Kako se naj javi naša stanovska zavest? Govoril pri glavni skupščini ,,Zaveze" 9. m. in. Vek. Strmšek. 0 stanovski zavesti se danes sploh mnogo govori in to po pravici. Ona je za vsak stan velike važnosti, osobito je pa pri stanovski organizaciji in spluh v boju za stanovske koristi glavni činitelj. In ker se ravno našemu stanu tako od prijateljev, kakor od neprijateljev rado predbaciva pomanjkanje stanovske zavesti, je uraestno, če se danes, ko smo v tolikem številu in v tako imenitni stanovski organizaciji zbrani, razgovarjamo, v čem ali kako naj sejavi naša stanovska zavest. Govoriti hočern odkritosrčno po svojem prepričanju in si nikakor ne domišljujera, da bodo raoja izvajanja vsem po godu, temveč sera uverjen, da bodo tuintara zadela morebiti ob močen odpor. Prosim pa, pustite me do konca govoriti in naj vsakdo do konca posluša in potera v debati svoje mnenje izrazi, da se pojrai pojasnijo, kar je edini namen te moje razpravice. Kdor hoče svojo stanovsko zavest javno kazati in se pred svetom takorekoč ponašati s svojira stanom, mora istega ljubiti in spoštovati. No, ljubiti mora naš stan v sedanjih razraerah, ko so njega člani skoraj brezpravni in neprimerno slabo plačani, le navdušen idejalist, ki rad vse pretrpi, če le sme sodelovati za vesoljni napredek Človeštva ; a spoštovanja, in to posebnega spoštovanja odrekati mu ne more noben poštenjak, ako le količkaj pozna njega/ prevažno in težavno nalogo. Spoštujmo torej i misvojstan ter opustimo vse, kar bi ga raoglo ponižati, to bodi prvi znak naše stanovske zavesti. Vsakdo izmed nas naj skrbi, da si pridobi osebno spoštovanje drugih stanov in ves stan bo mnogo pridobil na svojern ugledu. — Ne pozabimo nikdar in nikjer kajsmo. Mi moramo vzgajati mladino, morarao biti torej sami dovolj vzgojeni in izobraženi, živeti raorarao torej povsod tako in se tako obnašati, kakor vsak drugi pameten omikanec, ki tirja, da ga drugi spoštujejo in upoštevajo. Kot drugi glavni znak spoštovanja našega stanu bodi nam točno izvrševanje naših stanovskih dolžnosti. To vodilo je sicer važno za vsakega človeka, a za nas učitelje še posebno. Ce zanemarja n. pr. rokodelec, obrtnik, kmet ali kdo drugi svoje dolžnosti, škoduje to navadno le njernu samemu in se ista škoda da včasih s posebnim naporom še pozneje popraviti, a naša raalomarnost škoduje nara izročeni rnladini in nikdo ne raore iste naknadno poravnati. Našemu delovanju je odraerjen določen čas, a kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš. Vrhutega so pa obrnjene na učitelja oči vseh občanov in vsake zanemarjenje dolžnostij posameznika se rado zapiše na rovaš celemu stanu. Izvršujraotorejtočnosvojedolžnosti! Naše stanovske dolžnosti predpisuje nam zakon prav natančno in ne bom istih tukaj našteval, pripomniti hočem le nekaj z ozirom na naše pos.ebne razmere. Spominjajmo se vedno, da nam je vzgajati naš ljubi slovenski narod, ki se je vsled svoje lege moral stoletja braniti pred ljutira Turkom, ki je moral tlačaniti divjirn Obrom in pozneje nemškim grajščakoin in je tako nekoliko zaostal v splošni kulturi in si še do danes ni pridobil močnega srednjega stanu, ne svojega plemstva; dočim so se drugi narodi za njegovim hrbtom pod ugodnejšimi pogoji lahko mirno in vsestranski razvijali in svojega branitelja v kulturi prekosili. Spominjajmo se tega dejstva vsaki dan in vselej, kadar nas hoče naš slabejši jaz ovirati v točnem izvrševanju naših dolžnosti. Izkoriščajrao vsako priliko ter z Ijubeznijo pomagajmo narodu, ki hoče sedaj brzim korakom v kratkem času popraviti, kar je moral stoletja zamuditi. Osobito podpirajrao gospodarsko stran, da si narod tudi graotno opomore. — Lačnira želodcem je pač zastonj govoriti o idejalih. Učimo ga ljubiti našo lepo domovino, učimo ga ceniti in spoštovati svoj materni jezik, učimo ga izkoriščati prirodne dobrote, navdihujrao ga s samozavestjo in odpravljajrao tisto pretirano servilnost pred vsako gospodsko sukno. Zatirajmo sploh slabe ter negujrao lepe lastnosti in navade, da bo tudi naš narod kedaj čil in krepak na svoji zeralji svoj gospod. Učitelj, ki ne živi in ne čuti z narodom, ki se ne veseli in ne žalosti ž njim, učitelj, ki ni z narodorn, je zoper njega in ni in ne more biti pravi učitelj naroda. Ne pozabirno, da smo ucitelji eminentnoverneganaroda! Kakor so nas naše nopozabne matere skrbno učile moliti, kakor so nas one s strahom puščale od doraa, ker so se bale, da bi nam kedo skalil verski čut, istotako vzgojujejo še danes poštene slovenske matere svoje otročiče in z isto skrbjo jih puščajo od doraa. nPriden bodi, pa Boga ne pozabi!" je še danes zadnji pozdrav vsake ljubeče slovenske raatere. Ne prezirajrao tega. ampak varujmo se razdirati, kar je zgradilo goreče raaterino srce! Nobeden resnično oraikan človek se ne drgne ob vero in verski čut svojega soseda, nobeden pravi omikanec ne prezira drugega, če ni ž njim istega verskega prepričanja in ne posmehuje se, če njegov sosed zaupljivo opravlja svojo versko dolžnost. Spoštujmo torej tudi mi verski čut našega naroda i n izročene nam mladine in opustimo vse, kar bi moglo istega žaliti! A lociti moraino, posebno zunaj šole, vero od oseb, ki so t njeni službi. Tudi najvernejši katoličan se včasih zoperstavlja podjetjem, kojim kumujejo duhovniki in je lahko v hudem osebnera in političnemnasprotstvu s posameznim duhovnom, kakor tudi s celo s t r a n k o. Tako nasprotstvo in tako bojevanje, ki se ne tiee verskih resnic in verskih naukov ni in ne raore biti razdiranje verskega čuta, ono se tiče le oseb in njih posebnih nazorov in podira k večjemu le brezmejno in slepo zaupanje do nekaterih oseb. Naša stanovska zavest javi se naj torej tudi v tera, da upoštevamo versko prepričanje našega naroda ter nikdar ne žalimo verskega čuta nara izročenih otrok. Pri vsem tera moramo se pa odlocno upreti, če bi nara kedo odkazal, ali če bise od nas tirjalo izjemno stališče glede verskih vaj in bi se nasemu stanu predpisovale posebne verske eksercicije. Ker je verouk na učiteljiščih obligaten predraet in ker raora vsak učitelj, ki hoče kdaj šolski vodja biti, s posebno skušnjo dokazati, da je sam zmožen verouk pouče vati, izrekale bi take eksercicije, da smo učitelji najbolj grešen stan i n najbolj potrebni pokore. Tako sumničenje pa je žaljivo za ves stan. Z dosedaj povedanim je začrtano takorekoč že vse naše delovanje : Spoštovanje do našega stanu in ljubezen do našega naroda bodite nara povsed voditeljici. Delovati pa morarao šeza izboljšanje naših p 1 a 5. Učitelj, ki hoče svoji nalogi povsem zadostiti, posvetiti ji mora vse svoje raoči. Ne smejo ga tla.iti skrbi za vsakdanjske potrebe, on raora iraeti sredstva za svojo nadaljno naobrazbo, pa tudi za priraeren počitek in razvedrilo. Preveč napeta struna poči. Protiviti se nara je povsod krajevnemu plačilnerau sistemu. Vsi iraamo iste študije, vsi enako delo; bodi torej tudi placilo enako. Krajevne draginske razrnere pa se naj uredijo s krajevnimi dukladami. Truditi se raoramo, da prevzame velik del ljudskošolskih stroškov država. Država v celoti ima od dobrih šol največ koristi, ona si je pridržala vso oblast nad šolstvom, njej služijo vojaki in v njeno blagajno stekajo se davki, ki so v tesni zvezi z naobrazbo človestva. Tirjati moramo preosnovo šolskih oblastnij v tem smislu, da bodo naše delovanje cenili le pedagoško izobraženi ljudje, in ne bodo šolskih uredb določale osebe, ki o našem napornem delovanju nimajo pravega pojraa. Potegovati se nam je za odpravo tajne kvalifikacije. Kdor hoče druge napeljevati k samostalnosti, mora sam prost in samostalen biti, ne srae se ž njira ravnati, kakor z otrokora, kojemu s.e s šibo žuga. Učitelj mora pred vsem vedeti, pri če.m je, k&ko se njegovo delovanje od poklicanih činiteljev ceni. On ki bi naj bil vsakemu otroku do pičice pravičen, mora vsaj prepričanje imeti, da se tudi ž njim pravično ravna. Iz istih razlogov raoramo zahtevati premembo disciplinarnega reda, naj se nam dovoli proti tožbara uporabljati vsaj ista sredstva, ki so tudi najhujšemu zločincu na državne stroške na razpolago. Ra z p r avlj a j m o po naših časopisih in pri naših shodih važna šolska vprašanja, o katerih moramo rai pravo sodbo izreči, kakor o pomanjkljivostih sedanjih in novih šolskih knjig, o uradnih tiskovinah, o učnih načrtih itd. in ne dopustirao, da se ista rešujejo preko naših glav, ker take rešitve niso vsikdar praktične vrednosti. Delujmo na to, da. se šole množijo in razširjajo, da se število otrok, določenih za en razred, skrči, ker manj ko je v razredu otrok, uspešnejši je lahko pouk. (Dalje.) Razlicne misli o napredku izobrazbe učiteljstva. (Iz »Posla z Budče".) (Konec.) Meje posaraeznih sposobnosti bi pa bilo še natančneje dolooiti, a to nemara tako, da bi se prisodila še dobra sposobnost tisterau, ki prejme v praktiški sposobnosti znak -dobro" in samo v raanjšini izpitnih predmetov znak »dovoljno", toda če prejme kandidat v praktiški izkušnji znak ,,dovoljno", ali v večini izpitnih predmetov znak »dovoljno", temu se naj prisodi ,,dovo)jna" sposobnost.. Natančneje označenje učne sposobnosti bi koristilo samira kandidatora, zlasti pa poklicanim šolskim organom, če bi mogli po posameznih izpričevalih dognati prirnerno sposobnost prosilcev za raesto. Učna sposobnost za meščanske šole se raore prisoditi le tedaj, ako je praktiški izpit najmanj dober in ako je končni uspeh v vseh razen enega predraeta najmanj -.dober". i_ko je prejel kandidat pri praktiškem izpitu in v večini ostalih izpitnih predraetih najmanj ^hvalevredno", a niti en znak »dovoljno", se rau prisodi učna sposobnost z odliko. Izdano izpričevalo pa obsega razen popolnega kandidatovega nacionala samo prisojeno sposobnosfe brez znakov iz posameznih predmetov. Cetudi ta način prisodbe učne sposobnosti raore časih povzročiti poškodbo ali olajšavo, je vendar ta možnost mnogo manjša, nego pri izpričevalu učne sposobnosti za ljudske šole, zakaj število predmetov je manjše in tako so tudi raeje mnogo ožje. Učna sposobnost za raeščanske šole se raore razširiti s polaganjera izpita iz dveh, celo iz treh skupin. Takšno razširjanje sposobnosti nevidijo nekateri činitelji v šolstvu posebno r a d i, trdeč da škodi vglabljanju v znanje predraetov ene skupine. Avtor, vidno nekakšen izpitni komisar, ki je poučen o tej zadevi, vidi pri svoji občutnosti v tem nepravičnost, ako pokazi eno ndovoljno" bolj pripravljenemu odliko in hoče iraeti več stopenj učiteljske sposobnosti. Toda navzlic terau menirao, da njegove raisli v tej zadevi bi ne pomenile reforme, ampak vrnitve k starernu in odloženemu razdeljenju učiteljstva na ,,dovoljneu, ,,dobre" in ,,odlične" učitelje, a ta razdelitev bi nikakor ne priporaogla učiteljstvu v javnosti do večjega ugleda. Ako je dosegel ,,pilarK boljše znake, iz tega še ne sledi, da bode nz odliko" izpolnjeval v šolskern in javnem življenju svoje dolžnosti. Te male krivice, ki se raoraja pretrpeti pri izpitu, dobijo odškodnino lahko v praktiškera življenju, ako more ^odličnjak" pokazati v delu po izpitu svoje znanje. Ako tega ne raore, ni imelo znanje niti pri izpitu nobene cene. Da bi moglo učiteljstvo razširiti in vglabljati svoje znanje, so se ustanovili 1. 1883. učni kurzi za meščanske šole. 0 teh tačajih pravi avtor: wTi tečaji iraajo biti pristopni zaporedno vsera učiteljem, ki se zanje oglašajo, pristop bi se moral celo omogočiti z dopustorn, ne da bi moral učitelj plačati svojega suplenta." Dovoljenje dopusta je potrebno, zakaj ni mogoče, da bi učitelj po celodnevnem delu v šoli raogel slediti s pozornostjo predavanju; tembolj, ker potrebuje mnogo časa, da i doraa pridno sodeluje, da bi raogel pridobiti kaj uspehov v naobrazbi. A kje bi se naj jemal še čas za neobhodno potrebno delo (pripravo, popravljanje nalog itd.), katero zahteva delo v šoli? Potrebno je dovoljenje dopusta i za one obiskovalce kurza, ki bivajo izven mesta, v katerem se dotični tecaj vrši, zakaj prihod in odhod bi zahtevala še več časa, tako da bi bilo nemogoče doticnerau obiskovalcu tečaja izpolnjevati vse svoje dolžnosti. Dovoljenje dopusta bi se naj zvezalo s pismeno izjavo prosilčevo, da položi najpozneje v dveh letih izpit za meščanske šolo. S poslednjim ne soglašarao, zakaj dokaz globokejše naobrazbe ni ravno izpričevalo. V dalnjih uvaževanjih se dotika avtor hrepenenja u-iteljstva po višji akademiški naobrazbi. Ne izreka gotovo, raeni li, da bi bila učiteljstvu potrebna in se izgovarja na poznejšo dobo, ko bodo vsi razlogi pro in contra formovani. Prihaja k nazorora, da bi se dala doseči višja naobrazba znadaljevalnirai tečaji zaučiteljstvo navisokih šolah. To si predstavlja tako-le: Doba tečajev bi trajala dve šolski leti. Največje število obiskovalcev bi smelo biti 40. Tečaji bi se delili na jezikovno-historiške in materaatiško-prirodoznanske, s katerimi bi bila zvezana predavanja o pedagogiki in filozofiji. Pristop bi iraeli učitelji in učiteljice z izpričevalom za meščanske šole. Oglasiti bi se bilo pri deželnem šolskera svetu. Deželni šolski svet pregleda posamezne spise, potera jih pa predloži c. kr. naučnemu ministrstvu, a predlaga v posebni prilogi in s posebnimi razlogi posamezne učitelje, ki bi se naj poklicali v dotične nadaljevalne tečaje, pri čemer se naj bi pazilo v prvi vrsti na potrebno nadarjenost in resno voljo prosilca, in da bi se pri enakih pogojih sprejel iz vsakega okraja najraanj en prosilec. Ministrstvo imenuje po pregledanju spisov posamezne vdeležnike za tečaje na visokih šolah. Nedostatek gmotnih sredstev ne srae nikdar preprečiti pozvanja v tečaj, samo če so izpolnjeni drugi pogoji. V takšnih slučajih naj se določajo državni prispevki k plači do tiste visokosti, da bi imel poklicanec v tečaj najmanj 100 do 120 K na raesec in se tako posvetiti docela svojim proučavanjera. Tudi potnina naj se placa vsera v tecaj poklicanim v mesto in iz raesta. Vsakdo, ki je pozvan v tečaj, prejme s tem brez posebne prošnje dopust za dobo tečaja, a ni mu treba plačati substitucijo samemu. Koncern nadaljevalnega tečaja bi naj bil dolžen vsak vdeležnik tečaja ali takoj, ali najpozneje začetkoma prihodnjega šolskega leta polagati pri posameznih docentih tečaja pismeno in ustno izkušnjo (kolokvij) iz onih predmetov, katere je v tecaju poslušal. O uspehu izpita se izda vsakerau kandidatu posebno izpričevalo. Tako bi pokazale posamezne učiteljske moči večjo stopnjo duševnega razgleda in prevladanja predmetov; oboje je treba zahtevati za srečno delavnost na imenitnejših raestih v učiteljskera stanu, kjer ne zadostuje samo prosto opazovanje podrejenih uciteljskih oseb, arapak kjer je glavna naloga njih dobro vodstvo na teraelju širjega lastnega razgleda v dosego predpisane zadače. To so zlasti mesta: 1. okrajnih šolskih nadzornikov, 2. glavnih učiteljev in ravnateljev na učiteljiščih, višjih dekliških šolah in naobrazovalnih zavodih in končno 3. deželnih šolskih nadzornikov za ljudske šole in učiteljišča. Na ta raesta naj bi se poklicali v prvi vrsti učitelji, ki so pokazali višjo stopnjo duševnega razgleda, polno prevladanje svojih predmetov in poznajo razen tega teoretiški in praktiški uredbe in potrdbe ljudskih in meščanskih šol. Urejenje navedenih nadaljevalnih tečajev na univerzah bi ne pomenilo samo korak do izjavljene učiteljske zabteve po višji akademiški naobrazbi, ampak tudi napredek v daljšem razvoju šolskih zakonov in ljudskega šolstva sploh. Avtor stavi fcorej tu nekakšen posredovalen predlog raed konservativnimi sraermi, ki zahtevajo dosedanji način naobrazbe na učiteljiščih, in zahtevanjem učiteljstva po akademiški naobrazbi. Predlog avtora iraamo za nedostatnega, kar se tiče stvari, in popolnoraa nesrečnega, kar se tiče načina, ki se javi v vsera kot stvar, prežil in birokratiški. Jeli dosedanja naobrazba učiteljstva po učiteljiščih nedostatna, a to priznava avtor sam, pa se mora ta potrebna naobrazba doseči drugim načinom in jo zvišati in to tako, da bi postala last vsega uciteljstva. Štirideset izvoljenih vdeležnikov tečaja nemore pomeniti povišanje uciteljske naobrazbe. S tem bi se povzročila kričeča nasprotja raed učiteljstvom, ki bi raogla stanu le škodovati, nikakor pa ne koristiti. Le mislimo si dva učitelja drugega poleg drugega, eden s slabo naobrazbo iz učiteljišča a izvoljenec poleg njega z izpitora za meščanske šole in z absolvovanim dvoletnim tečajern na univerzi! Takšni razločki ne morejo biti smotri učiteljstva, zato se ne raore učiteljstvo za nobeno ceno odreči zahtevi potrebnega akademiškega naobraženja. Poslednjič nara tudi ne ugaja način, kako bi se naj vršilo sprejeraanje učiteljev v višji tečaj. Kako dolga, uradna pot za vdeležnike tečaja! Prošnjo bi moral po šolskem vodstvu podati okrajnemu šolskerau svetu, ta deželnerau šol. svetu, ta ministrstvu in povsod bi se izpitala nadarjenost, »pravična želja po višji naobrazbi" in drugi pogoji . . . Za Boga, koliko kljuk bi moral takšen višje naobrazbe žejen učitelj osnažiti, preden bi prejel milostno dovToljenje, da se srae dalje naobraziti. Nimamo besed za zasluženo obsodbo takšnega birokratskega suženjstva. Nikakor, sramota bi postala takšna inštitucija za u-iteljstvo, zakaj vzgojila bi namlicemerne, neprijazne in nadute kolege, ki bi bili strah vsi učiteljskiokolici. D. P. Zborovanje ,,Zaveze" v Mariboru dne 8. in 9. vel. srpana 1.1. (Dalje.) Seja delegacij. Ko je bila končana seja upravnega odbora, ki je vse potrebno ukrenil za sejo delegacij, so se sešli odposlanci in odposlanke posameznih učiteljskih društev — po številu okolo 100 — v mali dvorani »Narodnega doma" k delegacijski seji. Predsednik ,,Zavezin", gosp. učitelj L. Jelenc, otvori sejo z nagovorora, ki smo ga priobčili v 25. štev. Zapisnikarjem imeauje gospoda Petrička in Berg inc a. Ko prebere 8Zavezin" tajnik, g. ucitelj D. Gesnik imena delegatov in delegatinj, se preide k poročilu tajnikovera o delovanju BZaveze" in njenih društev. To zanimivo poročilo je priobčil naš list že v 24. številki. V naslednjem poroča tajnik o drugih važnih korakih in ukrepih, ki jih je storilo vodstvo. nZaveza" je bila zastopana pri shodu vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju ter je tudi zlasti po zaslugi občinskega sveta ljubljanskega in upravnega odbornika g. D i ra n i k a poskrbela, da dobi šolski muzej v novem šolskem poslopju ljubljanske dekliške osemrazrednice priraerne in lepe prostore. — BZaveza" je tudi vplivala na dalmatinsko učiteljstvo, da si ustanovi svoja društva, ki naj pristopijo k »Zavezi". Vse delovanje ^Zaveze" temelji na določilih državnega šolskega zakona, ki ga je sankcijoniral cesar sam. Na tej podlagi bo delovala ,,Zaveza" še dalje. »Zaveza" bo hodila po ravnem poti naprej, da pribori v sebi združenemu učiteljstvu lepšo bodočnost. To poročilo, polno krepkega in odločnega duha, je sprejela delegacija z burnim odobravanjem. K poročilu tajnikoverau se oglasi gosp. Dubrovic od Svetega Mateja v Istri ter z vznesenirai besedami naglaša, da vlada med istrskim učiteljstvora in tamkajšnjo duhovščino najlepša sloga. A ono, kar govori tajniško poročilo o kranjskera klerikalizrau, naj se debelo natisne in razširi med ljudstvo! Blagajnik, nadučitelj g. Fr. Luznar, poroča o BZavezinema gmotnera stanju. nZaveza" je imela vseh dohodkov 1189.80 K in 116685K stroškov, torej 22*05 K prebitka. Poročilo je bilo odobreno. Tudi poročilo o »Popotniku" (poročevalec g. Fr. Lu.znar), o »Učit. Tovarišu" (poročevalec g. Fr. Cr- nagoj) in o »Zvončku" (poročevalec g. L. J e 1 e n c) je bilo enoglasno in odobruje vzeto na znanje. 0 šolskem muzeju sta poročala gg. D i m n i k in Jelenc, in tudi to poročilo je delegacija s priznanjem odobrila. Pregledovalceraa računov so bili izvoljeni na predlog g. Porekarja gdč. Janja M i k 1 a v č i c ter gg. R o j i n a in R u s. Po utemeljevanju ^Zavezinega" blagajnika in po raznih opazkah gg. Matavica, Toraana, Strraška, Gerneja in Strelca so ostali letni doneski BZavezinih" členov isti. Ko prebere g. Porekar vzpored za glavni zbor, kakor ga je določil upravni odbor, u.emeljuje g. ravnatelj 1. Lapajne iz Krškega te-le predloge: 1. ^Zaveza" naj posreduje, da se na Koroškem ustanovi vsaj eno slovensko učiteljsko društvo, n. pr. za celovško okolico. 2. ,,Zaveza" naj priredi prej ko prej glavno skupščino ,,Zaveze" v Celovcu. 3. ,,Zaveza" naj s pomočjo slovenskih rodoljubov širi svoje liste in drugo slovensko slovstvo brezplačno med slovenskira učiteljstvom na Koroškem. Vsi predlogi so se po nekaterih opazkah gg. Strmška, Strelca, Matavica in Černeja enoglasno sprejeli. Delegacija je potem sprejela nekaj predlogov, oziroma nasvetov celjskega učiteljskega društva, g. Jarca in g. Pečovnika ter je izvolila enoglasno predsednikom ,,Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev" g. L. J e 1 e n c a, I. tajnikom g. Drag. Gesnika in blagajnikom g. Fr. Luznarja. JuMlejska samopomoč. Dne 9. vel. srpana zjutraj ob 8. uri je zborovala »Jubilejska samopomoč". Predsednik g. Jak. Dimnik pozdravi navzoče, konštatuje sklepcnost in otvori zborovanje ter obžaluje, da se učiteljstvo ne zaniraa za to prekoristno društvo tako, kakor bi zaslužilo. Društvo je izplačalo letos v treh smrtnih slučajih 1062 K, a svojega iraetka ima 1030 K, ki so naložene v mestui hranilnici ljubljanski. Na predlog gosp. Mejovška se bo uvedel v prihodnje čekovni račun. Isti govornik tudi predlaga, naj se imenujejo v posaraeznih krajih poverjeniki, ki bodo skrbeli, da se število članov pomnoži. Gosp. G r n a g o j stavi nekatere nasvete, ki se naj uvažujejo pri prenaredbi pravil, in kar bo razvitku društva v korist. O istera predmetu je govoril tudi g. Strmšek. O nekem smrtnem sluoaju se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. Petriček, Strmšek, Gradišnik, Knaflič, Mejovšek, Jelenc, Trošt, Jarc in predsednik. V odbor so bili izvoljeni: Gosp. Fr. Ks. Trošt, predsednikora \n gg. Jak. Diranik, E. Gangl, J. Režek in A. Sitsch odbornikom ter gg. M. J o s i n, L. A r ra i č in J. C e p u d e r pregledovalcem računov. Sprejme se končno predlog g. Trošta, da naj odbor premišlja, kako hi se odpravili nekateri nadoslatki pravil in da naj se skliče po predlogu g. D i ra n i k a ob prihodnjem zborovanju izredni občni zbor. Na predlog g. Gradišnika izreče občni zbor dosedanjerau odboru in zlasti njega predsedniku Diraniku zahvalo. Glarno zboroTanje. Kmalu po deseti uri se je začelo v lepi dvorani flNar. doma" glavno zborovanje, katero je vodil predsednik gosp. Luka Jelenc. Pričakovati je bilo, da bode vsaj štajerska šolska oblast odposlala svojega zastopnika na ta najslovesnejši del cele skupščine, pričakovati je bilo to tembolj, ker so se letosnje skupščine seveda v prvi vrsti vdeležili štajerski učitelji, toda to pričakovanje se ni izpolnilo, Ta ali oni bi utegnil reči, šolska oblast je s tern pokazala, da se ne zanima za učiteljstvo, da se ne zanima za šolstvo. Mi tega ne rečemo, ker vemo, da šolska oblast zategadelj ni bila zastopana, ker so zborovali slovenski učitelji. Pričakovati je tudi bilo, da pozdravi zbor tudi kak zastopnik legitirniranih zastopnikov štajerskih Slovencev, kak poslanec, saj je vendar učiteljstvo najvažnejši faktor na polju narodne omike. A tudi zastopnika poslancev ni bilo, kolikor narn je znano nobenega, vsaj oglasil se ni nobeden. Zborovanje je otvoril zaslužni predsednik »Zaveze učiteljskih društev", gosp. J e 1 e n c s krepkim nagovorom, ki ga je priobčil naš list že v 25. številki. V imenu mariborskih Slovencev pozdravil je zborovalce čitalnični predsednik g. dr. Pirbas, ki je izrekel željo, da bi zaorovanje obrodilo obilo sadu učiteljstvu in narodu ter zaklical zborovalcem : Dobro došli ! V imenu mariborskega učiteljskega društva je zborovalce pozdravil g. Lasbacher, v iraenu slovenskih akademikov pa se je za pozdrav zahvalil g. K ukovec, ki je povdarjal spoštovanje akademične mladine za novo šolo in napredno učiteljstvo ter simpatije akademične mladine za učiteljska strernljenja. Povdarjaje poraen učiteljstva za slovenski narod, je izrekel željo, naj bi kdaj slovensko učiteljstvo raoglo tako kakor Bjornstjerne Bornson o svojera narodu reci: da je naš slovenski narod najizobraženejši na svetu. (Zivahno odobravanje). Na to je bil z navdušenimi Slava-klici sprejet predlog nadučitelja g. J a r c a , naj secesarju brzojavno izrazi vdanost zbranega učiteljstva. Sledili sta potem dve jako zanimivi razpravi. Ravnatelj g. Schreiner je govoril o Slorašeku kot pedagogu. Podavši interesantno sliko o nekdanjih šolskih razmerah na Slovenskem, je označil Slorašekove zasluge za narodno šolstvo in podal znanstveno kritiko o Slorašekovih pedagogičnih nazorih. Zbrano ueiteljstvo je z velikirn zanimanjem sledilo razpravi ter predavatelju na živahen način izrazilo svojo zahvalo za to razpravo. Nadučitelj gosp. Strmšek je govoril o vprašanju ,,Kako naj se javi naša stanovska zavest". To zanimivo poročilo prijavljamo v današnji številki. Poročilu g. Strmška je sledila kratka debata, v katero so posegli gg. Kosi, Petriček in Gesnik. Prvi teh govornikov se je postavil na stališče, da učitelj ne greši zoper stanovsko zavest, če se vdeleži duhovnih vaj. Poročevalec g. S t r ra š e k je ob viharnera pri.rjevanju zborovalcev odločno zavrnil to stališče, daso duhovne vaje za učiteljstvo žaljive, ker se prirejajo samo za učitelje, a za noben drugi stan. Zmes. XVIII. Da bode »Učit. Tovariš" moral večkraft izhajati nego doslej, izprevidi menda pač vsak zavedni učitelj, a čuti tudi ^Rešetar", ki mora nekolikb že zastarelo zelje pogrevati, samo da prida novo ,,Sauce". Oh kako sem se od srca smejal, ko je ..Slovenski List" kalina lovil in baje ujel. Uredništvo je nalašč za- raolčalo, da je ostuden napad na uciteljstvo iz ust dvornega svetnika Sukljeja, Rešetar pa je bil toli hudoraušen, da je okrcal najnovejšega dekana Koblarja, ki je pogrel staro zelje, da bi se iz učiteljstva norčeval. Ali razumete ?? In zdaj je upila klerikalna garda o ,,Najnovejši blamaži Dimnika & C", da se je Koblarju krivica godila. Sirote! Mislite li, da bode slovensko učiteljstvo šef-uredniku »Slov. Lista" delalo poklone, roko poljubljalo za ostudne napade ?! Zadnje zborovanje našega učiteljskega parlaraenta je bilo zares sijajno in zanimivo. Še zdaj rai šuraijo burni klici ,,škofova župa" po ušesih, katere je dobil tovariš Kosi, ko je zagovarjal ljubljansko škofovo ,,žehto". Da si je Kosi kot persona gratissiraa raariborskega škofa včasih prišpogal dobro in ceneno kosilo, rau nič ne zamerira, ker mora ucitelj pri svojih pičlih dohodkih biti varčen, zlasti še, če dosti ne priženi. Pri škofu kosilati pa je za ..šolmaštra" gotovo velika čast. Kosi je strokovnjak ne samo v pedagogiki, nego tudi vinogradstvu in pozna celo strupeno roso, še bolj je pa slaven mladinski pisatelj, ki za konkurenčno mu Gabrščekovo »Mladinsko knjižnico", ustanovljeno po naši dični nZavezi", še ni spisal črke, pač pa izdaja svoje raladinske spise. Hvala, pravijo, dobro de. Lanska »Siidsteirische Post" št. 98 ga je v oceni povišala celo v nadučitelja pišoč: ,,Der strebsame und fiir die Erziehung unserer Jugend unermiidlich thatige Oberlehrer von Polstrau Herr Anton Kosi hat soeben etc." Prepričan sem, da mu ni nič za ,,raateriellen Gewinnu, saj zadostuje kako pohvalno pismo bivšega dež. nadzornika dr. Jarca. Tedaj to vse sem vedel, a vedel nisem, da je Kosi rojen za diplomata, ki tako nejasno ali bolje, kunštno govori, da rnora svojira govororn še dodajati »interpretation". Cudno pa se mi zdi, zakaj se ga tovariš Jaklič brani, češ da ni v njegovem taboru — in vendar žehto zagovarja. Sara Sv. Avguštin naj jih pogrunta. Gabršček, ta pogumni vojskovodja goriških liberalcev, bode izdajal zopet svojo wMladinsko knjižnico". Zeleti bi bilo, da bi pri svojem in obenera ,,Zavezinem" podjetju ne imel večjega deficita, nego ga iraa Kosi pri BZabavni knjižnici". Učitelji, storite svojo dolžnost. V zadnjem »Zavezinem" zborovanju se je naglašalo, da naj učit. društva intenzivneje delujejo. No, v nekera učit. društvu je predaval nekdo o „§ 6. božjih zapovedi v ljudski šoli iz vzgojnega stališča". Ker otroci navadno tega § ne razumejo, je enkrat rekla neka neraška učenka nDu sollst keine Ung'scheidheiten treiben" — in prav je iraela. Morda nSlovenski Učitelj" priobči to podavanje. Mariborsko zborovanje ,,Zaveze" je vznemirilo tudi našega starega klerikalnega prijatelja »Slovenski Gospodar", ki v št. 33 prinaša članek ,,Duhovščina in učiteljstvo". Tara pretaka krokodilske solze po izgubljeni nadvladi duhovščine čez nas in s sirenskimi glasovi kliče zapeljane ovčice nazaj v svoj hlev. Naj navederao nekaj ocvirkov. »Strah pred klerikalizraora je torej, kar brani ranogira gospodom (oh kako lepo) učiteljem pokazati jasno svojo katoliško barvo" . . . ,,Klerikalizem, tako se je razlagalo, je ona struja katoliške politike, ki hoče z ozirora na učiteljstvo, da bi bili učitelji hlapci, sužnji duhovnikov, sploh ljudje, s katerimi lahko dukovnik dela, kar hoce. Mi kar tukaj izjavimo, da smo tudi mi največji nasprotniki t a k e g a klerikalizma (o jej I) In verao, da tudi cerkev obsoja taki klerikalizera, in da so tudi duhovniki nasprotniki takega klerikalizma". Kdor verjame, bo izve- ličan! ^Voditelj v bogoslovnih vedah" piše v 2. letošnji štev.: »Duhovnik raora biti v svojem občevanju nasproti učiteljem vedno ljubezniv". V osebnem občevanju mora duhovnik smatrati učitelja kot ravnopravnega souda človeške družbe in kot ravnopravnega sodržavljana. Ni sarao neraodro in nelepo, ainpak tudi nepravično, ako bi se hotel duhovnik v zasebnem občevanju kazati kaj več, kakor pa učitelj." Lepe besede, ki pa ostanejo na papirju, ker poznarao prav ranogo duhovnikov, ki greše proti wduhu in naukom katoliške cerkve". Vsekakor pa je značilno, da so v Mariboru uvideli potrebo, duhovnikom dati tako lep pouk. Konečno pravi člankar: ,,V irae dobre slovenske stvari tor^j prosimo naše učiteljstvo, naj se ne da po nekaterih tovariših, posebno po tovariših iz Kranjskega, zvabiti v liberalni tabor, zakaj klerikalizma, kakor ga slikajo ti gospodje, naše duhovništvo ne pozna in noče poznati". Bodemo videli! Mimogrede naj še omenim, da so najsovražnejši članki proti duhovništvu ,,Zmesi" pornografskega gosp. učitelja Rešetarja, in pa članki Karola (Dragotina) Svobode. Ali ste že pozabili, v kolikih člankih in noticah je »Slovenski Gospodar" blatil slovensko učiteljstvo in šolstvo? In slovenski učitelj naj bi molčal? Nikdar ne! 0 ustanovitvi ,,Slomšekove zveze" in katoliškem shodu prihodnjič kaj. Na Goriškem se ^Gorica* kaj hudo jezi, da so tudi učitelji zaupniki narodno-napredae stranke in kliče policijo ter šolske oblasti na pomoč. Vrla ,Soča" izvrstno odgovarja v dveh člankih nUčiteljstvo in klerikalci". Zlasti znamenit je konec: ,,Šolski zakon govori o verskonravni vzgoji v šoli. Kdo pa iraa v rokah to vzgojo? Odgovor: učitelji in — duhovniki. Ali kako izpolnujejo ti zadnji svojo dolžnost ? Naj le razpošlje kardinal na šolska vodstva vprašanje v tera oziru, in brez dvoraa dobi odgovore, da ga bo srara svoje višjepastirske službe. Tu, tu pometajte pred svojim pragom! Ali hočete, da pričnemo novo serijo — »Tut.i frutti?" Pred kratkim bila je slavnost v Vipavi. Bralno društvo 8Triglav" iz Goč je dobilo novo zastavo. Tovariš Mrcina je imel slavnostni govor. Med pijano tolpo (15), ki je prišla zgago delat, sta se nahajala tudi dva učitelja iz Goriškega. Cudno, čudno! Ta dva gotovo pristopita ,,Slomšekovi zvezi". — Kamniški Cenčič je na zborovanji katoliškega politi.nega društva kot tajnik nekaj eenčal; Jaklič pa, sedaj general klerikalnih učiteljev in učiteljic, se je repenčil na voiilnera shodu Višnikarjevem. Araen. Hešetar. V e s t n i k. Učiteljski koimkt y Ljubljani: G. Fran Kozjak, učitelj v Borovnici, nabral o priliki praznovanja 25 letnice in častnega občanstva gosp. nadučitelja Frana Paplerja 19*50 K; g. Fr. Drenik nabral povodom svatbe gospe učiteljice M. Hromec-Maier 3 K; g. Josip Čerin, uoitelj v Toplicah pri Zagorju, na knj. kr. podr. št. 227, 10 K. V noTomeški okrajni šolski svet sta bila kot zastopnika učiteljstva na okrajni učiteljski konferenciji dne 6. t. ra. izvoljena gg. nadučitelj Andoljšek in učitelj M a t k o. Slovenska iiinetniška razstava se je otvorila dne 15. t. ra. opoldne na prav slovesen način in bo odprta do 15. vinotoka. Isti večer je bila v ,,Narodnem domu" slavnostna akadernija s prav odbranim vzporedom. 0 razstavi sami kaj več prihodnjič. Nova past. Povodom II. katoliškega (bolje: klerikalnega) shoda so ustanovili klerikalno učiteljsko društvo: ,,Slomškova zveza". — Naraen te Bzveze" je, rušiti lepo organizacijo slovenskega učiteljstva. Pravijo, da so ujeli v to klerikalno past 80 kalinov iz vseh slovevskih pokrajin. Zareza arstr. jugoslovanskih učit. društev iraa po zadnjem izkazu 1900 udov. Premije za učitelje. Aletelkove preinije za učitelje so letos prejeli gg.: Anton Smerdel, Š. Tomažič, Jos. Cerin, Leopold Punčuh, K. Završnik in M. Konjar. Premije za vrtnarstvo so dobili gg.: V. Sadar, V. Burnik in I. Žirovnik. Vsi na kroT. Državnozborske volitve so pred pragom. Vse zavedno učiteljstvo pozivljemo, da stori svojo dolžnost in deluje za kandidat, ki so naklonjeni svobodomiselnerau učiteljstvu. Na Kranjskem bo kandidoval v V. kuriji napreden učitelj. Torej, takoj vsi na krov in na delo! Poziv. Gospod prof. dr. Glaser me je naprosil, naj bi vplival na gg. predsednike učiteljskih društev na Kranjskera, da bi nagovarjali svoje sočlane, da bi v kolikor večjera številu pristopali flSlovenski Matici", in to že zaradi spisa -Vzgojeslovje", ki je začel izhajati v Glaserjevi »Zgodovini slov. slovstva". Rad ustrezam odličnemu rodoljubu ter tera potora priporočam wSlov. Matico" gg. kolegom kar najtopleje, obenera prosec dotične gg. predsednike, da delajo na to, da se Glaserjeva želja oživotvori. Trebelno, 15. kimavca 1900. /Janko Leban. Pokojninski zakon kranjskega učiteljstva je dobil Najvišje potrjenje. Na Dunaj sta odpotovala dne 16. t. m. gg. učitelja E. G a n g l iz Ljubljane in J. P a v č i č iz Vel. Lašič. Prvi bo nadaljeval svoje študije na pedagogiju, drugi pa na konservatoriju. Napredno učiteljstvo si torej resno prizadeva, da se naobražuje, žal, da merodajni in poklicani krogi naobrazbe željnih učiteljev nič ne podpirajo ; gg. Gangl in Pavčič sta morala namreč na lastne stroške na Dunaj in vrhutega raorata Še vsak svojega suplenta plačati. Tako se godi tudi g. učitelju Gorečanu, ki obiskuje na Dunaju telovadni tečaj. To je žalostno! Pac pa je bolj zavzet za učiteljsko naobrazbo štajerski deželni odbor. G. učitelj Munda, ki obiskuje konservatorij, dobiva od deželnega odbora štajerskega v ta namen podporo in tudi suplenta zanj plačuje. Gr. K. Engelman, nadučitelj v Dobrepolju, je izvoljen zastopnikom učiteljstva v c. kr. okr. šolskem svetu kočevskem. Sretovno razstavo t Parizu so obiskali ti-le gg. učitelji: Bele Ivan iz Ljubljane; Brinar Josip iz Rajhenburga; Dimnik Jakob iz Ljubljane; Gale Franc iz Ljubljane; Luznik Alojzij z Vrhnike; Rojina Fran iz Šmartna pri Kranju in Stiasny Ljudevit iz Radovljice. Uradni razpisi učiteljskih služeb. St. 853 Ą- . , —— Rranjsko. O ŠOi SV Učno mesto na enorazredni ljudski šoli s celodnevnim poukom na Dobravi pri Zasipu z zakonitimi dohodki in prostim stanovanjem se razpisuje v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potom do 30. kirnavca 1900 tu sem vlagajo. C. kr. okr. šolski svet v Radovljici, dne 8. kimavea 1900. Na štirirazrednici v Tržiču se razpisuje slušba učiteljice z zakonitimi prejemki v stalno oziroma začasno nameščenje. Prosilke naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom do 1. vinotoka 1900 tu-sem vlagajo. C. kr. okr. šolski svet v Kranju, dne 16. kirnavca 1900. Z. 726 Štajersko. Cilli An der dreiclasigen in die III. Ortsclasse eingereiht.en Volksschule in Siissenberg koinint eine, und an der fiinfclassigen in die II. Ortsclasse eingereihten Volksschule in Franz kommen zvvei Lehrerstellen definitiv zu besetzen. Weiters vverden zvvt-i Bezirks-Aushilfslehrerstellen fiir die Schulbeziike Cilli Umg., Franz, Gonobitz, St. Marein, Oberburg und Tiiffer mit den systemisierlen Bezugen nach der I. Ortsclasse zur definileven Besetzung ausgeschrieben. Bewerber (Bewerberinnen) um eine dieser Slellen wollen ihre gehorig instruirten Gesuche im vorgeschriebenen Dienstwege bis zum 15. October 1900 an den betreffenden Ortsschulrath (fiir die Aushilfslehrerstellen an den Bezirksschulrath Gilli Umgebung) senden. Cilli ain 5. September 1900. Attems, rn. p.