim nekoliko manj, ker si ga bodo delili po raznih od- već, enim nekoliko stotkih. 3) 16 učencev več od lani. 4 5 6 Menda vsi, ker nikjer ne nahajamo razloČka po narodnosti. Je ne naznanja letnik. viši omiki! Pač lepo število slovenske mladine, hrepeneče po To število bi kazalo, v kaki primeri so Nemci s Slovenci; toda zdi se nam pa, da v številu nemških učencev tiči še marsikter Slovenec. Vy 264 iskaje še kakega slovenskega spisa; toda zastonj je tvoj je ubogo malo imen pisanih po njih; večina imen se trud vzela ga je menda letošnja susa. Pač se nam drži pravil, kterih pravi Slovenec in pravi Nemec ni- ti liu » ▼ LAKjliAi Ju xxx vi^^MJ Avuwi^ji^ ^^^ J^* ^ ' ** J T j. f vuuu XXX a Y i XI XXX čudno zdi, da je vreme bilo le slovenskemu spisu tako kakor ne moreta odobriti. In tacih nahajamo spet pet neugodno, med tem, ko sta se pod ravno tempodnebjem vrst, in sicer: 1. slovenske imena v nemški pre na ravni tisti zemlji rodila dva nemška, in sicer bogata, stavi nemški prav pisane: na pr. 2atbacf?, Dtetfmj, Komur po takem prvi del ni po volji, naj sodi sam, 23tíltd?grctj, ^Jíannéburg, Stetn itd. Za to pisavo se menda _____ k ^ J ^ /w* m \T/%tti /^aÍÍ liOtê ^ A V-V A T7 Ar) O f 1 A Uf« Ar/aIt ATTA%V» aS lrt /I AVMDftTTAA Á X) A Ía _ ^ ~ ! J ^ X ^ - ^ ali mu bode drugi; „Novice* njegov zlasti v in 12. njegovem oddelku. povedati obsežek novomeški dopisavec A. R. poteguje idelku. V 1. od- „authentische Benennung". „Novice" rekši, da to je authentische Benennung". „Novice" bi mu, ako mu je delku zvemo, da je ljubljanska gimnazija imela 19 uči- za resnico in pravico kaj mar, prav rade pokazale teljev, zmed kterih je le 10 Slovanov po rodu, druzih „vládni list za kranjsko kronovino VI. del da } imamo J^ V , ZiAAA^M. «.VV^A * v * * f" ^ ---7--------77 * * ~ ~ ~ * * * « W " ^ J ^ AX W A KJ IX yj V Ai pa ne umé slovenskega jezika, pa so vendar večidel na svitlo dan leta 1857", da bi zvedel. u« xm^nx učili mladino spodnje gimnazije, kjer slovenski učenci Kranjci še drugo p o sta vno „authentische Benennung zlasti potrebujejo učenikov, ki znajo njih materni jezik, naših krajinih imen, in te se držimo mi zlasti med Pri 12. oddelku pa se moramo nekoliko bolj pomu- L uu.uc1jvu pa, oo íuuiauiu ixtšxvvsxxxw ^ wij j^viaava- Seboj, ivci jt» lícil ai v ISO) m JJ1 ratite kakih pravic." Al kako malo streže temu venski, nemške po nemški, talijanske po talijanski itd. opominu tudi letnik ljubljanske gimnazije sam, naj nam in da se slovenskim imenom vsem pusti naša sedanja priča ime Glavacki, ki ga dvakrat nahajamo v ime- tudi po vladi v vseh njenih razglasih in šolskih bukvah niku in sicer pri bratih, in vendar je enkrat pisano potrjena pisava. Ce hočete en izgled, kako piškavi Glovacky", enkrat pa „Glowacki"; njun oče se piše so ugovori tistih, • ki nasprotujejo našemu pravopisu, pa še nekoliko drugače, ker je Poljak. Vprašamo tedaj: damo ga v sledečem: Fantič Kavčič iz Čirčič pride kako ta pisava ustreza omenjenemu opominu? Nam se v ljubljansko normalko: tu ga pišejo: „ířautfdpítfd) au$ zdil I RH flUB ■■■HM IHH ÉHHHHMH^lMMHB HHNHHB 77 da nič kaj. Še več zmešnjav in nedoslednost £fc^trfctyttfcf)", iz normalke pride v ljubljansko gimna- JUyJLL y ua 111U XVC4J • ř^v î VV ^lAivuiijw» xxx wxv w w ^ | vy V l | VV/ \ V J VV/ f XX v/ X ill %At X 1\ v/ JJliUU V XJ U. KJ 1 j Pot>peč, z drugimi besedami, kakošne naloge so se daj ale učencem izdelovati. Gimnazija mariborška in novo- Slšettf, ©enožeč. Pač ne vemo, komu da bi bila všec m e š k a ste o tem lep izgled, da tudi svet vidi, za kte- namešana gotica? Morebiti le tiskarju, da se mu zarijo- rega je vendar tudi letnik pisan, kako se je obdelovala vele pismenke zopet enmalo vgladijo, Slovencom gotovo slovenščina in nemščina v šolah. ne, ker je menda še nikdo ni pisal zmed njih, Nemcem _ pa menda še manj. In komu je namenjen letnik y ce ne Slovencem in Nemcem? jinih imen se nahaja Kar se tice pravopisa kra-v njem, da povemo z besedo Slovenske stvari Laibacherčnega vrednika, prava „Sprachenverquickung Da pa dolžni ne ostanemo dokaza, nekoliko izgledov navedemo. prvo vrsto stavimo tuje imena tuje prav pisane, na pr. 2Bien, ©c^ottwíen, (5aímannéftrd)eit, ÎDîur^ufc^lag, 3muđ?en, Osegliano, Cervignano itd. To je po naših mislih prav, ker se potegujemo za pra- kar vsacemu gré; zato bi bilo vico da se vsacemu dá Viuuj u.«* o\? voa^-ciiiu i-ÍCA , A smešno pisati „Sotvin" itd. Godovni govor pri véliki besedi v goriški citavnici 12. julija 1863. Zložil in govoril dr. Josip Tonkli. (Konec.) 0 VI. Stan slovenščine v Gorici. Kako so po tej dobi Slovani na literarnem polji na- drugo vrsto devamo predovali, ni moja današnja naloga; povedal bom samo domače imena prav po slovenskih slovniških razvijanje slovenščine v Gorici. pravilih pisane, na pr. Vodice, G ore nj a vas, Hru- Akoravno po dolgem spanji so se bili Slovenci na sica, Tomačevo. Tudi to je prav; in prav za prav Kranjskem ob času reťormacije v 16. stoletji čvrsto iz- bi se ljubljanski letnik in vsaki moral le po teh dveh budili po Truberju, in je bila slovenska poezija v za-pravilih povsod in vselej doslednje ravnati. Ali kaj, ko četku tega stoletja po Vodniku, očetu slovenskega pes- 9 265 tedaj se svojega milega in lepoglasnega jezika poslu ništva, lep cvet pognala ; v Gorici se od vsega tega nic vedilo ni; spali so naši Goričanje trden sèn. Prvi, ki se žujmo v drušini in v javnem življenji, v govoru in v je bil v Gorici Slovenca zavedel, bil je rajnki Valentin pisanji. Le potem bodemo pod milo in pravično vlado Stanic, kanonik in šolski nadzornik. On je bil, ki je presvitlega našega cesarja Franca Jožeťa veliki in sveti nagovoril tukajšnega knjigarja Paternolli-ta j da Je na- namen dosegl 7 ako vsi živo čutimo besede pesnika ročeval slovenske, večidel molitvene bukvice. Stanic pravi : „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos sam je slovenske pesmi skladal, jih sam natiskal v svoji tiskarnici. jim napeve skladal, učence pevati vadil. Tako 7 ki a VJL UJLXt^i. JLJLJL J J A 1AX JUL W Jk/ Y V^ ^ W J W V/ W M W W ^ ^ w VI/ V/JL W VW • A. vw» V se je slovenski jezik, pa brez zavedenja in malo po malém bil začel tudi med mladino razŠirjati. Posebno unet za slovenščino je bil gospod Kociančič L XV. U V;1 A IX Vy X Vy , Sedaj u« i v z lastnim trudom ma- družba goriška. profesor bogoslovja, ternega jezika naučil ki se 7 da njem spis al. Je je Slovstvo jugoslavensko. Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijstvo. Izdaja ga c. k. kmetijska že raznovrstne stvari v Pod tem naslovom je přišel v Gorici julija meseca list novega časnika na svetio, kteremu je začasni od- Taka je bila pred letom 1848. To leto je bilo govorni vrednik gospod prof. Andrej Marušič, ro vnovič pretreslo celo Evropo, in dve najimenitniši ideji svoboda in narodnost ste bile kot električen tok doljub z dušo in telesom. predgovoru se obrača prešinile vse ljudstva. Sedaj vrednik do Slovencov goriških in jih vabi, naj se se Gorici zavedili, da so sinovi matere slovenske so se bili nekteri v udeležijo bravci in pisatelji goriške dežele novega lista kterega jim slavna kmetijska družba goriška izročuje 7 , in po- kazali so to s tem, da so osnovali slovensko društvo. Družba ta izdaja Lahom laški list, tedaj hoče tudi Slo vencem svojim slovenskega podati. Prve liste bo družba Možje, ki so bili na čelu temu narodnemu početju bili so gg. rajnki dr. Dolenc in Winkler, Nap ret Doljak, in / LI U. ^ Uili T V11VV1U U T VJllll UAV » VyUOlXV/^O) KJ UUUL. JL JL T V/ JLAO tVy UU KXL KJ cua ^iiMHTpiearb "loBiife'B , uapo^HBixt cpfiCK. iiJKO.ia ynpaBHTe.T&ATB y IIan*iei$y. Je tedaj, da zadobi pravice, ki mu gredó po Božji volji in cesarski postavi 7 to je 7 sole in v uradnije (kancelije). Da bo pa to mogoče , ni zadosti da se vpelj e popolnoma v Lepoznansko polje. Slava in ljubezen. da na vse grlo upijemo, da se vpelje v šole in uradnije, ampak edina pot, ki nas naravnost in brez ovér popelje do tega uspeha, je ta, da se vsi, ki smo se po nemški izšolali jkj l«., ua og vox, xvx oxxx^ og uy xxv^iuoxvx î^ouiau^ marljivo poprimemo maternega jezika; vsi moramo se Od te dôbe Je Novela. (Dalje.) Ravsovic še veliko bolj ko poprej jiskře šemo ga učiti in se v njem izuriti, ker le tako bo mogoče, da ga rabimo v javnem življenji. slinil Blagajču. Pa tudi Ivanko je pod nejšega prijatelstva tolažil po vsi moči. Vedil je hu dobnež dobro, da je bil zopern že odprej Ivanki; IvyXAVťJ ViV MX V J ViW J V KJ XX H\J XX VV4^/JL VJ X ¥ pa je odločil zdaj — ko mu je bil ranjeni Ivan Vi dopisi ki veste, kakoršne zadrege vam delajo, ki jih dobivate v laškem ali nemškem je- gosp. župani, casa gotovo iz poti poslužiti se v dosego oj ih zato ekaj na- ziku, vpeljite slovenski jezik v nice, ker domá ste vi gospodarji jete svojih pravic svoje županijske pisar-, in s tem se poslužu- menov stranskih zvijaČ. On je namreč sam pogostoma proti Ivanki spominjal rajnega Ivana, hvalil ga ter ob- pal je tem žaloval s solznim očesom smrt njegovo jpred doseći zaupanje in za tem tudi počasi prijatel Vi učitelji po kmetih, ki ste prvi odgojitelji na- stvo Ivankino, kar mu je v tudi steklo po ljah depolne in čvrste slovenske mladine V/T1°xxxxc*vxxxx«, cepite v xxxxc*^v, jatei kn národno zavednost; vadite jih peti prelepe in mile yoril v mlado Zaupna deklica verjela je res potepuhu, da je on pri jatel njeni in rajnega Ivana, o kterem je tako rad go slovenske pesmi, in s tem boste pregnali neslano in dostikrat zlo kužno petje tujih pesem. In vi gosp. duhovniki, podučujte vam izročeno čudno čedo v čist em slovenskem jeziku, ker le čista domaća ga tako sočutno pomiloval. Hotla je zdaj skoraj sama nad seboj grajati svojo poprejšno sodbo o Ravso viču da je namreč hudoben in malovreden človek beseda 7 ki pride iz gorečega srca uname neugasljiv plamen. 7 tudi srce njeno ni se udalo tem mislim 7 Pa neki epetal ji je vedno na uho , da prijatelstvo m po v srce gre m milovanje Ravsovičevo je hinavsko Zdaj pa naenkrat razodene se neka skrivnost Bla Národni župani, národni učitelji in národni dušni gajčeva in Ravsovičeva, ktero častitim bravcem v sle pastirji so nepremakljivi kamnitni stebri, na kterih se dečem naznanujemo valovje nepostavnega poptujčevanja gotovo razbije. Vsi Bil je god Blagaj Hčerka njegova pride ) da» 266 mu razodene čutila in življenje nj en ega tužnega srca. Al sirotica se ni nadjala, da bo čula iz ust predragega očeta vse kaj druzega. Ginjeni oče ji namreč pri ti priliki naznani neko čudno misel; razodene ji namreč brez prikrivanja svoje nasprotne želje: naj bi vzela v — zakon — Ravsoviča — kteri jo je pri njem snubil. Ivanka kakor od strele zadeta omolkne; razne čuvstva trpinčijo ji dušo. Ko pa jo stari in bolehni oče s solz-nim očesom in tresajočim glasom prositi začne, naj mu izpolni edino to željo pred smrtjo njegovo, ktera se mu vidoma přibližuje, sklene Ivanka, nadvladana od čutil otročje udanosti in ljubezni, žrtvovati se volji milega očeta svojega. In tako bili so odločeni poslednji dnevi pusta za venčanje. Ravsovič poskočil je od radosti, Čuvši iz ust Bla-gajčevih, da udala se je Ivanka željam njegovim. Veselje Ravsovičevo uzrokovalo je zopet nasprotno zado-voljnost pri Blagajču in sicer najbolj zato, ker je bil — kakor je rekel — prepričan častitljivosti prihodnjega svojega zeta. Pošteni, pa kratkovidni in bolni starec ni najmanj o tem dvomil, da če Ivanka srečna biti s tem možem, ki jo je tako verno in iskreno ljubil ter bil zraven tega tudi zlo bogat; to so bili tudi vzroki, vsled kterih je tako srčno želei viditi omoženo hčerko pred smrtjo svojo. O ljubezni hčere proti Ivanu mislil je starec, da bode se s Časom oživila, toliko več, ker Ivana, kakor je bral ,,črno na belo", ni bilo več med živimi. Da, nadjal se je nasprotno, da bode se Ivanka z ravno tako ljubeznijo oklenila svojega ostarelega moža, kteremu je bila že zdaj prijatelsko naklonjena. Take in enake misli je imel tudi Ravsovič; samo pogostoma ga je pri zidanji zlatih gradov prihodnje sreče svoje prevzemal strah, da bi se utegnil Ivan kmali domu vrniti. Se vé, da bi bili potem hipoma vsi upi njegovi po tleh. Zato tiščal in silil je v Blagajča, da pospešilo bi se venčanje. Ako pride potem Ivan — mislil je nadalje Ravsovič — bo mu prekasno in če je Ivanka enkrat ženka moja, skrbeti bom znal, da ne bo mi motil hišnega mirú, ako bi ga tudi —! — Posled žalostnega naznanila o smrti sinka svojega živela je gospá Kuljaničeva na svojem gradu prav kakor v samostanu. Od te dôbe ni skoraj nikamor šla; tudi k nji ni nihče zahajal razun Ivanke. Mila ta devica je bila žalostni gospej edini tolaživni angelj v njeni šamoti, ker je skoraj vsaki dan prišla k materi svojega nepozabljivega Ivana, tolaživši njo in sebe s tem, ker ji je govorila o nekdanjih svojih otročjih igrah z Ivanom in o mednasprotnim razvitkom njune ljubezni, ktere hoče, kakor je rekla, do smrti svoje gojiti ko sveti plamen v srcu svojem. Po čudnih sklepih volje Božje Blagajčeva bolezen k velikemu skrivnemu srdu Ravsoviča ni dopustila ven-čanja z Ivanko pred pustom in odložilo se je to na po veliki noči. Post je minul. — Veselo veliko noč obhaja po celi zemlji zlasti mladina s sladkimi veselicami. Al pri Ivanki je bilo letos vse drugač. Kolikor bolj približaval se je dan njenega venčanja, toliko bolj bila je vedno nemir-niša in žalostnejša. Dozdevalo se ji je, kakor da zdaj na večno se bo poslovila od sreče življenja svojega. Namesti da bi bila pozabila na Ivana, ter zbrisala si spomin njegov iz srca, mislila je skoraj neprestano na njega ter hrepenela po njem, akoravno je vedila, da ji to zdaj nič ne hasne in da le po smrti vidila ga bo zopet. — Pričela je zopet na novo mrzeti in ogibati se Ravsoviča ; kajti le to ji je nehotoma šio vedno po glavi, da on je morivec mlade, žalibog prezgodaj zve-nele sreče njene. Tako minuli so mali dnevi po velikonočnih praz- nikih ter približal se čas, o kterem bi se imela Ivanka po trmasti volji očeta svojega vdati Ravsoviču. V jutru osodepolnega preddneva poroke prebudi se Ivanka iz težkih sanj.....Na izhodu pričela je nebo rudečiti rujna zarja, nad ktero je třepetala svitla danica v popolni sjajnosti svoji.... Petelini v gradu in bližnji vasi pozdravljali so s kikirikanjem svojim prihod novega pomladanskega dneva, med tem, ko je v ostalem še povsod vladal oni blagi jutranji pokoj, kterega popisati zastonj trudilo bi se pero. Ivanka se hitro napravi, poklekne za trenutek pred podobo Marije, ki je visela pripeta na steni nad molitevno pručico, potem pa gré sama po ozki stezi, ki je peljala za gradom, proti po-kopališču, da bi obiskala grob matere svoje in da bi se tam zadnjikrat še izjokala kot devica ter potožila materi v grobu neizrekljivo britkost svojo.... Počasi stopala je naprej..... Težke misli tlačile in stiskale so ji dušo, do smrti otožno.....Lica njene, poprej rudeče, kakor spomla- danska rožica, bile so zdaj blede ko lilija; oči njene, poprej jasne dve zvezdi, bile so otamnele od pogosto prelitih solzá......Kakošna razlika med nekdaj in zdaj !.....Ni bila to več vesela taista Ivanka, ki je škakljala in pesme prepevala povsod, kodar je hodila, ampak bila je živa slika žalosti, ktero so spremljale solze in zdihi. Ko Ivanka pride do pokopališca, najde tam široka odprte vrata. Ne dalječ od groba matere svoje zapazi člověka, ovitega z dolgim vojaškim plajščem, ki je klečeč poleg nekega groba z glavo naslonjen bil na grobni križ.....Zdelo se je Ivanki, da sliši ga britko zdihovati.....S prvega se malo preplaši, potem pa rahlo stopa naprej o mislih, da člověk ta nevařen ji ne more biti, ker cló mrtve spoštuje in ljubi. — Ko za ene korake naprej stopi, začuđena vidi, da to je grob rajnega Kuljaniča, poleg kterega je ptujec še vedno ne-premakljivo klečal, in kakor se ji je vidilo, pobožno molil..... Grozovitno ji začne zdaj srce tolči...... Mislila je, da počilo ji bo .... Komaj jo noge držé ... Urno stopi zdaj naprej .... Obleka ji zašumi, nepoznáni člověk, čuvši nekega poleg sebe, ozrè se okrog..... „Ivanka !" „Ivan!" — zakličeta dva glasova ob enem, Ivanka pa kot mrtva zgrudi se na tla. (Kon. prih.) Dopisi. v Ljiitomer na Štaj. — Nepozabljiv ostane narodu našemu 3. dan tega meseca, ko se je obhajala tisočlet-nica ss. Cirila in Metoda v Mariboru. — Mnogo kmetov, kmetič in tudi več gospodov iz ljutomerskega okrožja udeležilo se je sjajne te svečanosti; vsem še doni slad-komilo petje ter mična godba po ušesih, in krasni blesk umetnega ognja jim je vedno pred očmi. Ni tedaj čuda, da se srčno veselimo dneva, kadar nas bodo mariborski pevci na čelu našega častitega rojaka g. J. Miklosiča obiskali. Oklicali smo v 29. listu „Novic" našo svečanost na 30. dan avgusta; al ker bi nam razne okoli-Ščine ta dan število gostov dosti zmanjšale, moramo preložiti obhájilo na 6. dan septembra. Ker ljuto-merska okolica deleč slovi zarad svoje naravske blagosti in krasotě> se nadjamo od vseh strani obilo prijaznih nam gostov. „Beseda" se začne ob 6. uri zvečer. Iz slov. Stajarja 1. avg. f — Dobili smo v roke dne 19. julija t. 1. željno pričakovano knjigo, ktere naslov je: „Zgodovina sv. apostolov slovenskih Cirila in Metoda", ki jo je poslovenil g. profesor Janez Majciger v Mariboru. Dobro nam došla! Lep spominek na sv. Cirila in Metoda bo s to knjigo ostal rodu slovenskemu. Natis je lep, papir prijeten, zlasti je ljubeznjiv naslov s slovenskimi barvami; tudi beseda ne zaostaja. Seg-nite Slovenci radi v žep, ter si kupujte to novo knjigo, da bo ostalo vašim unukom v poducenje in v posnemo, kar sta sadila in učila sv. brata pred tisoč leti po lepih dolinah naših v srce dobrodušnih Slovencev. Iz Kerkavec v Istri 1. avg. F. P. — 3. dne t. m. je v Dragonji gospodinjo J. Gerebicovo, 65 let staro, njena lastna krava na paši pobodla in ji trebuh tako preparala, da se ji je sila veliko čev izmotalo. Tako je reva, s cévami pred sabo, na pašniku ležala od 7. ure zjutraj do 8. zvečer, dokler ji ne pride zdravnik iz Kopra gosp. Andrej Vogel na pomoč. Zvěděni mož si je mogel veliko prizadevati, da ji spravi drob nazaj in zašije trebušno kožo. Nesó jo potem domů blizo 3 četrt ure; zdravnik zapové vse, kar je bilo zdaj še treba, in podoba je, ^da bode nesrečna starka se še popolnoma ozdravila. Cast in hvala vrlemu zdravniku, kterega prsi že tako kinča zlati križec za zasluge. Iz Trsta 3. avg. A — Dobili smo zopet 5 novih advokatov za tržaško mesto, tako, da jih imamo zdaj v vsem skupaj 29; al, kakor se nam za gotovo pripoveduje, med všemi 29 le samo eden zná jezik slovenski. In vendar v Trstu vse polno mrgoli Slovencev, iz obmestja, iz Krasa, celega Primorja in Kranjskega. Za svoje imenje in pravico skrbni toženec hodi od pisarnice do pisarnice, dokler naletí na edinega, s kterim se v svojem jeziku posveto vati more. Vsaki drug ali kdor hitro kaj opraviti želi, mora plaćati tolmača, — pa ubožec sam ne vé, kaj in kako jo je pri njem opravil. Tako je; če pa ni, prosimo, naj nam pove kdo, da je drugače. Drago nam bo, ako zvemo, da smo se zmotili; mikalo bi nas tudi zvediti, kako so gospodje, ki so advokacije tržaške prosili, izkazali znanje slovenskega jezika, ali kako da so se zavezali naučiti se ga do kakega odločenega časa, ker odgovor gosp. ministra Lasserja na interpelacijo gosp. Cerneta in razpis od 15. marca 1862 nas navdajajo z resno mislijo, da pri sodniških obravnavah s slovenskimi obtoženci morajo sodniki, državni pravdniki, pa tudi zagovorniki obtoženca popolnoma zmožni biti slovenskega jezika. Da vpeljava slovenskega jezika ima resnica postati, posnemamo pa že iz tega, da, kakor ljubljanska deželna sodnija, je tudi primorska oskrbela okrajne sodnije s povabili, varhnimi dekreti, obljubnimi in smrt-nimi zapisniki in druzimi enacimi pismi. Ne bilo bi tedaj prav, ako je vse to že lepo oskrbljeno, da bi ravnopravnost le zato popolnoma ne obveljala, ker oséb ni slovenskega jezika zmožnih. Nabrežina 10. srp. M. — Huda suša nas že stiska sedem tednov; po primorskih bregovih grojzdje medli od velike soparce in se osiplje, tudi oljke trpijo, ker zrnje jim je jelo odpadati. Pri vélikem izvirku (Aure-sina) v Brojinci, od kodar po vodotoku železnica vodo dobiva, se že kaže, da pomanjkuje vode. — Pred ted-nom so potepuhi ponoći v hram soseda se splazili in mu vso slanino odnesli. Nekemu drugemu sosedu so iz hleva mlado tele odpeljali, ktero jim je pa medpotoma pobegnilo. — Srenjskemu čedniku so hotli železne okna zdrobiti pri hramu, kjer je bil ovčji sir ^cele soseske shranjen, pa so jih k sreči odpodili. — Živa potreba se kaže iz vsega tega, da bi se ponočne straže vpeljale, potepuhe in malopridne vlačugarce pa, kteri se brez delà okoli klatijo, poteknili v delavnišnice. — 5. t. m. je v sv. Križu poleg Nabrežine kmetu hiša do tal pogorela, dasiravno stoji poleg srenj skega vodnjaka. Ali ni to nov dokaz, kako potrebne so tudi vasém gasilnice, ktere „Novice" neprenehoma priporočajo soseskam. Iz Zagorja na Pivki. —1. — Leto šestdeseto in tretje si bodo Zagorci dolgo v spominu ohranili; govorili bodo o š tir ih hudih nadlogah, ki jih letos tarejo. Znano je bravcem „Novic", kako hudo je še pred kratkim goveja kuga pri nas razsajala, pobrala je okoli 30 goved in čez 300 ovác. Pa ravno v tem času je tudi neizrečena suša tako zemljo sparila, da ne ljudje ne živinica ne morejo dobiti hladnega požirka vode. Tretja nesreća je ogenj. Ravno o polnocí med 10. in 11. t. m. se je unelo, pa v kakih okoliščinah! Seno je bilo večidel pod streho in veči del prve žetve tudi; hiše goste in slamnate, pa suhe ko goba; polnoči je bilo, ljudje delà trudni so ravno prvi sen storili, in sicer jako dosti njih pod streho na senu, kakor je v tem času navada. Velika sreča, da ni nikakoršna sapa pihala; vendar je v hipu devet hiš bilo v ognji, ker bližnje so se od same vročine vnemale. Nesreća je vsem devetim pogorelcem velika, al najbolj usmiljenja vreden je posebno eden, kteremu je malo pred kuga hlev popolnoma izpraznila, pobravši mu lepih sedem goved, s kterimi se je ponašah Prosim, ako bi se hotel kdo teh nesrečnežev usmiliti in kak darek poslati, naj blagovoljno pošlje prečastitemu gospodu Antonu Mlakarju, fajmoštru v Za-gorji. Razun dveh so sicer vsi zavarovani; al gotovo jim je ogenj trikrat toliko vzel, kakor so zavarovali. Kje bojo vzeli les za cimper, ker tudi ta četrta nesreća nas bije, da še lesu za ognjišče si moramo kupovati. Bog se nas usmili! Iz Kranja 16. avg. — Ne spominjamo se še tako veselega in slovesnega dné kakor je bil današnji, ko se je odprlo novo stanovališče čitavnici naši. Ž nami vred so obhajali veseli dan mili nam gosti, ki so prišli iz bližnjih in daljnih krajev in poveličaii veselico. Mestni župan in pa predsednik Čitavnice z vrlim odborom svojim so pa res tudi poskrbeli vse tako marljivo, da enoglasna je bila vseh pričujočih hvala o vseh napravah, ki so se vrstile od zjutraj osmih do požne noči. Ker je „No-vicam" obljubljen obširniši popis drugi pot, naj zado-stijo danes le te vrstice, kterim dodaj am le še to, kar sem slišal iz ust nekega veljavnega moža, ki mi je radosten rekel: „Mesto vaše stoji na trdni skali; pa tudi čitavnica vaša stoji ravno tako trdno, ker stojí na tako očitnem domoljubji mestjanov in mestjank". Iz Ljubljane. Danes (v torek) zarano je strel na gradu naznanil mestu in okolici njegovi slavni dan — god presvitlega našega cesarja; po mestu pa je brž potem igrala vojaška muzika. Ob 8. uri je c. k. vojaštvo obhajalo s cerkveno slovesnostjo praznični dan pod nalašč napravljenim šotorom poleg kolodvora; ob 10. uri pa so milostljivi knezoškof v stolni cerkvi peli veliko mašo, pri kteri so pričujoči bili prvaki c. kr. deželnih oblastnij, deželni glavar z odborom, mestni župan z odborom in obila množica ljudstva, ki so prosili Boga, naj Njih Veličanstvu v sedanjih težavnih časih dodeli moc, da osreči vse narode svojega cesarstva, ker le na to srečo se opira blagor in moč Avstrije. — C. kr. deželna vlada je razglasila postavo za požiganje mahú (morast), kakor jo je deželni zbor na-redil in Njih Veličanstvo cesar potrdilo. Požiganje se sme začeti 16. avgusta (prvi dan po vélikem Smarnu) in utegne trpeti do konec oktobra. Posebna komisija čuje nad vsem, kar se o tem pa tudi o druzih stvareh godi na mahu. — Res je, da dim, če ga sapa prinese v mesto, je letos toliko bolj zopern, ker od silne vročine vse zeva; al požiganje je potrebno gnojilo na neob-delanem mahovitem svetu, da deželi priraste dober kos kruha. Silna vročina nadležje polje, ker v nedeljo je bilo 14 dni, kar v Ljubljani nismo imeli kapljice dežja do danes ; al še smo srecni memo druzih krajev, kakor, na priliko, memo Vipave, kjer nek že od 28. junija, tedaj že čez 6 tednov ni nič deževalo. Ni zato tudi čuda, da toliko škodo delà oginj zdaj tù, zdaj tam, pa večidel po nemarnosti ali tobakarjev ali pa otrok z vžigavnimi klinčkL 208 V Oševku je pogorela cerkev in vec hiš nek po ostanku vrnil domů v Djakovo. — Silni hrup, ki je trpel vec smodke; kako je začelo v Ljublj gorece zvečer goreti na tržaški cesti, se ne vé prav, tudi po enaki nečimernosti v nedeljo tednov o poljsko-rusovskih zadevah, je potihnil ; pa boj angležka vlada noče Francozu vojske z Rusom ker aw^v, » v^joxvv, lj j^iov^xi, x^i ne zaupa avstrijanska pa tudi ne ; kaj bode storil zdaj cesar Napoleon, se ne vé ; govori se zdaj celó in še več ko lani, da francozka in ruska vlada imate skrivno zvezo med seboj, in da po tej prijatelški poti misii Podoba Njih Veličanstva, ki jo je přejelo društvo ljubljanskih strelcev od presvitlega cesarja samega v pominek in se je v saboto slovesno odkrila y Je iz- vrstno delo dunajskega mojstra Fernkorna. Oprsje je Napoleon za Poljake kaj doseći. Boj pa trpi nepre- _ _ ne bodo nič opravili kraškega marmorja iz brona, ktero stojí na ličnem podnožji iz rudečkasteg nehoma čeravno Poljaki vidijo, da Gosp. županu Ambrožů Naprej" ni všeč bilo Pozornost svetá se je od poljsko-ruskega bojišča ne pisala potovanji ; zatega y kar sta nadoma obrnila v Frankobrod in nas list o njegovem d r i š k e m j kamor je na 16. dan se je 13. dne t t. m. avstrijanski cesar Franc Jožef sklical vse nemške m ' , * j ~ ~ ----— r ~ dopisih in odpisih med njim, podpredsednikom in odbo po več vladarje in glavarje 4 svobodnih mest (Breme, Ham- burga Ljubeka in Franko broda na Maj nu). rom biti ud 1 vu^/iuin iiiv/v«. JJJ^ vv^vj Xi* wvai^V wui ^ CA , , J U. U C rv 111 JL 1«11J\vU1UUC* dpovedal predsedništvu čitavnice, pa ne nehal razun glavarjev teh mest v nedeljo Bilo Je 10. avgusta, zbranih nJ —• ' ----------7 £—---— - — -— * o J vvyii uiuot v iivuv^IJUJ xut av^uota, ZjULcaiiiii Ker se vsled družbenih pravil vsi uprav- že 23 vladarjev (kraljev, nadvojvodov, vojvodov in niki čitavnice volijo v občnem zboru konec leta in ker knezov) ; čitavnica ima podpredsednika (prof. dr. Vončina) ? ki z přišel kralj pruski, kterega vsi želijo ni j J iv/ Jl W 1J p l U O IV 1 J V OA iíOll j Al X tudi kralj danski ne in nekoliko malih knezov odborom vred opravlja opravila čitavnice, se za ta čas ne. V pondeljek je cesar avstrijanski vladařskému zboru nič druzega ne spremeni v vodstvu nj enem. předložil svoje nasvete, ki pa še niso znani : v torek ni bilo zbora zavoljo godú cesarjevega; za sredo je na-povedan dan posvetovanja o teh predlogih; v če Vsako leto se zbera v shodih mednarodni za zbor mestnikov tatistiko (državopisje), ki obstaj iz na- eh ✓ v, vOdj^v ah pvu^umuvT »«»«^ivuu ^a^aaaaav^ lučiv p a ima, j^uneu um z< u u ra. « r se jt; prusm Krai ropejskih in amerikanskih držav in pa iz naj-, odpovedal zboru, se je zopet nemška sloga začela s ne in predsednikov štatistične pisarne trtek pa ima konec biti zbora. Ker se je pruski kralj slavniŠih štatistikarj^v , «.i ov, ov ^vuju v m* siugu. — izruga imenima novica je zuaj, ua po nasven zbor. Tretji shod tega zbora bil je na Dunaji leta 1857, cesarja Napoleona ima avstrijanski nadvojvoda Mak s i četrti leta 1860 v Londonu, peti pa bode letos septem- m i li an krono mekši kanskega cesarstva na po- bra meseca v Berolinu. Predsedništvo je počastilo s po- nudbo. Ali jo bo sprejel, se še ne vé, ker po vradnem vabilom letos tudi našega mnogospoštovanega gospoda dr. Etb ki se še posebno volijo v ta slogo. Druga imenitna novica je zdaj, da po nasvetu Costa, kteri pa se je, čeravno nerad, vzame nadvojvoda časniku ,,Abd. Post" je še veliko poravnati kar . ------— ~ -----7 ------ 1 --J ' ----- --- -------7 * ^íCAAAAVy AACAV.A V VJ V KJ vA CA , J* C4A častnemu pokliču moral odpovedati, ker mnogovrstne žava v srednii Ameriki • 1 v^ • • 1 li I i • i • • J , preden se mu ponuja. Meksika je dr- opravila ga zadržuj ej dalj ? se vec ko na pol veca memo daj še posebno neka važna pravdna stvar pot nastopiti, in ravno avstrijanskega cesarstva, pa malo prebivavcev ima; kar Mali zbor frančiškanske provincije je v seji ? ki je bila 10. dne t. m. v Ljublj ? gi sklenil ? so se Meksikanci odkrižali španjskega jarma, je preku-cija sledila prekucii, dokler je ljudovlado (republiko) unidan pomirila sila francozkega orožja. — 15. avgusta da mladež častitega tega reda se ima slovenskega je- je veliki Napoleonov praznik na Francozkem. Vsako zika kakor vseh druzih jezikov, ki se govorijo v tej leto je ta dan cesar sprejemal poslance ptujih vlad pokraj ? tudi v prostih urah marlj vreden sklep , kteri kaže vrata samostanov. y da „Zeitgeist" učiti. Hvale trka tudi na J^ X t) ^ . AA1 j^OACAAA^ ^UIAJIAA T A Cl VA , letos pa ne; menda so politične homatije dandanašnje sicer zgovornemu cesarju besedo vzele. Tudi Pa- riza se pise, da že 158 let niso imeli toliko vročino Kako zlo jo je zabredel dopisnik novomeški, ki kakor so se je v „Laib. Ztg a li a it i J u uuvumcojvuj xvci^c oc mui ic^aj vac* xn gospod D. Rizoli, na kterega so nekteri zagnali mešk silno hudoval nad častitljivo gim tudi iz tega, da mestj imeli dne t. m. ? ko y kaže senci kazal čez 31 stopinj gorkote. Je R. gorkomer v da je on oni korespondent odbij sum y y tno v „Laib. Ztg a očestvo omenjene pisanje Listnica vredništva. Neimenovanemu gosp. dopisniku iz Stare Loke: Kar nam pišete o komisii zastran zvonika vašega 28. dne p. m. utegne vse čista resnica biti; al saj veste, Če se vredni-štvu ne imenuje dopisnik in se saj njemu ne razodene stvar bolj na Novičar iz domaćih in ptujih dežel. drobno, da ne more macka v žaklji kupiti. Gosp. Iv. Vel. v Id: Gotovo ostarieta sedanja dva na svojem mestu. Kdaj se začne zopet državni zbor y ni še gotovo; nekteri casniki pripovedujejo, da 9. dne prihod- tudi le od odseka, ki prevdarja njega mesca Sicer se pa konkurzni red, sliši, da delà. Danes (18. avgusta, ki je 33. rojstni dan Njih Veličanstva cesarja) ima na Du- banaške 5 fl. 74. naji biti velika veselica v praterji. Žitna cena v Ljubljani 17. avgusta 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 4 fl. 87. 3 fl. 93. turaice 3 fl. 52. soršice Da se nekoliko pomaga nadlogam na Ogerskem , kjer je suša ljudem rez 60. fl. 80 jecmena 2 fl. 38. prosa 2 fl. 87. ajde 2 fl oves 1 fl. 90 vse vzela, bo dežela ogerska na posodo vzela 2 mi- lijona; 31. dne p.m. je ta zajem prejel cesarjevo dovo- Kursi na Dunaji 18. avgusta. ljenje. nekterih okrajih ogerskih in sekulskih 5 °/o metaliki 76 fl. 90 kr. so se začele nove volitve za er delj ski zbor; mnogo prejšnih poslancev, ki so zapustili zbor, so zopet iz-volili. — V Zagrebu pride na svitlo znanstveni časnik, ki bode obdelaval povestnico, filologijo in Narodno posojilo 82 fl. 25 kr. Ažijo srebra 10 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 31 kr. Loterijne srećke : prirodoslovje ; gospodje Racki, Jagic in Torbar stojijo na Čelu temu početju. — Silna vročina v Trstu je pre V Gradcu na Dunaji 12. avgusta 1860: 14. 25. 31. 71. 7. 46. 34. 73. uzvišenega škofa S tr O S m aj er-j a, ki se je mislil več Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 26. avgusta 1863 tednov v morji kopati, primorala, da je kmali zapustil Trst in se čez Sisek, kjer je bil slavno sprejet V Trstu 5. avgusta 1863 88. 28. 69 13 39 y Prihodnje sreckanj Trstu bo 19. avgusta 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj