260
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Laškega. Kakor je podoba, ne bo zbor v Ziirich-u tako kmali pri kraji, kakor se je izperva mislilo. 11. dan t. m. so imeli pooblastenci svoj tretji shod, pa tabart brez sardinskih,  kteri so  se s francozkimi  posebej po-
261
menkovali. Telegraf je 11. dan t. ni. iz Ziirich-a prinesel čudno novico, da delapust vojske (premirje), ki je iztekel 15. dan t. m., je vnovič podaljšan na ne določen čas, nekteri pravijo, za 2 mesca. Čudna je ta novica za-tega voljo, da se po mirni spravi v Villafranki od podaljšanega oduška vojske govori. Kaj se utegne na Laškem vnovič vojska začeti, pa v drugi podobi? Res se gode ondi mnogoverstne reči. Po novicah od 9. t. m. so v Parmi zapodili Sardince in tako imenovano rudečo republiko oklicali, ktera je prestrašila vse, ki kaj imajo. Čudno je to, ker malo pred se je župan (podesta) parmiški g. Linati v Pariz podal naznanit cesarju Napoleonu voljo sosesk parmiških, da hočejo zedinjene biti s Sardinijo. Pravijo, da Mazzini na Laškem spet zvonec nosi in da se čedalje več slišijo ljudovladni glasovi. Toskanci, Mo-denezi in Roinanjci pa so stopili v tako imenovano „srednje-Iaško zvezo" in so Garibaldi-tu ponudili poveljstvo zedinjene armade; pravijo, da je Garibaldi prevzel to poveljstvo, pa proti temu, da kralju sardinskemu obljubljene zvestobe ne bo prelomil. — VToskani so volitve za narodni zbor končane; vse je šlo v lepem redu; izvoljeni poslanci so se že menda zbrali v veliki zbor, kteri bo določil: kakošno vlado da hoče. V tem ko ste avstri-janska in francozka vlada očitno izrekle, da se bode po-vernil poprejšni vladar v Toskauo nazaj, so začeli nekteri parižki časniki šeptati od tega, da bi narodni zbor utegnil izvoliti princa Napoleona za vladarja toskanskega, in nekteri celo staro laško rodoviustvo Napoleoncov spravljajo na dan, češ, da Napoleone i so florentin-skega rodu. Da bi se Toskana pridružila Sardini i, Napoleon nikakor ne bo dovolil. Iz Pioreuce se piše, da so 13. dan t. m. tje prišli francozki, angiežki, pruski in ruski komisarji, ki hočejo pričujoči biti v narodnem zboru to-skanskem. Kakor v Toskani tako je tudi v Mod eni in Bol ogni začasua vlada oklicala volitve za narodni zbor, kteri naj potem izreče, kakošno vladarstvo da hoče. V takih okoljšinah se tedaj ni čuditi, ako najnovejše novice pravijo, da je odhod francozke armade iz Laškega spet odložen.
Iz Dunaja. Ministerstvo bogočastja in nauka je 25. p. m. sklenilo, da se rusinske šolske bukve morajo vprihodnje s cerkveno cirilico uatiskovati, ki je od nekdaj že pri Rusinih navadna; tako imenovana ;,hrazdanka" (gradjanka) ima jenjati. Učenci ljudskih šol se imajo branja in pisanja s latinskimi čerkami le toliko vaditi, kar je treba,   da   morejo   v   poljskem jeziku  natisnjene   berila
brati.
—  V triletno živinozdravniško šolo dunajsko se bo spet za prihodnjo šolsko leto več učeneov brez plačila in učeneov za plačilo vzelo. Učenci brez plačila morajo po dokončani šoli 8 let vojaški živinzdravniki biti. Kdor hoče v to šolo priti, mora biti saj 17 let, pa ne čez 24 let star; zraven tega se mora skazati s spričbami, da je doveršil 4 šole spodnje gimnazije ali pa spodnje realne šole in je lepe obnaše.
—   Ponoči od petka na saboto se je pri postaji železnice v Miirzzuschlagu nesreča primerila; vozovi z blagom so s tako silo skupaj zadeli, da so 5 kočij sterli; en delavec je zlo poškodovan.
—   Za cesarsko dnarno kovnico ste te dni iz Oger-skega dve polne ladii s kuprom (kotlovino) na Dunaj prišle za kovanje novih krajcarjev.
—  Tukaj so začeli že prodajati cesarske konje, ki jih armada za vprego (Fuhrwesen) več ne potrebuje. Skozi celi ta mesec jih prodajajo vsaki torek, petek in vsako saboto na mestnem konjskem sejmišču.
—   Novi ban horvaški fml. grof Coronini se je imel 11. dan t. m. v Zagreb, — guverner dalmatinski fml. Mamula pa v Dalmacijo podati. Po novejših novicah je pa grof Coronini   še pred  odhodom na  Horvaško se v
Te ni eš v ar podal, odkodar pride okoli 20. t. m. na Dunaj nazaj,   in potem še le pojde v Zagreb.
—   Vodstvo dunajsko-teržaske železnice je 4. dan t. m. oklicaio, da 12,000 murv, po 5 do 6 čevljev vi-socih, ki jih ima v svojih drevesnicah odveč, hoče prodati, drevesce po 50 nov. kraje. Kdor jih kaj kupiti želi, naj sej oberne na wBetriebsdirection ani Sudbahnhofe" na Dunaj.
Iz Gradca. Ministerstvo je tukajšni obertnijski in rokodelski družbi dovolilo, da sme družbo v dnarno pripomoč obertnikom in rokodeicom napraviti, kakor je v Ljubljani in nekterih druzih mestih.
Iz Tersta 13. avgusta. Ta teden se je 67,000 starov žita prodalo, večidel takega, ki po morji pride; cena je nekoliko poskočila zavolj velike suše, ktera žuga ves pridelek na Laškem in v Vlahii in Moldavi uničiti.
Iz Istre. Istrani, kteri imajo letos tretji del manj morske soli cesarskim solnicam oddati, so kaj žalostni zavoljo tega, ker to je največji zaslužek primorskih stano-vavcov, potem takem pa imajo mahoma ob ves zaslužek priti, in vendar bi si mogli še dva mesca ob lepem vremenu marsikak košček kruha zaslužiti, ako bi smeli več soli napravljati in je kam drugam prodajati, ako je cesarske solnice več ne potrebujejo. Nadjati se je, da se bo revnim ljudem to dovolilo.
Iz Llvova. Po dovoljenji deželnega poglavarstva bo smel od 1. prihodnjega mesca septembra vsakdo kterega koli stanu ali ktere koli vere tu mesar biti, ako se le pri magistratu oglasi in davek plača; 1. septembra tedaj jenja tarifa za meso in mesarsko cehstvo.
Iz Ogerskega. V vseh krajih gornjih komitatov je taka vročina in suša, da je res groza; studenci in štirne vsahnujejo po versti; rečica Zagvva se je posušila, kar najstarejši ljudje nikoli ne pomnijo. V komorniški okolici je počepalo prešičev že veliko.
—  Našim vinom se bo berž ko ne nova kupčija od-perla in sicer v Egipt; skušnja je namreč pokazala, da se v hudi vročini težke vina dajo bolje ohraniti kakor lahke francozke. V Kairu ima neki ogersk tergovec že vinsko kupčijo, ki se prav dobro obnaša.
Iz južno-izhodnega Banata 1. avg. Žalostno je, pa vendar le res, da se je v teh krajih, to je od Temeš-vara do Veršeca in na drugi strani noter do Velikega Bečkereka na prostoru od 100 milj po dolgem in širokem, žetev slabo obnesla. Nasad od 13 snopov ni dajal več kakor pol mernika (*/4 vagana), nasad po 17 snopov je v takih krajih, ktere so za najbolje imeli, komaj po % vagana dajal, tedaj se je pridelalo na oralu le po 14 do 15vaganov ali 28 do 30 mernikov; al to velja le od najbolje obdelanih zemljiš; povsod drugod se mora pridelk orala le na 8 do 10 vaganov šteti. Kolikor je pa žita manj, toliko bolje je zerno, čeravno ga je vročina zlo stiskovala; pšenica jeklena in lepe barve je močnata da kaj. Le oves in ječmen sta dobro plenjala; ječmen je dal po 25 do 30 vaganov na oralu, oves pa po 30 do 40 lepega zerna. Pa kaj! ker le pšenica je za banaškega kmeta perva fruga.
Iz Serbije. Iz Belega grada. „Triest. Ztg." piše, da je knez Miloš z bobnom oklicati dal, da nikdo se ne sme prederzniti kakega ptujca s žaljivo besedo 9?švaba" pitati; kdor se pregreši zoper to prepoved, bode kaznovan.
—  Ker je skupšina že večkrat od starašinstva terjala, naj ji skaže, koliko je odstavljena vlada Serbom dnarjev potrosila od leta 1842 do 1858, je starašinstvo unidan to storilo in skazalo, da je na nepo stavni poti potratila grozen znesek od 110 milijonov piastrov.
Iz Černe gore 28. julija. Preteklo nedeljo je knez Danilo nad 1000 medalij tistim Černogorcom razdelil, ki so se lansko leto v turškem boji pri Grahovacu junaška obnašali.
Iz Milana. Kralj sardinski Viktor Emanuel je 7. dau t. m. slovesni vhod v to mesto obhajal.    „Moniteura  piše,
262
da je kralj jezdil; celo pot od mestnih vrat noter do stolne cerkve ga je brezštevilna množica sprejemala z veselimi klici in mu pot posipala s cvetlicami. Po odpetem »Bog, Tebe hvalimo!a se je podal v kraljevo palačo. Mesto je bilo zvečer razsvitljeno.
Iz Rima. Čedalje bolj se kaže, da bojo sv. oče papež slovo dali sedanjim ministrom in namesto njih nove izvolili; govori se, da le predsednik novega ministerstva iii pa minister bogočastja in nanka bota duhovna, vsi drugi bojo svetnega stanu. Pravijo, da je sedanji predsednik minsterstva kardinal A utone II i sam rekel: „Jez in moji ministri nismo za italijansko zvezo, zveza pa ne za nasa.
Iz Nemškega. Iz Berolina 10. avgusta. Že dolgo bolehni kralj je iznova huje zbolel; kri mu sili spet v možgane tako, da se je zadnje ure bati.
—  Pruska in avstrijanska vlada prihajate spet prijazniše; pravijo, da je avstrijanska vlada pruski prijazno roko podala. Očitno znamenje začetega porazum-Ijenja je to, da saj tisti pruski časniki, ktere navdaja vladni duh, so opustili zabavljice zoper Avstrijo. Da bi bila pa avstrijanska vlada zastran cesarjevega razglasa, v ktereni se zaveznikom očituje, da Avstrii niso na Laškem pomagali, kakošne posebne dobre besede dala, pa po  zagotovilu  dunajskega  vladnega   časnika   „Oest. Corr."
ni res.
—   Iz Fran k o bi oda 10. avgusta. Vojaki nemške zveze so se 7. dan t. m. hudo s tepli, tako, da še drugi dan niso mirovali. 29 jih je nevarno ranjenih in sicer 12 pruskih, 9 avstrijanskih, 8 parskih in franko-brodskih; veliko več jih je lahko ranjenih; 2 sta na mestu mertva obležala. Žalosten izgled prijatelske „zveze"!
—   Strašen vihar s točo vred je razsajal v več soseskah okolice Offenburške, kjer je veliko čez 2 milijona škode napravil na pohištvih, polji in gojzdih; le samih 7000 dreves je pokončal. Vihar je bil tak, da je neko kmetico, ki je ravno na vozu snope skladala, zgrabil in jo 25 korakov deleč po zraku nesel, dokler ji ni mož na vpitje otrok: „mati lete preč, mati lete preč" na pomoč prišel. Nekega otroka je vihar vzdignil in ga več ko za 60 čevljev visoko pod nebo nesel, tako, da na polji stoječi ljudje ga niso več vidili; našli so ga pozneje 20 minut deleč od tistega mesta, kjer ga je piš zgrabil in odnesel.
Iz Angležkega. Iz Londona 10. avgusta. Deržavni zbor pretresa osnovo nove postave, s ktero se ima popraviti dosedanja šega nabiranja vojakov na Angležkem. Lord Stratibrd de Redcliffe pravi, da konseripcija vojakov na Angležkem ni pripušena, ampak rekrutira naj se kakor nekdaj z lozanjem. Armade pa nam je več potreba, zakaj politično nebo Evrope se po poslednji vojski na Laškem ni zvedrilo. Iz miru so stopili v vojsko, iz vojske pa spet v mir; Bog ve, ali ne bo kmali spet vojska? In drugikrat nam bo težje neutralnirn ostati. Že pogajanja v Zurich~u so polne težav. Avstrija stoji skor tako kakor je stala pred vojsko; Sardinija, ki je dobila Lombardijo brez terdnjav, je zmiraj v starih skušnjavah; cesar Napoleon stoji s strankami, kterih se boji, in s papeževo vlado tako kakor popred; zadej pa stoje Garibaldi, Mazzini, Napo lit an s ko in Sicilija, z eno besedo: homatijje še brez konca in kraja. V takih okoljšiuah tedaj angležka vlada ne sme v nemar pušati armade, če noče, da ne pride ob nekdanjo veljavo in čast v zboru velikih vladarjev. Ako se hoče angležka vlada udeležiti kongresa v laških zadevah, mora to le tadaj storiti, ako si je svesta, da bo kongres v čast Angležem in pa v prid tistim narodom, kteri potrebujejo varha.
Iz Rusije. Eden poslednjih listov Petrogradskega časnika v dolgem stavku pretresa „mir 12. julija" in dosti zabavljivo govori  zoper  cesarja Napoleona;   malo dni pred
je pa tudi časnik „Invalidu ostro rcšetaril Napoleonovo laško politiko; — po tem bi se smelo misliti, da si Rus in Francoz nista tako dobra kakor gre govorica.
Iz Turškega. Iz Carigrada 6. avgusta. Sultan je predvčeranjim že nazaj prišel. Potoval je do Chios-a; v Smirno ni prišel. Govori se sedaj, da je turška vlada po-terdila polkovnika Kuza za hospodarja moldavo-va-laškega, pa proti temu, da po instaliranji pride sultana v Carigradu obiskat.
— Nov potres je mesto Erzerum popolnoma pokončal.