MAGMATSKE KAMENINE V GRÖDENSKIH SKLADIH V SLOVENIJI
Ančka Hinterlechner-Ravnik
Z 1 sliko med tekstom, z 9 slikami in 1 tabelo v prilogi
Uvod
Ob raziskavanju grödenskih sedimentov v Sloveniji v zvezi z njihovo
uranonosnostjo smo našli v njih tudi kamenine magmatskega izvora.
Predstavljajo jih prodniki v grödenskih konglomeratih in konglomeratnih
peščenjakih in tudi primarni izdanki, za katere pa še vedno obstoji dvom,
če niso morda mlajši od grödena.
Te kamenine do sedaj še niso bile raziskane; zato smo jih petrografsko
in kemično analizirali.
Material smo nabrali na območjih, kjer so grödenski skladi v Sloveniji
najbolj razširjeni. Konglomeratne plasti grödena so najbolj razvite v Ka-
ravankah in na Pohorju. Nekaj zelo lepih vzorcev konglomeratov smo
dobili v Škofjeloškem hribovju — južno od Škofje Loke. Iz navedenih
lokacij izhaja pretežni del analiziranih prodnikov. Posamezni prodniki iz
konglomeratnih peščenjakov pa so nabrani v okolici Sovodnjega, Radeč
in drugod.
V	Dolžanovi soteski smo našli med grödenskimi in werfenskimi
plastmi v tektonskem kontaktu vijoličasto efuzivno kamenino, za katero
domnevamo, da je primarni izdanek, ekvivalenten izdankom, iz katerih
izhaja material vijoličastih vulkanskih prodnikov v grödenskih sedimentih.
Podobni izdanki se nahajajo v manj jasnem tektonskem kontaktu tudi
vzhodne je, proti Lomu.
V	okolici Mlake, na Jezerskem in na Pohorju pa smo našli v gröden-
skih skladih izdanke zelenega diabaza.
Navedli bomo značilnosti pregledanih vzorcev magmatskih kamenin,
ki nastopajo v grödenskih skladih Slovenije. Dacita, ki prebija grödenske
sklade severozahodnega Pohorja, ne bomo obravnavali, ker ne predstavlja
paleozojske magmatske faze. Dokazano je, da je dacit nastal v kredni
dobi ali pa še kasneje.
Iz lokacij, kjer smo imeli na razpolago več vzorcev, bomo navajali
skupne karakteristike vseh vzorcev, odkoder pa smo imeli na razpolago
en sam vzorec, bomo navedli le njegov natančen popis.
190
Prodniki vulkanskih kamenin v grödenskih sedimentih
Prodniki v Dolžanovi soteski in na območju Loma
V	Dolžanovi soteski se začne sedimentaci]a grödena z grobo zrnatim
vijoličastim konglomeratom. Stratigrafski položaj teh plasti je točno do-
ločen, ker leže na skladih apnene trbiške breče.
Grödenski konglomerat Dolžanove soteske se razlikuje od konglome-
ratov iz drugih lokacij po tem, da je zelo grobo zrnat in da vsebuje veliko
vijoličastih prodnikov prodornin.
Konglomeratne plasti so debele okrog 50 m. Ze na kratki razdalji
v profilu vzhodno in zahodno od doline Tržiške Bistrice teh plasti ni več
opaziti, ker se izklinjajo. Tudi celotni grödenski pas poteka v obeh smereh
nepravilno in je močno dislociran.
V	starejših sedimentih ob Tržiški Bistrici, predvsem v karbonskih
konglomeratih, ki leže pod grödenom, nismo našli vijoličastih vulkanskih
prodnikov. Zato sklepamo, da so ti permske starosti. Na južnem Tirolskem
so znane v permu velike erupcije kislih magmatskih različkov. Verjetno
so ekvivalenti teh vulkanskih izbruhov, ki so dajali detritus za grödenske
sedimente, v neposredni bližini, le da so prekriti.
V	konglomeratu prevladujejo sivi in svetlo, redkeje intenzivno vijoli-
časti kremenovi prodniki. Kremen je žilnega ali metamorfnega izvora.
Redki so prodniki črnih liditov in rdečega glinastega skrilavca. Prodniki
vijoličaste magmatske kamenine so enakomerno vtrošeni v konglomeratu.
Prodniki konglomerata merijo povečini do 15 cm. Ponekod pa merijo
kremenovi prodniki do nekaj cm, prodniki vulkanske kamenine pa do
2 dm. Njihova povprečna velikost je 3 do 12 cm. Po velikosti niso sortirani,
a so večji od prodnikov ostalih komponent. Zaobljenost magmatskih prod-
nikov je srednja, delno slaba. Ostale komponente pa so bolje zaobljene.
To nam dokazuje bližino kamenin, iz katerih izhajajo magmatski prod-
niki. Grobo zrnat konglomerat prehaja v drobneje zrnatega in se menjava
s konglomeratnim peščenjakom, peščenjakom in skrilavim peščenjakom.
V grobo zrnatem konglomeratu tvorijo vezivo drobni rožnati in beli kre-
menovi prodniki, v bolj drobno zrnatem konglomeratu pa je vezivo grobo
peščeno, prav tako silikatno in rahlo limonitizirano. Konglomerati so
kompaktni, delno nekoliko porozni.
Vezivo med konglomerati je grobo zrnato, peščeno; zato bomo opisali
grobo zrnat peščenjak, ki ima podobno sestavo.
Petrografsko analiziran peščenjak, ki se nahaja med konglomerati,
je rdečkast in porozen. Pore so včasih izlužene, delno zapolnjene z limoni-
tiziranim idiomorfnim kalcitom. Peščenjak prehaja v konglomeratni pe-
ščenjak; prodniki merijo do 0,5 cm in pripadajo bolj ali manj kataklazi-
ranemu kremenu, ki je tudi bistvena komponenta peščenjaka. Razen teh
opazimo še zelo drobno zrnate sericitno-kremenove drobce in veliko vul-
kanskih fragmentov. Zrna kremena so nezaobljena, včasih idiomorfna,
magmatsko resorbirana in povečini nekoliko kataklazirana. Sericitizirani
kremenovi drobci so verjetno metamorfnega izvora; drobci drobno zrna-
tega kvarcita so redki. Vulkanski fragmenti so limonitizirani ali samo
rahlo kloritizirani. V limonitiziranih vidimo sledove fluidalne teksture.
191
Pogosto vsebujejo nalomi j ene drobce ali celo vtrošnike kremena. Zelo
redka sta muskovit in akcesoren turmalin. Velikost zrn peščenjaka variira
od nekaj desetink mm do 2 mm. Zrna niso zaobljena. Vezivo peščenjaka,
ki ga je malo, je kontaktnega tipa, mikrokristalno, silikatno, delno sericiti-
zirano in limonitizirano. Poleg kremena opazimo v vezivu tudi kalcedon
in opal.
Peščenjak je diagenetsko zelo spremenjen. Osnova se mestoma težko
loči od mikrokristalnih silikatnih drobcev podobne strukture. Peščenjak
sečejo tanke kremenove in kalcitne žilice. Kataklaza je lepo vidna in se
kaže v rekristalizaciji snovi zrna v razpoki in podaljšku prvotnih zrn
v tanke lezike, ki segajo prek njihovega oboda (vz. 10 DS in 12 a DS) (1. sL).
Vulkanski prodniki so vedno bolj ali manj intenzivno rdeči, včasih
zaradi velike količine limonita skoraj črni. Povečini vsebujejo megaskop-
sko vidne vtrošnike kremena, ki dosežejo včasih dolžino celo nekaj mili-
metrov. Megaskopsko vidni sledovi tečenja so pogostni. Redkeje pa vidimo
v osnovi kamenine klastične fragmente nekoliko drugačne barve in struk-
ture, kot jih opazujemo na ostali kamenini.
Teller (1904) omenja v grödenskih konglomeratih tudi zelenkaste
magmatske prodnike. Kljub temu, da smo konglomerate skrbno pregledali,
take vrste prodnika nismo našli. Na sekundarnem mestu smo v potoku
Tržiške Bistrice med prodniki, ki izhajajo iz grobo zrnatih konglomeratnih
plasti, sicer našli zelen prodnik s porfirsko strukturo, vendar ne moremo
trditi, da izhaja iz grödenskih sedimentov.
Slika vulkanskih prodnikov pod mikroskopom nam potrjuje mega-
skopski videz teh kamenin. Struktura prodnikov je vedno prava porfirska
s holokristalno nehomogeno osnovno maso. Steklasta osnova je rekristali-
zirana. Včasih je drobno zrnata (do 0,1 mm), navadno pa je afanitska:
delno mikro- delno kriptokristalna. Drobna zrna rekristalizirane osnove
so zelo nepravilnih oblik in se včasih zajedajo druga v drugo. V osnovi
ločimo zrna kremena, kalcedona in limonita. Ostalih mikrokristalnih kom-
ponent ne moremo ločiti. Kremen osnove je včasih čist, prozoren, včasih
pa poln limonitnega iverja. Limonit je pogosto paličast (stotinke mili-
metra). Rekristalizacija je notranjo strukturo močno zabrisala. Vitrokla-
stična struktura je ohranjena le v zelo redkih vzorcih (2. si.) in še to slabo.
Prvotne kamenine so bile izpostavljene močnim pritiskom, ki so steklaste
drobce sploščali in zabrisali tudi njihovo aksiolitno strukturo. Glede na
količino vtrošnikov je struktura pregledanih vzorcev včasih polifirska in
prevladujejo vtrošniki nad osnovno maso; povečini pa je struktura oligo-
firska in opazujemo zelo malo vtrošnikov. Po velikosti vtrošnikov de-
limo pregledane vzorce v dve skupini; prvi imajo eoporfirsko strukturo,
tj. velike vtrošnike (do 6 mm), drugi pa mikroporfirsko strukturo, kjer
opazujemo le majhne vtrošnike (desetinke mm). Vtrošniki so redko idio-
morfni, navadno hipidiomorfni. Zrna so nalomljena in močno razpokana.
Manjša kremenova zrna so navadno nalomljena ali pa skoraj krožno na-
tal j ena. Vtrošniki kremena so magmatsko zelo korodirani. Včasih pa vidimo
na njih tudi avtigeno naraščanje zaradi delne rekristalizacije osnove.
Vtrošniki in fragmenti so nanizani v tankih plasteh. Tudi spremembe
v velikosti zrn rekristalizirane osnove in v stopnji limonitizacije osnove
192
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
potekajo v tankih, plasteh. To je značilno za psevdofluidalno oziroma
eotaksitsko strukturo.
Tudi litoidni vulkanski fragmenti (plovec) so usmerjeni. Zaradi močne
rekristalizacije so pod mikroskopom le še slabo vidni. Njihova struktura
Je zabrisana.
Naštete lastnosti, ki smo jih opazovali v bolj ali manj značilni obliki
v pregledanih prodnikih, so značilne za ignimbrite.
Preiskali smo 12 prodnikov iz Dolžanove soteske. Vsi pregledani vzorci
vsebujejo kremenove vtrošnike.
En sam vzorec (6 DS/5837) ima polifirsko in eoporfirsko strukturo.
Megaskopsko smo videli več takih prodnikov; od ostalih se ločijo tudi po
izredno močni limonitizaciji mikrokristalne osnove, ki daje kamenini skoraj
črno ali pa intenzivno rdečo barvo. Vendar vidimo megaskopsko na vzorcu
6 DS tudi 0,5 cm širok pas brez vtrošnikov. Vtrošniki kremena dosežejo
v omenjenem vzorcu 6 mm. Pogosto so hipidiomorfni in zelo razpokani.
Razpoke so ločno ukrivljene; večje so zapolnjene z mikrokristalnim kal-
cedonom, ki ni limonitiziran. V vtrošnikih kremena vidimo tudi zaporedno
nanizane zračne mehurčke, kar je za vulkanski kremen značilno. Kremen
je izrazito magmatsko korodiran. Nataljene oblike kremenovih vtrošnikov
zapolnjuje ob robovih in tudi v centru zrn žarkovito vlaknat kalcedon,
ki ni limonitiziran. Nekateri robovi vtrošnikov so kemično korodirani.
V	osnovi so pogosto manjša nalomljena zrnca kremena, ki dosežejo
velikost od nekaj stotink mm do nekaj desetink mm. Mikrokristalna
osnova ni homogeno limonitizirana. V osnovi vidimo mikrolite minerala
z visokim dvolomom, ki zaradi drobne zrnavosti ni več določljiv. V tem
vzorcu usmerjenost v preparatu zaradi velikih vtrošnikov ni najbolj
izrazita, vendar jo lahko opazujemo megaskopsko.
Pregledani vzorec je delno podoben še dvema prodnikoma. Eden od
teh (vzorec 6 c DS/6098) ima nekoliko manjše in manj številne kremenove
vtrošnike kot pravkar opisani prodnik, vendar izrazito več kot ostali
prodniki te lokacije. Drugi prodnik (DS 8945) pa vsebuje redke večje
kremenove vtrošnike, ki so istega značaja kot do sedaj opisani, a ima
močno limonitizirano osnovo. Oba imata izrazito fluidalno teksturo.
V teh dveh prodnikih dosežejo vtrošniki velikost do 3 mm, manjša
zrna in fragmenti kremena v osnovi pa okrog 0,1 mm. Razporejeni so
fluidalno v plasteh. Nekateri vtrošniki so hipidiomorfni, drugi nalomljeni,
magmatsko resorbirani, razpokani v obliki ločno ukrivljenih razpok. Širše
razpoke so zapolnjene s kalcedonom; nekatere potekajo le v vtrošnikih,
druge pa se nadaljujejo tudi v osnovo. Opažamo tudi zrna popolnoma
limonitiziranega biotita (do 1 mm), ki ga spoznamo le po konturah.
Rekristalizirana osnova ni homogena, temveč delno zelo drobno zrnata
delno afanitska. Spremembe zrnavosti potekajo v nepravilnih pasovih.
V	osnovi je tudi nekaj sericita. V kamenini (vz. DS 8945) nastopajo tudi
nepravilni vulkanski litoidni vključki z afanitsko osnovo, z nalomljenimi
zrni kremena, jasno vidno laminaci j o in z neenakomerno impregnacijo
z limonitom.
Od vseh vzorcev, nabranih v Dolžanovi soteski, lahko vidimo najlepše
ohranjene značilnosti ignimbritov prav v vzorcu 6 c DS/6098. Tudi ta
13 — Geologija 8	193
vzorec je rekristaliziran. Vsebuje rekristalizirane in nekristalizirane
fragmente plovca, velike nekaj desetink milimetra. Kamenina je prestala
močno raztezanje pod pritiskom. Vitroklastična struktura je zelo zabri-
sana. Brez analizatorja še lahko vidimo v osnovi sledove laminarnega
tečenja in vrtinčenja sedaj afanitsko rekristalizirane steklaste osnove.
Oba pojava opazujemo predvsem okrog večjih kremenovih vtrošnikov in
v večjih razpokah, ki razpolavljajo vtrošnike. Tečenje v osnovi je mnogo-
krat prekinjeno.
Vsi ostali prodniki so svetleje vijoUčasti (6, 6-aDS, 7 DS, 11 DS, 12 DS
— dva vzorca). Imajo bolj ali manj rekristalizirano osnovo in redke
vtrošnike kremena. Niti osnova niti razporeditev vtrošnikov nista homo-
geni. Osnova je zaradi drobnih zrnc limonita motna. Pod mikroskopom
ločimo v osnovni masi le kremenova zrna, ostale komponente so preveč
drobno zrnate, da bi bile določljive. Kremenovi vtrošniki so drobni. Po-
večini merijo le nekaj desetink milimetra. Vtrošniki so idiomorfni, pogosto
so njihovi preseki zaradi natalitve krožni. Včasih so zelo magmatsko
korodirani. V nekaterih zrnih opazujemo neenotno potemnitev. Od sekun-
darnih pojavov opazujemo naraščanje kremenovih vtrošnikov na račun
osnove. Prvotno zrno je prozorno, narasli del je rahlo limonitiziran, po-
temnitev obeh delov pa enotna. Po obliki sodeč je nastopal tudi biotit,
a je ohranjena le njegova oblika s sledovi listavosti, mineral sam pa je
nadomeščen z limonitom in kalcedonom.
Manjši fragmenti vtrošnikov kremena so v afanitski osnovi ostrorobi,
podolgovati. V bolj grobo kristalizirani osnovi pa so drobna prvotna zrna
kremena, ki so istega velikostnega reda (do 0,2 mm), navadno magmatsko
natal j ena in zato zaobljena. Od zrn osnove jih ločimo po tem, da niso
limonitizirana in po nataljenih oblikah.
V	vzorcih 6-a DS/6091, 6-a DS in 7 DS vidimo v osnovi, zaradi močne
rekristalizacije pogosto bolje brez analizatorja kot z njim, litoidne
fragmente plovca, ki merijo do nekaj desetink mm. Njihova steklasta
osnova je afanitska, redkeje drobno zrnato rekristalizirana (6-a DS/6001).
V nekaterih redkih fragmentih vidimo zaradi limonitizacije še ohranjene
sledove laminacije. Vendar je notranja struktura močno zabrisana. Drobci
so bili zelo sploščeni in rekristalizirani.
V	vseh zbruskih je izrazita psevdofluidalna tekstura, ki se kaže
v približno paralelni legi vtrošnikov in litoidnih fragmentov v smeri toka,
v menjavanju bolj ali manj limonitiziranih pasov, v menjavanju relativno
bolj ali manj drobno rekristaliziranih pasov osnovne mase, ki so pogosto
zvrtinčeni. Limonit je mikrokristalen, pogosto nastopa v obliki drobnih
letvic (stotinke mm) in tvori nepravilne skorjaste oblike, ki so tudi
vzporedne glavni usmerjenosti.
V	osnovi te skupine prodnikov opazujemo tudi povsem limonitizirane
oglate litoidne fragmente, kar še povečuje neenotnost teksture kamenine.
Tem so podobni nepravilni kalcedonski vključki, ki so zaradi svoje barve
manj izraziti od limonitnih.
Od pregledanih vzorcev imajo vzorci 6 DS, 11 DS in 12 DS najbolj
nehomogeno strukturo, ki jo poudarjajo številna drobna rekristalizirana
194
MAGMATSKE KAMENINE V GRÖDENSKIH SKLADIH V SLOVENIJI
IGNEOUS ROCKS IN THE GRÖDEN STRATA IN SLOVENIA
zrna litoidnih vulkanskih fragmentov; njihovo strukturo komaj še
spoznamo.
Skoraj v vseh prodnikih te skupine se žilice, zapolnjene z mikro-
kristalno kalcedonsko in opalno snovjo, lepo ločijo od osnovne mase, ker
niso limonitizirane.
Kamenine so prestale močno rekristalizacijo in so bile pri nastajanju
izpostavljene močnim pritiskom.
Kemično smo analizirali dva prodnika (7 DS in 6 DS). Rezultate
bomo obravnavali v posebnem poglavju. Tukaj naj omenimo samo, da so
zelo spremenjeni in da predstavljajo skrajno kisle magmatske različke.
Na jugovzhodnem obrobju Loma smo našli v grödenskem konglome-
ratu zanimive magmatske različke, podobne vzorcem iz Dolžanove soteske.
Vzorec 145-a/6067 je podoben ostalim pregledanim kameninam s tega
področja. Je močno limonitiziran in ima veliko kremenovih vtrošnikov
ter jasno izraženo psevdofluidalno teksturo, ki se kaže v razvrstitvi
vtrošnikov in v stopnji limonitizacije posameznih pasov. Vzorec ima
eoporfirsko in polifirsko strukturo z mikrokristalno osnovno maso. Naj-
večji vtrošnik doseže dolžino 5 mm. Vtrošniki so idiomorfni in močno
magmatsko nataljeni. Ločimo pasove, bogate z velikimi vtrošniki, in pa-
sove, ki vsebujejo samo drobna kremenova zrna osnove. Vtrošniki so
zaradi natalitve zaobljeni, nekateri pa nepravilno korodirani in zaradi
korozije včasih skoraj razpolovljeni. Osnovo sestavljata mikrokristalen
195
limonit in kremen. Vidna je jasna usmerjenost in laminad j a magme. Redki
so do 0,3 mm veliki litoidni fragmenti iste sestave kot ostala osnova, le
z nekoliko drugačno mikrostrukturo; povečini ločimo pri njih manj
kremenovih zrnc v osnovi. So bolj ali pa manj limonitizirani kot celotna
kamenina. Mogoče predstavljajo nekateri od njih rekristalizirane frag-
mente plovca. Nekaj teh fragmentov ima nekdanje pore zapolnjene s kal-
cedonom.
Nekateri hipidiomorfni in magmatsko resorbirani vtrošniki so na
robovih naraščali na račun osnove. Avtigeni del vsebuje le malo mikro-
litov limonita in ima isto potemnitev kot celotno zrno.
V okolici Loma smo našli tudi prodnik z lepo ohranjenimi številnimi
fragmenti plovca in zelo zabrisano vitroklastično teksturo (vzorec 141/6034).
Fragmentov plovca je toliko, da pripada vzorec litoklastičnemu tufu.
Kamenina je zaradi limonitizirane osnove rdečkasta in vsebuje že mega-
skopsko vidne bele vtrošnike kremena.
Kamenina je litoklastična, eoporfirska, oligofirska, vendar vsebuje
precej kremenovih vtrošnikov, ki merijo do 3 mm in so delno idiomorfni
delno natal]eni. Povečini imajo enotno potemnitev, nekaj pa je tudi zelo
kataklaziranih. Ob robovih vtrošnikov ima rekristalizirana in relativno
malo limonitizirana osnova isto potemnitev kot celotni vtrošnik. Limonit
nadomešča nekaj zelo redkih zrn biotita. Nekatera zrna vtrošnikov ne-
pravilnih oblik so zapolnjena z žarkovito vlaknatim kalcedonom in
muskovitom.
Kamenina ima psevdofluidalno in vitroklastično teksturo z močnim
vrtinčenjem osnove in fragmentov. Nanjo sta že močno delovala pritisk
in rekristalizacija, ki sta precej zabrisala prvotno sliko, vendar je tekstura
še vidna. Tudi nekdanje pore plovca so popolnoma sploščene, vendar jasne.
Rekristalizirani litoidni fragmenti so delno mikrokristalni delno pa
drobno zrnati. V mikrokristalnem delu vidimo linead j o, če jo opazujemo
z analizatorjem ali brez njega; v drobno zrnatem delu pa je lepše vidna
brez analizatorja. Izrazita je zaradi razporeditve limonita.
Osnova je vedno afanitska. V osnovi lahko ločimo pod mikroskopom
mikrokristalen limonit, kremen, kalcedon, manjša zrna limonita in frag-
mente kremenovih zrn. Nastopajo tudi drobni (do 0,1 mm) litoidni frag-
menti, ki se ločijo od osnove le po nekoliko drugačni mikrostrukturi.
Vitroklastični sedimenti osnove so zelo sploščeni, stisnjeni, paralelno
orientirani in rekristalizirani, torej slabo spoznavni.
Prodniki s Pohorja
Na Pohorju imamo v grödenskih skladih v celotni Sloveniji največ
konglomerata, ki je tudi najbolj grobo zrnat. Plasti konglomerata do-
sežejo maksimalno debelino 10 m. Zlasti lepo so odkrite v dolini potoka
Požarke, kjer sestavljajo vulkanski prodniki do 1/3 njihovega materiala.
Konglomerat ima grobo zrnato silikatno vezivo. Prodniki so povečini
lepo zaobljeni, vendar je stopnja zaobljenosti odvisna od izhodnega ma-
teriala. Najslabše so zaobljeni nekateri prodniki rožencev. Barva konglo-
196
merata je povečini rahlo rožnata, v detajlih pa je odvisna od barve
prodnikov.
V	konglomeratu prevladuje kremen in kvarcit bele in rožnate barve.
Opazujemo še sive, rdeče, črne in zelene rožence, rdečkaste, redkeje zelen-
kaste peščenjake in alevrolite ter fragmente metamorfoziranih kamenin
kot filit, blestnik, kvarcit.
Najbolj so nas zanimali magmatski prodniki. Njihova struktura je
porf irska z drobno zrnato osnovo, barva pa v različnih niansah vijoličasto
rdeča. Prodniki so zaobljeni in dosežejo dolžino do 20 cm. 2e megaskopsko
vidimo, da so nehomogeni in imajo fluidalno teksturo poudarjeno v raz-
poreditvi vtrošnikov in z bolj ali manj limonitiziranimi pasovi kamenine;
pod mikroskopom pa so ti pojavi še izrazitejši.
Po količini vtrošnikov opazujemo v pregledanih vzorcih polifirsko
ali oligofirsko strukturo, po velikosti vtrošnikov pa eoporfirsko, redkeje
mikroporfirsko. Pač pa opažamo pogosto poleg velikega vtrošnika manj-
šega. V splošnem dosežejo vtrošniki kremena lahko precej večjo velikost
(do nekaj mm) kot vtrošniki plagioklaza (do 1 mm). Kremen je pogosto
magmatsko zelo korodiran, potemnitev je neenotna. Vtrošniki kažejo znake
magmatske in kemične resorbcije. Osnova ob nekaterih kremenovih vtroš-
nikih pa je rekristalizirala in kaže enako optično orientacijo. Plagioklazi
so navadno popolnoma sericitizirani in kaolinizirani. Njihova oblika je
idiomorfna. Pojavi magmatske resorbcije so vidni na njih le izjemoma.
Včasih so plastično upognjeni in zelo razpokani. Kjer je bilo le mogoče,
kajti popolnoma svežih plagioklazov ni, smo izmerili glinence pod Fedo-
rovim mikroskopom. Izmerjena zrna pripadajo ortoklazu, anortoklazu in
albitu.
V	vzorcu P-38-e smo izmerili zrna, ki pripadajo ortoklazu. Kot 2 V
znaša —55", v drugem zrnu pa —61" (merjeni obe osi). Os Nm // R = 1
(001), kot Np [100] = ca. 4».
Glinence smo lahko izmerili tudi v vzorcu P 98. Pripadajo ortoklazu
in anortoklazu. Pri kotu 2 V smo upoštevali le meritve, kjer sta bili
zmerjeni obe osi. Razpoke so zelo slabe in kloritizirane; navajamo le
zanesljivo določene vrednosti.
Anortoklaz: [010] Ng = 6", 2 V = —53«, —55»
Ortoklaz: [100] Np = 4», 2 V = —64«
Od lepo kristaliziranih zrn nastopata še biotit in muskovit. Prvi je
navadno spremenjen v muskovit z limonitnim robom. Skrajna sprememba
pa je popolna limonitizacija.
Vsi našteti vtrošniki so pogosto nanizani v vrste. V njihovi neposredni
bližini vidimo ohranjeno laminarno tečenje v osnovi. Koncentracija limo-
nita v osnovi se proti vtrošnikom povečuje.
Vtrošniki v posameznih prodnikih pripadajo samo plagioklazu ali pa
kremenu in plagioklazu skupaj. Prodnika, ki bi vseboval samo vtrošnike
kremena, kakršne smo našli v Karavankah, med pohorskimi različki ni.
Množina in velikost vtrošnikov se, kot že omenjeno, zelo spreminjata.
197
Steklasta osnova prodnikov je rekristalizirana na različne načine: je
afanitska do drobno zrnata, vedno bolj ali manj limonitizirana in včasih
sericitizirana. Nekateri vulkanski fragmenti so zaradi limonitizacije skoraj
neprosojni.
Osnovna masa, kolikor jo zaradi limonitizacije in sericitizacije sploh
lahko določimo, pripada povečini kremenu, sericitu in kalcedonu. Opazimo
pa tudi osnovo samih drobnih bolj ali manj idiomorfnih sericitiziranih
plagioklazov in zrnc limonita z redkimi zrni kremena. V paralelni legi
večjih zrn plagioklaza tega vzorca je izražena lineacija (vzorec P-38-a).
Rekristalizirano steklo s sferuliti plagioklaza in kremena ter s številnimi
koncentričnimi razpokami v osnovi in v vtrošnikih kremena je ohranjeno
v enem samem vzorcu (vzorec P-98, 3. si.). To je značilno za perlitsko
strukturo.
Zanimivi sta fluidalna in vitroklastična tekstura. Zaradi rekristaliza-
cije osnove so od vitroklastične teksture ohranjeni le še sledovi (vzorci
P-21, P-38, P-65, P-98). Tekstura je zaradi rekristalizacije vidna jasneje
brez analizatorja. Vitroklastična struktura je relativno najbolj jasno ohra-
njena v vzorcu P-38-e (4. si.) ob robovih vtrošnikov. V vzorcu P-21 pa
opazujemo, da so drobci stekla pod vplivom pritiska popolnoma raz-
tegnjeni in sploščeni. Kamenina je tudi rekristalizirala. Fluidalna tekstura
je izražena z različno zrnavostjo in limonitizacijo posameznih rekristali-
ziranih pasov, s pravilnim razporedom vtrošnikov, litoidnih fragmentov in
rekristaliziranih vitroklastičnih drobcev stekla. Vtrošniki so navadno para-
lelni, redkeje prečni na smer toka.
Nehomogenost pregledanih vzorcev se kaže razen v fluidalni teksturi
tudi v vključkih magmatskih litoidnih fragmentov. Vzorec P-38-e, ki smo
ga kemično analizirali, vsebuje npr. do 1 cm velike redke litoidne vključke.
Osnova tega prodnika je bogata z vtrošniki kremena in plagioklaza, vklju-
ček pa vsebuje samo že povsem spremenjene plagioklaze in biotit. Razlika
v mineraloški sestavi je bistvena. Tekstura je v obeh delih fluidalna. Ta
vzorec vsebuje tudi manj izrazite mikrokristalne, le rahlo limonitizirane
fragmente.
Pogostni so litoidni fragmenti, ki so popolnoma limonitizirani; vse-
bujejo paličaste drobne plagioklaze, ki so redko sveži in pripadajo v tem
primeru albitu. Navadno so sericitizirani in usmerjeni, kar poudarja
fluidalno teksturo drobcev. To vrsto fragmentov smo opazili pogosto tudi
med detritusom, ki sestavlja peščenjake.
Tudi vzorec P-21 vsebuje nekaj desetink mm velike litoidne frag-
mente, ki se ločijo od osnove kamenine le po večji motnosti.
V enem prodniku (vzorec P-65, 5. si.) smo opazili značilno litoklastično
strukturo. Posamezne komponente so prav tako fluidalno razvrščene.
Ločimo mikrokristalno osnovo, limonit, vtrošnike kremena in plagio-
klazov ter tudi litoidne drobce, ki se le malo razlikujejo od osnove
kamenine. So prav tako mikrokristalni. Vsebujejo lahko posamezne drobne
vtrošnike kremena in plagioklaza. Ob robovih so klastični fragmenti izra-
zito skorjasto limonitizirani. Merijo od desetinke mm do nekaj mm. So
oglati ali zaobljeni. Manjši so oglati. Večji imajo obod kemično korodiran.
198
struktura litoidnih fragmentov je zelo spremenjena, vendar so ne-
kateri ohranili še nekaj značilnosti. V nekaterih opazujemo sferulitno
rekristalizacijo osnove, ki jo poudarja limonit. Drugi fragmenti plovca pa
kažejo, da so nekdanje votlinice popolnoma sploščene in stisnjene. V enem
fragmentu smo še lahko opazili značilno obliko (Y) steklastega drobca.
V	vezivu med fragmenti je jasno vidna laminacija. Vezivo ni popol-
noma homogeno. Poudarja ga skorjasta oblika limonitiziranih pasov.
Vidimo, da so se ne samo osnova, temveč tudi litoidni fragmenti plastično
izogibali ovir, ki jih predstavljajo vtrošniki kremena. Osnova je mikro-
kristalna in vsebuje drobna nalomljena zrna kremena in plagioklaza
(0,01 m do 0,1 mm).
V	enem drobno zrnato rekristaliziranem litoidnem fragmentu (2 mm)
opazimo manjši mikrokristalen, močno limonitiziran litoiden fragment,
v katerem sta še vidna laminacija in upogibanje.
Plagioklazi vtrošnikov in plagioklazi osnove so popolnoma sericitizi-
rani. Zrna so hipidiomorfna in nepravilna, okrogla, podolgovata, tektonsko
deformirana. Tudi vtrošniki kremena so hipidiomorfni ali nalomljeni, ke-
mično in magmatsko korodirani.
Ta vzorec predstavlja ignimbritni litoklastičen tuf oziroma mikrobrečo.
V	vseh prodnikih so pogostne razpoke, zapolnjene s kremenom in
sericitno snovjo. Nekatere so zelo tanke, druge dosežejo 0,1 mm.
Vijoličast vzorec P-38-c se nekoliko razlikuje od ostalih. Vsebuje že
popolnoma limonitizirane stebričaste femične minerale. Tudi sicer so
vtrošniki plagioklaza popolnoma sericitizirani, osnova pa mikrokristalno
limonitizirana in sericitizirana.
Kamenina je verjetno bolj bazičen različek od ri olita, a je preveč
spremenjena, da bi jo mogli natančneje določiti.
Tudi že omenjeni močno limonitizirani fragmenti s spremenjenimi
paličastimi drobnimi plagioklazi trahitske strukture so verjetno bolj ba-
zični, a že spremenjeni diferenciati, kot ri oli ti (v drobno zrnatem kon-
glomeratu P-60).
V	grödenskem peščenjaku (vzorec P-107) smo ugotovili zelen frag-
ment, kakršnega med prodniki nismo zasledili. Manjše zelenkaste frag-
mente smo med peščenjaki opazovali večkrat, ta pa doseže dolžino 3 mm.
Drobec ima porfirsko strukturo in mikrokristalno kloritizirano osnovo.
Vtrošnike zastopata sericitiziran plagioklaz in rogovača z drobnimi zrni
kovinskega minerala. Vtrošniki merijo do 0,5 mm. Zrni rogovače sta
manjši. Nastopata pa tudi večje (0,3 mm) in manjše (0,1 mm) zrno kre-
mena. Večje zrno je nalomlj eno, delno idiomorfno; na odi omlj enem robu
je kemično resorbirano.
V	legi vtrošnikov in mikrolitih osnove je vidna usmerjenost.
Tudi ta fragment je bolj bazičen različek od večine pregledanih prod-
nikov, vendar imamo premalo materiala za nadaljnje analize, sam frag-
ment pa je močno spremenjen. Za razliko od ostalih prodnikov je zelen
(kloritiziran) in ne vijoličast (limonitiziran).
Veliki resorbirani vtrošniki, nehomogena, fluidalna, vitroklastična,
litoklastična in sferoidalna tekstura so značilni za ignimbrite. Pregledani
199
vtrošniki kažejo vse naštete značilnosti, le da so nekatere zaradi rekristali-
zacije močno zabrisane. Pripadajo ignimbritnim kislim magmatskim
diferenciatom.
Rezultate kemičnih analiz navajamo v posebnem poglavju.
Prodnik iz okolice Razborja, zahodno
od Slovenj Gradca
V	nekaj deset metrskem umazano sivo vijoličastem drobno zrnatem
grödenskem peščenjaku v prelazu nad Razbor jem smo našli nekaj centi-
metrov velik vijoličast in zaobljen prodnik magmatske kamenine. V njeni
gosti osnovi vidimo nepravilne in redke vtrošnike plagioklazov in sivka-
stega kremena. Vtrošniki plagioklazov so svetlo vijoličasti, prsteni. Vzorec
je ves preprežen z razpokami, ki potekajo v glavnem vse v eni smeri.
Pod mikroskopom vidimo, da je struktura kamenine prava porfirska.
Osnova je rekristalizirana, mikrokristalna, limonitizirana. Zrna osnove
merijo povečini manj od 0,1 mm. So nedoločljiva, ker so polna limonita
in seri cita. Limonit je delno drobno dispergiran delno pa nastopa v pali-
častih in kvadratnih zrnih.
Struktura kamenine je oligof irska in eoporf irska. Kot redki vtrošniki
nastopajo idiomorfna zrna kremena in glinencev. Kremen je močno
magmatsko korodiran. Redkeje opazujemo tudi kemično resorbcijo. Gli-
nen ci nastopajo posamično in v skupinah. V kremenovih vtrošnikih
opazujemo drobne idiomorfne dvojčične glinen ce (pojkilitska struktura).
Glinenci so močno sekundarno spremenjeni, kaolinizirani. Pogosto
tvorijo dvojčična zraščenja po manebaškem zakonu (zakon 3. osi v -L (001).
Po podatkih na Fedorovem mikroskopu pripadajo ortoklazu. Kot 2 V znaša
pri merjenju obeh osi —56®. Os Ng je vzporedna drugi kristalografski osi.
Kot med (100) in Np znaša 4".
Vtrošniki kremena so večji kot vtrošniki glinencev. Prvi dosežejo
3 mm, glinenci največ 1 mm, a zrna glinencev v kremenu le do 0,2 mm.
Ob robu kremenovih vtrošnikov opazujemo rekristalizacijo osnove, ki
ima sedaj isto optično orientacijo kot kremen.
Kamenino sečejo tanke razpoke (nekaj stotink mm), ki niso limoniti-
zirane kot ostala kamenina. Potekajo prečno skozi vtrošnike in osnovo.
Limonit, ki daje kamenini barvo, je v njej razpršen v kriptokristalnih
zrnih. Nastopajo tudi večja, okrog 0,05 mm velika zrna. Eno večje paličasto
zrno je verjetno limonitiziran biotit. Vzorec ima še delno ohranjene gli-
nence, zato smo ga kemično analizirali. Kamenina je prodnik kremenovega
porfirja (riolit). V njem ne opazujemo usmerjenosti posameznih kom-
ponent.
Prodniki s Sovodnjega in z Zirovskega vrha
V	okolici Sovodnjega zahodno od Kočarja vsebujejo rdečkasti pešče-
njaki plasti drobno zrnatega rožnatega konglomerata. Njegovi prodniki
niso zaobljeni in so sestavljeni v glavnem iz belega in rožnatega kremena,
200
redko pa iz peščenjaka in vulkanske kamenine. Največji prodniki merijo
do 2 cm, so pa redki.
Vijoličast prodnik vulkanske kamenine (vz. 59/6043) je sestavljen iz
drobno rekristalizirane osnove (0,1 mm), ki je bolj ali manj limonitizirana.
Sprememba limonitizacije poteka v pasovih. Na zunanjem robu prodnika
je limonit najbolj koncentriran, in sicer poteka limonitizacija v obliki
tankih vejic. Vtrošnikov v tem vzorcu ni.
Prodnik sečejo zelo tanke nelimonitizirane kremenove žile, ki se od
osnove jasno odražajo. Razpoke potekajo v dveh glavnih smereh in se
nadaljujejo iz vijoličastega magmatskega prodnika v zrna kremena, ki
tvorijo vezivo, kjer pa so manj izrazite in se ne ločijo niti po materialu
niti po barvi od ostale kamenine. V smeri razpok je samo del zrn veziva
rekristaliziral.
Tudi na poti k vrtini B-8 na Žirovskem vrhu smo v razkopu pri
Mraku v konglomeratu našli nekaj magmatskih prodnikov (4-b H/5961,
4-a H/5965). En prodnik je vijoličasto zelen in tudi pod mikroskopom je
osnova delno kloritizirana delno limonitizirana. Osnovo predstavlja sred-
nje zrnato rekristalizirano steklo. Zrna rekristalizirane osnove so zelo
nepravilnih oblik in slabo prosojna. Klorit nastopa v nepravilnih mikro-
kristalnih zrnih. Struktura je porf irska. Redki idiomorfni vtrošniki plagio-
klaza so popolnoma spremenjeni: sericitizirani, kalcificirani, delno nado-
meščeni s kremenom in svežimi drobnimi letvicami kislega plagioklaza.
Nastopal je tudi vtrošnik femičnega minerala, ki pa je popolnoma spre-
menjen in ga spoznamo le po limonitnih konturah.
Kamenina je verjetno srednje kisla prodornina in je preveč spreme-
njena, da bi jo mogli natančneje določiti.
Drug prodnik je vijoličast in brez vtrošnikov. Pod mikroskopom vi-
dimo, da je rekristalizirano steklo mikrokristalno. Brez analizatorja
opazujemo drobno celičasto strukturo; premer celice je 0,1 mm. Celice so
nanizane v paralelne vrste, ki so rahlo upognjene in večkrat prekinjene.
Struktura je tako pravilna, da spominja na organsko. Mogoče predstavlja
kamenina rekristaliziran fragment plovca.
Na istem mestu smo našli v sivkastem grödenskem peščenjaku tudi
nekaj centimetrov velik slabo zaobljen zelen prodnik. Pod mikroskopom
(vzorec 5-b H) vidimo, da je sestavljen iz zrnc klorita helemintne struk-
ture, ki je zlasti lepo vidna v zrnih kremena, kjer je klorit posejan na
redko. Ta struktura je značilna za hidrotermalne in metasomatske procese.
Prodnik predstavlja torej metamorfozirano bazično kamenino. Kamenina
je brečasta.
Prodnik s kolovoza Planica — Čepulje
(pri Skofji Loki)
Ob kolovozu Planica—Cepulje je bil vzet vzorec 6 H-b/5925. Tod smo
v rdečem peščenjaku našli nekaj prodnikov vijoličaste magmatske kame-
nine. Prodnik, iz katerega smo naredili preparat, je bil zelo trden.
V vijoličasti osnovi so vidni vtrošniki kremena in plagioklazi, ki so prsteni
in že delno izluženi.
201
Steklasta osnova je drobno zrnato rekristalizirana (ca. 0,1 mm). Vendar
posameznih zrn osnove nepravilnih oblik ne moremo določevati, ker so
polna mikrolitov sericita in limonita, ki daje kamenini barvo. V osnovi so
drobna zrna kremena, ki ne vsebujejo teh vključkov. Vtrošniki kremena
so redki, merijo okrog 1 mm, delno idiomorfni in močno magmatsko
resorbirani. Najmanjša zrna imajo popolnoma krožne preseke (0,2 mm).
Večji vtrošniki pogosto vsebujejo premočrtno nanizane zračne mehurčke,
kar je značilno za vulkanski kremen. Nepravilne razpoke v kremenovih
vtrošnikih so rahlo ločno ukrivljene.
V	zbrusku potekajo pasovi, v katerih so zrna kremena številnejša,
in pasovi brez njih.
V	preparatu opazimo samo dva idiomorfna vtrošnika plagioklaza,
velika 1 oziroma 2 mm, ki pa sta že popolnoma sericitizirana in se težko
ločita od osnove.
Ob nekaterih vtrošnikih kremena opazujemo njihovo naraščanje na
račun osnove. Vsaka druga struktura je zaradi rekristalizacije zabrisana.
Prodniki, vzeti ob cesti na Blegoš, južno od Lubnika
Zahodno od Sopotniške grape od Rohotnika proti severu smo našli
v konglomeratnih plasteh med zelenkastimi in rdečkastimi grödenskimi
sedimenti tudi prodnike vulkanske kamenine (vzorci 26-R a, b, c). V kon-
glomeratu prevladujeta bel in rožnat kremen. Vulkanski prodniki merijo
do 6 cm. Precej vulkanskih fragmentov je tudi v peščenjaku. Pregledali
smo tri različke.
Prodnik v drobno zrnatem kremenovem konglomeratu ima drobno
zrnato rekristalizirano steklasto osnovo, ki je v centralnem delu slabše
limonitizirana, na obodu pa močno, vendar neenakomerno in v skorjastih
oblikah. Na kontaktih med rekristaliziranimi zrni osnove je največ limo-
nita. Limonitizirana pa so delno tudi vsa zrna osnove. V perifernem po-
daljšku je struktura drugačna, in sicer slabo ohranjena vitroklastična. Ta
del je močno limonitiziran. Vsebuje mikrokristalne, manj limonitizirane
fragmente rekristaliziranega stekla z zrnci kremena, hipidiomorfna mag-
matsko in kemično resorbirana zrna kremena in luske muskovita.
Drug prodnik ima prav tako drobno rekristalizirano steklasto osnovo,
polno mikrokristalnih zrnc limonita in sericita. Razporeditev mikrokri-
stalnih komponent je neenakomerna, a usmerjena. Vtrošniki so zelo redki,
hipidiomorfni, magmatsko in kemično resorbirani. Sericit tvori okrog
nekaterih vtrošnikov usmerjeno avreolo.
Tudi tretji prodnik ima drobno do srednje zrnato rekristalizirano
steklasto osnovo. Spremembe v stopnji rekristalizacije potekajo v pasovih
(velikostnega reda 0,1 do 0,5 mm), kar poudarja izrazito usmerjenost.
Vtrošniki so redki; pripadajo kremenu in plagioklazu. Plagioklaz je
idiomorfen in popolnoma sericitiziran. Vtrošniki kremena so tudi idio-
morfni, včasih nalomljeni in kemično resorbirani. Opazimo pa pasove,
vzporedne glavni usmerjenosti in bogate z drobnimi zrnci kremena. V teh
pasovih je limonit koncentriran samo na obodu zrn. Na redkih mestih
202
opazimo kljub glavni usmerjenosti, da je limonit razporejen v vejastih
oblikah (Y), značilnih za obliko steklastih drobcev pepela. Vendar je ta
pojav zaradi rekristalizacije močno zabrisan.
Prodniki z območja južno od Škofje Loke
(Sv. Ožbalt, Crni vrh, Ločnica)
Južno od cerkve pri Sv. Ožbaltu izdanja siv srednje zrnat konglome-
ratni peščenjak. Prodniki pripadajo belemu in rožnatemu kremenu, vijoli-
časti magmatski kamenini in sivemu ter rdečemu skrilavcu oziroma
peščenjaku. Merijo 2 do 5 cm in so precej dobro zaobljeni. Osnova kon-
glomeratnega peščenjaka je grobo zrnata, sivkasta in vsebuje tudi manjše
drobce, ki ustrezajo sestavi prodnikov.
Prodniki magmatske kamenine so številni. Iz enega od njih smo na-
redili zbrusek (vz. O — 1), ki vsebuje že megaskopsko vidne drobne prstene
plagioklaze. Pod mikroskopom je jasno vidna eotaksitska tekstura. V raz-
poreditvi pasov je vidno, da je kamenina nastajala pod pritiskom.
Steklasta osnova je mikrokristalno rekristalizirana. Rekristalizacija je
poleg vpliva pritiska zabrisala vse sledove prvotne strukture osnove.
Limonitizirani pasovi osnove so kriptokristalni. Debelina posameznega
pasu znaša okrog 0,1 mm. Pasovi potekajo v glavnem premočrtno, vidimo
pa tudi vrtinčenje. Vtrošniki so redki; pripadajo idiomorfnim, popolnoma
sericitiziranim plagioklazom, ki so prečni ali podolžni na smer toka in
različne velikosti (od 0,1 do 2 mm). Kremen nastopa le v osnovi.
Kamenino sečejo nepravilne in prečne žile, zapolnjene z mikrokri-
stalno silikatno snovjo, s kremenom, sericitom, včasih tudi s kloritom.
Ob novi cesti na Črnem vrhu leži na sivem in vijoličastem konglome-
ratnem peščenjaku plast srednje zrnatega kompaktnega konglomerata,
v katerem tvorijo vulkanski prodniki nad eno tretjino celotne sestave.
Prodniki merijo do 8 cm in so povečini zaobljeni, razen fragmentov siv-
kasto zelenega roženca. Vezivo med prodniki je grobo zrnato peščeno.
Iz dveh vijoličastih magmatskih prodnikov smo naredili zbruska. Prvi
(vz. C-1/5989, 2. in 6. si.) ima ohranjeno tipično vitroklastično in fluidalno
teksturo. Steklasti drobci imajo aksiolitno strukturo in so le malo stisnjeni
in usmerjeni. Struktura kamenine je porf irska, nehomogena. Prevladujejo
hipidiomorfni, magmatsko in kemično korodirani vtrošniki kremena. Pla-
gioklazi so redki, spremenjeni, sericitizirani in kaolinizirani. Vtrošniki
merijo do 3 mm. Poleg velikih vtrošnikov pa vidimo tudi posamezna
drobna zrna v osnovi (0,1 do 0,3 mm). Eno zrno plagioklaza je plastično
ukrivljeno. Redka zrna biotita so limonitizirana. Razpoke so limonitizirane
in sericitizirane.
V zbrusku, ki smo ga naredili iz drugega prodnika (vz. C-1), vidimo
v bistvu isto sliko. Vtrošniki so v splošnem nekoliko drobnejši; nekaj več
je plagioklazov, ki so prav tako popolnoma sericitizirani. Redke luske
biotita so popolnoma limonitizirane. Več kot v prejšnjem vzorcu je tudi
s sericitom in kloritom zapolnjenih nepravilnih žilic.
Tudi v tem vzorcu je ohranjena tipična vitroklastična struktura,
rekristalizirani steklasti drobci pepela pa imajo aksiolitno strukturo.
203
Osnova je mikrokristalna. Tudi ta vzorec ni prestal maksimalne kompre-
sije. Kljub temu, da vidimo v zbrusku usmerjenost, so tipične oblike
steklastih drobcev pepela lepo ohranjene.
V	grapi Ločnice najdemo v grödenskih skladih debele konglomeratne
plasti s številnimi prodniki magmatske kamenine. Konglomerat prehaja
v konglomeratni peščenjak. Podoben je že opisanim. Je zelo kompakten.
Nekateri prodniki merijo do 10 cm, povečini pa okrog 3 cm in so bolj
ali manj zaobljeni. Vijoličast prodnik, ki smo ga analizirali, ima ohranjeno
vitroklastično strukturo. V značilno oblikovanih fragmentih stekla pa
opazujemo aksiolitno strukturo (vzorec L 2). Vtrošniki pripadajo kre-
menu in plagioklazu. Kremen je idiomorfen in nataljen. Zrna so ne-
enakomerno velika (od 2 mm navzdol). Plagioklazov je precej in so po-
polnoma sericitizirani. Večji so idiomorfni, manjši pa podolgovati in brez
izrazitih oblik. Biotit je limonitiziran. Vse komponente imajo usmerjeno
teksturo, ki kljub rekristalizaciji in pritisku ni izgubila značilnosti ignim-
britov.
Pregledali smo tudi kontakt vijoličastega vulkanskega prodnika in
rožnatega peščenega veziva (vz. L-2a),
V	prodniku vidimo usmerjeno teksturo. Zelo korodirana in povečini
nalomi j ena zrna kremena so redka. Veliko pa je vtrošnikov plagioklaza
in spremenjenega biotita. Plagioklaz je popolnoma sericitiziran. Na enem
samem mestu je ohranjenih v plagioklazu nekaj tankih lamel z negativnim
reliefom. Pripadajo albitu in so verjetno že sekundarna tvorba. Večji
vtrošniki plagioklaza so idiomorfni, manjši pa nepravilni in zelo resorbi-
rani. Biotit je izlužen, nastopa v izredno velikih zrnih (1 mm) in je prešel
v muskovit z močno limonitnim robom. Tudi okrog ostalih zrn pogosto
opazujemo limonitne robove. Osnova je mikrokristalna, nehomogeno limoni-
tizirana. V njej opazujemo drobna nalomljena zrna enake sestave kot
vtrošniki. Izstopajo neizraziti limonitizirani mikrokristalni litoidni frag-
menti. Vitroklastična struktura z aksiolitno strukturo fragmentov je delno
ohranjena le na enem mestu. Vse komponente kažejo izrazito lineaci j o.
Peščeno vezivo na kontaktu prodnika je drobno zrnato. Glavne kom-
ponente so kremen, mikrokristalni silikatni drobci, bogati s sericitom,
plagioklaz, muskovit in limonit. Sortiranost peščenega dela je srednja;
stalno opazujemo med drobnimi zrni posamezna večja. Zrna niso za-
obljena.
Prodnik iz Preserja, jugovzhodno od Kamnika
Prodnik je vijoličasto siv in ima megaskopsko vidne vtrošnike kre-
mena in plagioklaza.
Struktura kamenine je porfirska. Steklasta osnova je drobno rekrista-
lizirana (0,1 mm) in nehomogena, kar se najbolj odraža v neenakomerni
limonitizaciji in oblikah, povzročenih zaradi limonitizacije. Osnova je
zaradi sericitizacije in limonitizacije zelo motna. Vtrošniki so redki in
majhni (oligofirska in mikroporfirska struktura — do 0,2 mm); redkeje
dosežejo 1 mm. Pripadajo kremenu in plagioklazu. Večji vtrošniki kremena
so hipidiomorfni, nalomljeni in magmatsko korodirani. Manjši imajo za-
204
radi natalitve skoraj krožne preseke. Včasih so tudi kemično resorbirani.
Plagioklazi so redki, idiomorfni in popolnoma sericitizirani.
V	zbrusku vidimo neizrazito usmerjenost.
Kamenino sečejo tanke silikatne žilice. Potekajo prečno prek vtroš-
nikov in osnove, od katere se jasno ločijo, ker niso limonitizirane.
Prodni ki z območja Radeč
Prodniki v konglomeratu tega območja merijo do 8 cm. Analiziran
vulkanski prodnik je vzet na poti pri Sv. Janezu severno od Jatne v zelen-
kastem konglomeratnem peščenjaku. Ima do 5 mm velike in na videz
sveže vtrošnike glinencev. S preiskavo smo ugotovili, da so spremenjeni.
Zgoraj omenjeni vzorec (87) ima nepravilno razporejene vtrošnike plagio-
klazov. V osnovi je zaradi mestoma močnejše limonitizacije vidna neizra-
zita usmerjenost. Barva osnove je izrazito vijoličasta.
Tudi v zbrusku je usmerjena fluidalna tekstura še vidna, vendar je
že precej zabrisana. Osnova je mikrokristalna, zelo sericitizirana in limoni-
tizirana, nehomogena. V njej je veliko vključkov nepravilnih oblik, dolgih
do 0,3 mm, ki predstavljajo verjetno spremenjene plagioklaze.
Vtrošniki pripadajo kremenu in plagioklazu. Kremen je navadno
idiomorfen in včasih magmatsko korodiran. Ozek pas osnove ima pogosto
isto potemnitev kot zrna kremena. Pravilno orientirane sericitne luske
obrobljajo vtrošnike kremena.
Plagioklazi, ki, so izredno veliki, so nadomeščeni z zrni kalcita (do
0,2 mm) in drobnimi lamelami plagioklaza. Lamele so prečne na dolžino
zrn. Na enem mestu smo lahko izmerili na Fedorovem mikroskopu sestavo
lamel in ugotovili, da pripadajo albitu. Albitiziran vtrošnik prodnika iz
Radeč (vzorec 8102) vsebuje po podatkih merjenja 2 "/o an in pripada
čistemu albitu. Kot 2 V znaša +78», +85».
Limonit je v osnovi drobno dispergiran. Ob robovih vtrošnikov ga je
vedno nekaj več.
Drug prodnik (87/6100) je bolj svetlo umazano vijoličast. Ima zelo
nehomogeno, drobno, delno mikrokristalno, rekristalizirano steklasto
osnovo, polno mikrolitov sericita in limonita, ki dajejo kamenini barvo.
V osnovi so drobna, nelimonitizirana zrna kremena in kalcita zelo ne-
pravilnih oblik. Nastopajo tudi zrna limonita, ki merijo do 0,3 mm in
tvorijo včasih psevdomorfoze po kubičnem mineralu, verjetno magnetitu,
in po biotitu. Vtrošniki plagioklazov (nekaj desetink mm), ki imajo včasih
še ohranjene idiomorfne oblike, so popolnoma sericitizirani. Na nekaterih
zrnih plagioklazov se vidi, da so nanje delovali močni pritiski, ki so
povzročili močne paralelne razpoke, skoraj skrilavost.
V	kamenini nastopajo tudi litoidni fragmenti. En tak fragment je
mikrokristalen in vsebuje vtrošnike plagioklaza.
Kamenina ima nehomogeno tufsko in usmerjeno teksturo.
Na grebenu od Sopote proti Magolniku nastopa v zgornjem delu
grödena rdečkast peščenjak s konglomeratnimi vložki. V enem od teh
je bil najden zaobljen prodnik (8 z/6041) magmatske kamenine. Velikost
205
prodnika je 3 cm, njegova barva je vijoličasta. Megaskopsko vidimo v njem
paličasta svetlikajoča se zrna.
Pod mikroskopom je rekristalizirana osnova mikrokristalna. V njej
je drobno dispergiran limonit, ki daje kamenini barvo. Povsod v osnovi
vidimo tudi številne iglice in kvadratne preseke limonitiziranega minerala
(0,01 mm). Nahajajo se tudi v brezbarvnem paličastem mineralu, ki ima
nizke interferenčne barve in visok relief, V presekih, v katerih vidimo
slednice razkolnosti, ima pravo potemnitev. Kot 2 V je majhen, negativen.
Mineral je igličast, le izjemoma tvori dvojčična zraščenja. Verjetno pri-
pada apatitu. Akcesorno nastopa v kamenini tudi muskovit. Nekaj redkih
oglatih idiomorfnih in hipidiomorfnih zrn pripada kremenu in plagio-
klazu. Merijo do 0,3 mm in ne predstavljajo pravih vtrošnikov. Plagioklaz
je popolnoma sericitiziran.
Kamenina ni homogena niti po enakomerni rekristalizaciji osnove niti
po stopnji limonitizacije. Po načinu limonitizacije v bolj limonitiziranem
pasu sklepamo na nekdanjo klastično strukturo. Na enem mestu je zaradi
limonitizacije ohranjena tudi laminad j a. Seveda je prvotna struktura
zaradi rekristalizacije slabo ohranjena.
Primarni izdanki ignimbritov v Dolžanovi soteski
in vzhodneje proti Lomu
Primarni izdanki vijoličaste efuzivne kamenine so vzhodno od Tržiške
Bistrice pogostni. Stratigrafski položaj teh izdankov ni popolnoma jasen.
Najlepši izdanek smo našli ob samem potoku nad papirnico. Leži pod
werfenskimi skladi. Tik nad izdankom opazujemo nanos dolomitnih
drobcev. Zahodno od Tržiške Bistrice vulkanski izdanek nima nadalje-
vanja. Sam izdanek daje meter velike bloke, ki jih najdemo v potoku
Tržiške Bistrice. Iz teh blokov in izdankov, ki smo jih našli vzhodneje
proti Lomu, smo naredili nekaj preparatov in eno kemično analizo.
Primarni izdanek ob Tržiški Bistrici ima megaskopsko vidno fluidalno
teksturo. Vsebuje na oko vidne svetlikajoče se in prstene plagioklaze, ka-
terih količina na različnih mestih ni enaka. Vsi vtrošniki so zaradi limoni-
tizacije rahlo vijoličasti. V kamenini opazujemo mestoma tudi posamezne
luske muskovita.
Neenotna tekstura se kaže megaskopsko tudi v litoidnih fragmentih
v osnovni masi kamenine. Večji fragmenti so močneje limonitizirani, dru-
gačne strukture, usmerjenost pa opazujemo tudi v njih. Merijo od 1 do več
centimetrov in so ostrorobi.
Na odžaganem in zglajenem preseku enega od blokov pa vidimo, da je
kamenina sestavljena iz litoidnih fragmentov, ki so precej manj limoniti-
zirani kot osnova. Pravokotno na smer toka so vsi sploščeni in usmerjeni;
v preseku paralelno toku pa ne opazujemo linead je. Fragmenti merijo od
1 mm do 1,5 cm. Verjetno predstavljajo drobce rekristaliziranega in stisnje-
nega plovca, ki ne vsebuje več zračnih votlinic. Številne lečice stisnjenih
litoidnih fragmentov plovca v drobno zrnati osnovi predstavljajo struk-
turo, imenovano »piperno«. Vzorec je močno metamorfoziran (žar j en).
Predstavlja tipično megaskopsko sliko ignimbrita (7. si.).
206
v vseh pregledanih preparatih primarnih magmatskih izdankov je
jasno izražena fluidalna tekstura in porf irska struktura, ki je oligof irska
in povečini mikroporf irska (8. sL). Vtrošniki merijo povečini nekaj desetink
milimetra, le zelo redko do dva milimetra. V nekaterih zbruskih opazu-
jemo tudi litoklastično strukturo.
Fluidalna tekstura je poudarjena z različno drobno rekristalizacijo
pasov steklaste osnove, z njihovo različno limonitizacijo, v orientaciji
mikrokristalnih litoidnih fragmentov ter v paralelnih nizih plagioklazov.
Redkeje so posamezni vtrošniki plagioklazov prečni na nekdanji tok
magme.
V	zbruskih vidimo, kako se je tok magme umikal vtrošnikom in lito-
idnim fragmentom ter je posamezne kristale, ki so bili v plastičnem stanju,
tudi rahlo ukrivil.
V	paralelne nize so vključeni tudi drobno zrnati nepravilni pasovi
kremena, ki niso limonitizirani.
Na redkih mestih so ohranjeni usmerjeni, a zelo slabi sledovi vitro-
klastične strukture (vz. 5931, 9. si.). Steklasti delci so zelo drobni (pod
0,1 mm), rekristalizirani in popolnoma sploščeni. Isti vzorec vsebuje tudi
številne le rahlo limonitizirane, popolnoma sploščene, rekristalizirane
litoidne fragmente (nekaj desetink mm velike) brez vsake strukture in
z nepravilnimi kontakti z osnovno maso, ki na samem kontaktu skoraj
zvezno preidejo v osnovo.
V	enem zbrusku pa smo opazovali sferično strukturo rekristalizirane
osnove litoidnega drobca. Premer sferulita je znašal največ 0,1 mm.
V	preiskanih vzorcih je vitroklastična struktura povečini zabrisana.
Nekateri vzorci zelo sliči j o kameninam, nastalim iz tekoče magme. Vendar
rekristalizirani pasovi, opazovani v zbrusku, niso kontinuirni, kar je zna-
čilno za tekočo lavo.
V	zbruskih primarnih izdankov tega območja nismo opazovali kreme-
novih vtrošnikov, temveč samo plagioklaze. Kremen se nahaja le v osnovi.
V njej vidimo tudi nekaj zrn kalcita in redka zrna biotita. Vtrošniki
plagioklazov so idiomorfni, hipidiomorfni; so poedinci ali pa tvorijo dvoj-
čična in lamelama zraščenja. Pogosto so zelo spremenjeni: sericitizirani,
kalcificirani, nadomeščeni z drobno zrnatim kremenom, delno kaolinizirani
in po razpokah limonitizirani. Redki vsebujejo iglice apatita.
V	nekaterih zbruskih smo našli tudi popolnoma sveže plagioklaze in
smo jih preiskali pod Fedorovim mikroskopom; pripadajo albitu. Procent
anortita se približuje vrednosti O "/o. Kot 2 V kaže majhna odstopanja
v pozitivno ali negativno smer od 90®.
Odlomki v osnovi te magmatske kamenine so različne strukture. Po-
večini so močno limonitizirani, megaskopskih in tudi mikroskopskih di-
menzij. Drobci se ločijo po bolj ali manj nepravilni limonitizaciji. Nekateri
vsebujejo paličaste ali ploščate spremenjene idiomorfne plagioklaze in
zrna kremena. V teh fragmentih struktura ni vedno usmerjena. Iz naj-
večjega fragmenta smo naredili preparat. Pregledani vključek je mikro-
kristalen, limonitiziran in homogen. Le koncentracija plagioklazov ni po-
vsod enakomerna. Plagioklazi so redki, drobni, paličasti in dvojčični.
Povečini ne presežejo dolžine 0,2 mm. Delno so sveži delno spremenjeni:
207
sericitizirani in kalcificirani. Po podatkh merjenja pod Fedorovim mikro-
skopom pripadajo albitu.
Na področju Loma smo našli poleg izdankov, podobnih onim v Dol-
žanovi soteski, še poseben različek. Kamenina je delno vijoličasta delno
pa zaradi redukcije zelenkasta. V obeh različno obarvanih delih je vidna
fluidalna tekstura, ki je zlasti izrazita zaradi nepravilno oblikovanih,
a v glavnih potezah podolgovatih geod, ki so zapolnjene ob robu z brez-
barvnim mikrokristalnim kalcedonom, kateremu sledi mikrokristalen pas
izrazito zelenega klorita. V največjih geodah, kjer so ti pojavi najlepše
vidni, pa je center zapolnjen z rumeno zelenim žarkovito vlaknatim raz-
ličkom klorita. Geode merijo od 0,1 do 1 mm in niso enakomerno kon-
centrirane.
Rekristalizirano kriptokristalno steklo osnove tega vzorca ima še
ohranjene ostanke perlitske strukture. Koncentrične razpoke so rahlo
limonitizirane in zato izrazitejše. Plagioklazi so redki, drobni. Pojavljajo
se v osnovi v obliki tankih letvic s skoraj paralelno potemnitvijo in para-
lelno usmerjenostjo. Usmerjenost sega prek razpok, značilnih za perlitsko
strukturo. V kamenini vidimo tudi posamezne velike vtrošnike plagio-
klazov, ki so po kotu potemnitve srednje kisli. So dvojčični, lamelami,
sveži in delno spremenjeni, kalcificirani in kaolinizirani. Eno zrno je
conarno.
Kamenina je ignimbrit s perlitskimi razpokami. Nehomogena struktura
je izrazita, lineacija je ohranjena.
Analiziran primarni izdanek vijoličaste efuzivne kamenine v Tržiški
Bistrici pripada kremenovemu keratofirju oziroma predstavlja prehoden tip
med riolitom in kremenovim latitom.
Mikroskopsko in kemično se pregledani prodniki in primarni izdanki
delno razlikujejo. Mikroskopske karakteristike se skladajo z nekaterimi
karakteristikami ignimbritov, nekatere pa so skoraj popolnoma zabrisane.
K prvim spada eotaksitska tekstura, perlitska struktura in številni litoidni
fragmenti v tekoči masi. Nekdanjo vitroklastično strukturo pa lahko
domnevamo le na redkih mestih v zbruskih.
Prodnikov, ki bi bili mineraloško enaki primarnim izdankom v grö-
denskih konglomeratih in peščenjakih v Dolžanovi soteski, nismo našli.
Glavna razlika je v vtrošnikih kremena in plagioklazov. V prodnikih
opazujemo vtrošnike kremena, v primarnih izdankih pa le plagioklaze.
Razlika v sestavi med prodniki v Dolžanovi soteski in primarnimi izdanki
dokazuje samo to, da med prodniki ni erozijskih fragmentov raziskane
primarne ignimbritne plasti. V prodnikih z drugih lokacij pa smo pogosto
opazovali od vtrošnikov le plagioklaze, ki pa so bili povečini popolnoma
spremenjeni in zato nedoločljivi.
Zaradi tektonske kompliciranosti terena ni možno določiti stratigraf-
skega položaja in s tem časa nastanka primarnih ignimbritnih izdankov.
Po litoloških in mineraloško-petrografskih značilnostih lahko domnevamo,
da izhajajo prodniki v grödenskih sedimentih iz bližnjih, podobnih, a sedaj
prekritih izdankov. Grödenske plasti so skoraj v neposrednem kontaktu
s primarnimi magmatskimi izdanki, ki zaradi tega v dobi sedimentacije
grödenskih plasti niso bili podvrženi eroziji in izhajajo grödenski frag-
208
1. si. Vzorec 12-a DS — grödenski peščenjak, Dolžanova so-
teska. Kataklaza lepo vidna in se kaže v rekristalizaciji snovi
zrna v razpoki in podaljšku prvotnih zrn v tanke lezike, ki
segajo prek njihovega oboda. Nikoli X, pov. 67 X
Fig. 1. Sample 12-a DS — Photomicrograph of the lower per-
mian sandstone (gröden) from Dolžanova soteska. Quartz
grains are cataclasticaly deformed. Polars crossed, 67 X
2. si. Vzorec C-1 — prodnik ignimbrita, Crni vrh, Skofja Loka.
Lepo ohranjena vitroklastična neusmerjena tekstura in aksio-
litna struktura. Nikoli //, pov. 67 X
Fig. 2. Sample C-1 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Crni vrh near Skofja Loka. Vitroclastic and axio-
lithic structures are well represented. Polars not crossed, 67 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
3.a si. Vzorec P-98 — prodnik ignimbrita, Pohorje. Značilne so
krožne razpoke v vtrošnikih kremena. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 3a. Sample P-98 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje. Circular crackes in the quartz pheno-
crysts. Polars crossed, 28 X
3.b si. Vzorec P-98 — prodnik ignimbrita, Pohorje. V osnovi
tega vzorca je tudi še ohranjena perlitska struktura. Nikoli X,
pov. 28 X
Fig. 3b. Sample P-98 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje showing perlithic structure. Polars
crossed, 28 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
4. si. Vzorec P-38-e — prodnik ignimbrita, Pohorje. Slabi
ostanki vitroklastične strukture, bolje vidni brez analizatorja
kot z njim. Nataljeni vtrošniki kremena. Nikoli //, pov. 28 X
Fig. 4. Sample P-38-e — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje. Rather advanced distortion of welded
tuff structures. Embayed quartz phenocrysts. Polars not
crossed, 28 X
5. si. Vzorec P-65 — prodnik ignimbrita, Pohorje, Litoklastična
struktura. Delno je vidna vitroklastična struktura osnove.
Nikoli //, pov. 28 X
Fig. 5. Sample P-65 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje, Lithoclastic texture. Vitroclastic struc-
ture partly preserved. Polars not crossed, 28 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
6. si. Vzorec C-1 — prodnik ignimbrita, Crni vrh, Škof ja Loka.
Vidna sta usmerjenost vitroklastične strukture in nataljen
vtrošnik kremena. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 6. Sample C-1 — Photomicrograph of a welded tuff pebble
from Crni vrh showing the vitroclastic structure and a large
quartz phenocryst slightly embayed. Polars crossed, 28 X
7. si. Posnetek primarnega vzorca ignimbrita iz Dolžanove soteske. Vidni
so številni litoidni fragmenti z linearno orientacijo. Pov. 1,5 X
Fig. 7. Photograph of a hand specimen of a welded-tuff from Dolžanova
soteska. There are many rock fragments with a lost pumice structure, 1,5 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
8. si. Vzorec primarnega izdanka ignimbrita, Dolžanova so-
teska. Lepo vidna usmerjenost osnove, v osnovi nekaj zrn
plagioklaza. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 8. Photomicrograph of the outcrop of welded tuff in
Dolžanova soteska. Prefered orientation like a flow rock of
the basis containing some small plagioclase phenocrysts.
Polars crossed, 28 X
9. si. Vzorec 5931 — primarni izdanek ignimbrita, Dolžanova
soteska. Zaradi rekristalizacije je vidna le še slabo ohranjena
vitroklastična struktura. Nikoli X, pov. 67 X
Fig. 9. Sample 5931 — Photomicrograph of the outcrop of
welded tuff in Dolžanova soteska. Due to recristalization and
extreme stretching a badly preserved vitroclastic texture is
to be seen. Polars crossed, 67 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
menti vulkanskih prodnikov iz drugih, nekoliko bolj oddaljenih, sedaj
prekritih izdankov. Vendar morajo izhajati prodniki magmatskih kamenin
v grödenskem konglomeratu v Karavankah iz bližine, saj so precej veliki
in nekateri slabo zaobljeni.
Kemične analize prodnikov in primarnega izdanka ignimbritov
Kemično smo analizirali več prodnikov ignimbritov in vzorec pri-
marnega izdanka. Izbirali smo med takimi vzorci, ki so v mikrokristalni
osnovi vsebovali samo kremenove vtrošnike ali pa tudi še delno ohranjene
plagioklaze, določljive pod Fedorovim mikroskopom, kajti popolnoma
svežih plagioklazov v pregledanih vzorcih ni. Analiza je pokazala, da so
kamenine skoraj brez izjeme močno sekundarno spremenjene, saj v ne-
katerih NaoO in K2O sploh nista več prisotna.
Kemično sestavo analiziranih vzorcev kaže 2. tabela. Izračunali smo
njihovo normativno sestavo in formulo CIPW. Vzorca 7/1 DS, ki je najbolj
spremenjen, nismo podrobneje raziskovali.
Tudi za vzorec P-38 e, v katerem smo lahko izmerili nekaj zrn orto-
klaza, nam pokaže kemična analiza, da je zelo spremenjen (C je visok).
V osnovi morata prevladovati kremen in sericit. T r ö g e r (1935) podaja
za enako kemično sestavo popolnoma drugačno mineraloško sestavo konč-
nega produkta granitno pegmatitnega diferenciata, kar ne ustreza pogojem
nastanka analiziranega vzorca.
Od analiziranih prodnikov je najmanj spremenjen vzorec 9023 iz Raz-
bor j a. Daje nam podatek za riolit. Po Niggliju pripada aplitno gra-
nitni magmi (pacifični tip). V tem vzorcu nastopajo vtrošniki kremena,
ortoklaza in anortoklaza. Osnova je mikrokristalna. Količina C doseže
samo 4,7 "/0. Po Trögerju pripada kremenovemu porfirju.
Formula CIPW je naslednja: I, "3, 1, "3
Kamenina pripada ignimbritnemu riolitu. Izraz kremenov porfir se
uporablja za predterciarne riolite (liparite).
Primarni izdanek ignimbrita ob Tržiški Bistrici v Dolžanovi soteski
ni zelo spremenjen (C = 3,9 "/0). V mikrokristalni osnovi vsebuje vtrošnike
albita. Po normativni sestavi je zastopanega več ortoklaza kot albita, ki
se mora nahajati v osnovi. Po Trögerju ustreza analiza kremenovemu
keratofirju, po Niggliju pa nordmarkitni magmi (atlantski tip). Po
Rosenbuschu (1923) spada kremenov keratofir k skupini riolita
(liparita). Le redko vsebuje več KoO kot NajO, kar pa opazimo prav v na-
šem primeru. Zelo se približuje kamenina tudi normalni granitni magmi
(pacifični tip). Delno ustrezajo Nigglijevi parametri tipu adamellitne
magme. S tem prehaja kamenina h kremenovim latitom (granodioritom).
14 — Geologija 8	209
Formula CIPW za analizirani vzorec je I, 4, 1, 2 (3).
Značilnosti ignimbritov
Pregledani prodniki grödenskih konglomeratov iz različnih delov Slo-
venije so fragmenti denudiranih vulkanskih skladov. Razen nekaj manjših
golic, primarnih izdankov teh vulkanskih skladov nismo našli, kar je
poleg njihove močne rekristalizacije povzročalo težave pri določanju.
Pregledali smo skoraj vse vzorce prodnikov, kar smo jih našli. Vsi kažejo
določene enake značilnosti, na podlagi katerih smo prišli do sklepa, da
pripadajo denudiranim ignimbritom, v manjši meri morda delno tudi
denudiranim lavinim plastem skrajno kislega diferenciata magme. V an-
gleški literaturi se ignimbriti imenujejo welded ash-flow tuffs.
Navedli bomo glavne značilnosti ignimbritov po članku Clarence
S.Ross in Robert L.Smith (1961).
Ignimbriti so kamenine, ki so nastale iz tekočega piroklastičnega ma-
teriala. Predstavljajo zadnjo in površinsko fazo vulkanizma. V trenutku,
ko bi morale plinske eksplozije potisniti maso lave iz vulkanskega žrela,
je ta v posebnih fizikalno-kemičnih pogojih razpadla v drobce steklastega
pepela. Vsak drobec je bil obdan s tanko plastjo plina. Pod vplivom tež-
nosti so se viskozne mase teh drobcev, obdanih s plinom, hitro, enako-
merno in neslišno raztekale. Vršile pa so se stalne eksplozije izhajajočih
plinov. Geologi so imeli priložnost opazovati tak izbruh lave na Mont
Peléeju na otoku Martinique in drugod.
Plinska izolacija okrog drobcev stekla je zadrževala toploto. Steklasti
drobci tipične oblike črke V ali Y so se zvarili z lastno toplotno energijo.
Pojav varjenja je bolj ali manj izrazit. Jakost pojava varjenja tufov je
odvisna od prvotne temperature magme, od disperzije toka, izolacije plasti
pepela in vpliva lahko hlapnih snovi. Hitrost toka mora biti zelo velika,
da se ohrani visoka temperatura magme.
Pojavi medsebojnega strjevanja so enaki sintranju; varjenje pospešu-
jejo: prisotnost lahko hlapnih snovi, velik pritisk v sistemu, neposreden
kontakt med delci, tečenje, primerna temperatura in viskoznost ter po-
vršinska napetost. Našteti faktorji so med seboj povezani.
Pod vplivom zgornjih mas so se spodnji delci stekla lahko tudi po-
polnoma sploščili, zabrisali prvotno strukturo in so zelo podobni strukturi
tekoče lave, ki pa je povečini bolj homogena.
Med pregledanimi vzorci smo našli tudi takšne, ki so imeli lepo ohra-
njeno vitroklastično strukturo, v kateri ni bilo močnih sekundarnih spre-
210
memb. Zato smo sklepali tudi pri močno stisnjenih in rekristaliziranih
vzorcih, da so istega nastanka in ne predstavljajo rekristalizirane tekoče
magme. Torej njihova struktura ni prava fluidalna, temveč psevdoflui-
dalna. Pri tem sklepu smo se opirali tudi na literaturne podatke (Studi e
ricerche della Divisione geomineraria, različni zvezki), po katerih so na-
stajala v atezinski fazi v sosednji Italiji primarna obsežna ležišča ignim-
britov. V Avstriji, severno od naših krajev, so izdanki podobnih kamenin,
ki so zelo verjetno tudi tam nastopali, danes povečini prekriti z mlajšimi
sedimenti ali pa denudirani. V centralnem gorovju Nemčije (Thüringija)
so v spodnjem permu med drugimi efuzivnimi kameninami znani tudi
ignimbriti.
Značilnosti ignimbritov, ki jih opazujemo na terenu, so: njihov velik
obseg in debelina, njihovi odnosi do mlajših izlivov in varjenje drobcev
in plasti, razpokanost, erozijske oblike, vključki tujega materiala, predvsem
plovca, rekristalizacija stekla in odnos do izvornega področja materiala.
Izdanki nad Tržičem predstavljajo manjša nahajališča teh kamenin. Nji-
hovi fragmenti pa se pojavljajo v obliki prodnikov in kot detritus v grö-
denskih peščenjakih in konglomeratih.
Karakteristike ignimbritov, ki jih opazujemo pod mikroskopom, dajo
važne podatke o njihovi genezi. Ignimbritni tufi se ločijo od običajnih
tufov, ki imajo prav tako vitroklastično strukturo, po tem, da niso sorti-
rani, ter da so varjeni in močno prekristaljeni. Vsebujejo številne frag-
mente plovca. Sploščene pore plovca imajo navadno obliko cevčic, kar
povzroča njihovo protasto strukturo. Fragmenti plovca so vsebovali več
plinskih snovi in so bili zato bolj plastični od ostale mase.
Ignimbriti imajo navadno zelo dobro izraženo fluidalno, oziroma pra-
vilneje, eotaksitsko teksturo (follaci j o), ki jo povzroča pritisk zgornjega
dela mase in ustvarja paralelno orientacijo sploščenih steklastih in lito-
idnih drobcev. Fluidalno teksturo oziroma foliacijo lahko zamenjamo
z lineaci j o tekoče magme. Vendar je v ignimb ritih pogosto vidno razte-
zanje in ovijanje plastičnega materiala. Zaradi rekristalizacije je ovijanje
marsikje ohranjeno le ob ovirah, ki jih predstavljajo vtrošniki in litoidni
drobci. Prvotna struktura je marsikje še pred rekristalizacijo močno za-
brisana. Prav to pa na videz lahko povzroči v skrajni meri podobnost
tekoči lavi. Ce je piroklastična struktura popolnoma zabrisana, je ista
kamenina na enem mestu lahko podobna tekoči lavi, na drugem pa tufom.
Ignimbriti vsebujejo navadno vtrošnike in različne litoidne frag-
mente. Za ignimbrite kisle sestave so značilni vtrošniki plagioklazov,
kremena in malo biotita ter magnetita. Konture plagioklazov so redko
popolnoma idiomorfne, navadno so hipidiomorfne. Vidimo nalomljene
robove; redkeje so robovi okrogli in nepravilno natalj eni. Tudi vtrošniki
kremena so le redko popolnoma idiomorfni, navadno so hipidiomorfni,
kažejo zaobljenost in sledove magmatske korozije, podobno kot vtrošniki
efuzivnih kamenin.
Ignimbriti so bogati z vključki vseh vrst kamenin, ki jih je tok tufa
srečeval. Drobci so megaskopskih in mikroskopskih dimenzij. V močno
žarjenih tufih se fragmenti ločijo le še pod mikroskopom, v manj žarjenih
pa megaskopsko.
211
Usmerjenju, obremenitvi in varjenju pepela toka tufov je sledila
devitrifikacija in rekristalizacija. Popolna rekristalizacija je lahko povsem
zabrisala prvotno strukturo. Rekristalizirana zrna imajo lahko različno
velikost. Navadno so predrobna, da bi jih lahko določili pod mikrosko-
pom, zato se raziskujejo le rentgensko. Običajni produkti rekristalizacije
so tridimit, kristobalit in ortoklaz.
Rekristalizacija v notranjosti fragmentov stekla se je vršila v obliki
tankih iglic. Kristali glinenca in kristobalita so rasli v obliki iglic z obeh
robov drobcev stekla. Igličasti minerali z obeh robov se v središču drobca
stikajo. Stična ploskev se pod mikroskopom opazuje kot temna črta (2. sL).
Ta način kristalizacije imenujemo aksiolitno strukturo, ki je po litera-
turnih podatkih ena od karakteristik ignimbritov. V vitroklastičnih drob-
cih, ki so se usedali pri piroklastičnih izbruhih v obliki vulkanskega
dežja, še niso opazili te vrste rekristalizacije.
V	ignimbritih je pogostna sferoidalna tekstura rekristaliziranega
stekla: iglice plagioklaza in kristobalita so razporejene sferično (3. sL).
V	ignimbritih so geode redke, čeprav je prvotna magma bogata z
lahko hlapnimi snovmi.
Tok žar j enih tufov je zelo viskozen; ko odda večino lahko hlapljivih
snovi, postane popolnoma tog.
Analizirani prodniki kažejo pod mikroskopom značilnosti ignimbritov.
Močni pritiski na te kamenine med njihovim nastajanjem in rekristalizacija
so njihove značilnosti marsikje zabrisali. Poleg tega moramo upoštevati,
da to niso fragmenti mladih, temveč paleozojskih izbruhov magmatskih
kamenin in so prestali močne sekundarne spremembe.
Glavne značilnosti, ki smo jih opazovali v pregledanih vzorcih tufov
pod mikroskopom, so:
1.	Tuf ski fragmenti niso sortirani. Fragmenti stekla so veliko bolj
drobni od vtrošnikov in vključkov litoidnih vulkanskih drobcev.
2.	Neenakomerna velikost vtrošnikov, ki so povečini hipidiomorfni,
nalomljeni in močno magmatsko nataljeni. Vtrošniki plagioklazov so včasih
plastično ukrivljeni. Navadno sta velik in manjši vtrošnik drug poleg
drugega. Maksimalna velikost vtrošnikov je 6 mm. Kremenovi vtrošniki
so večji kot glinenčevi.
3.	Značilna je oblika steklastih drobcev pepela (V ali Y), ki je na-
vadno že popolnoma zabrisana. Še redkeje smo lahko opazovali v drobcih
stekla aksiolitno strukturo. Povprečna velikost drobcev stekla je 0,1
do 0,2 mm.
4.	Značilna je rekristalizacija osnove ob vtrošnikih kremena v isto
optično orientacijo, kot jo imajo zrna kremena.
5.	Fluidalna tekstura, pravilneje psevdofluidalna oziroma eotaksitska,
poudarjena z različno stopnjo rekristalizacije in limonitizacije posameznih
pasov, z nizanjem vtrošnikov in fragmentov v vrste. Vrtinčenje osnovne
mase in njeno ogibanje pred ovirami, ki jih predstavljajo vtrošniki in
litoidni fragmenti.
6.	Številni mikrokristalni litoidni fragmenti, ki pa so le redko ohranili
notranjo strukturo, značilno za plovec.
212
7.	Sí'erulitna tekstura rekristalizirane osnove.
8.	Glavne mineraloške značilnosti so: Od vtrošnikov nastopa v kara-
vanških prodnikih samo kremen, v prodnikih z drugih lokacij pa samo
plagioklaz ali pa plagioklaz in kremen skupaj. Od glinencev so zastopani
samo kalijevi. Na Fedorovem mikroskopu smo lahko merili le 3 preparate.
Navadno so plagioklazi popolnoma spremenjeni v sericit, kalcit in kremen
ali nadomeščeni s sekundarnim albitom. Biotit je redek, navadno limoni-
tiziran. Vzorci brez vtrošnikov so redki. Osnova je mikrokristalna, sericiti-
zirana in limonitizirana; pod mikroskopom ni natančneje določljiva.
Megaskopske značilnosti pregledanih prodnikov:
1.	So vijoličasti zaradi prisotnosti železovih hidroksidov v osnovi, le
zelo redko so zaradi redukcije vijoličasto sivi.
V grödenskih peščenjakih smo pogosto opazovali kloritiziran zelen
vulkanski detritus. Prodnika take barve pri profiliranju nismo našli.
V pohorskem peščenjaku (P-107) smo našli en sam večji (3 mm) zelenkast
vulkanski fragment s porfirsko strukturo.
2.	Analizirani prodniki ignimbritov so bili najdeni v vseh horizontih
grödena od najnižjega do najvišjega. Najbolj številni pa so v konglome-
ratnih plasteh grödenskih skladov Karavank in Pohorja.
3.	Velikost prodnikov znaša povečini nekaj cm, maksimalna dolžina
je 20 cm. Navadno so zaobljeni, našli pa smo tudi nezaobljene. Velikost in
nezaobljenost prodnikov dokazujeta relativno kratek transport.
Kemične značilnosti pregledanih prodnikov:
Kemična analiza daje v soglasju z mineraloško podatek, da pripadajo
kamenine riolitski skupini (kremenov porfir) in prehajajo h kremenovim
latitom. Vsi vzorci so že močno sekundarno spremenjeni, nekateri celo
ne vsebujejo več alkali j, čeprav smo vzorce za analizo izbrali med takimi,
ki vsebujejo veliko vtrošnikov kremena brez vtrošnikov plagioklaza,
oziroma vsebujejo vtrošnike kremena in delno ohranjene plagioklaze, ki
smo jih še lahko določili.
Manjše primarne izdanke ignimbritov smo našli samo v Dolžanovi
soteski in vzhodneje proti Lomu. So premajhni (površina nekaj 10 m^), da
bi na njih lahko ugotavljali terenske značilnosti ignimbritov. Kamenine
so zelo rekristalizirane. Vendar imajo jasno (že megaskopsko vidno)
psevdofluidalno teksturo. Vsebujejo številne litoidne mikrokristalne frag-
mente s porozno strukturo, kar je značilnost ignimbritov. Vitroklastično
strukturo na redkih mestih lahko samo domnevamo. Po kemični in mine-
raloški analizi pripada primarni izdanek riolitu (kremenovemu kerato-
firju) in prehaja h kremenovemu latitu.
• Diabaz v grödenskih skladih
Primarne izdanke diabaza v grödenskih sedimentih smo našli na treh
mestih: pri Mlaki, na Jezerskem in na Pohorju.
213
Diabaz iz Mlake ob Blegoški cesti
Pri Mlaki smo v nekaj 100 m širokem pasu grödenskih peščenjakov,
ki leže na karbonskih sedimentih, našli številne manjše izdanke diabaza.
Pas grödenskih peščenjakov poteka v smeri NNE in je vklenjen v domnev-
nem prelomu. Največje leče diabaza v tem pasu merijo v premeru nekaj
10 m; nastopajo pa tudi posamezni metrski izdanki. Diabaz se pojavlja
samo v rdečem grödenskem peščenjaku, v katerega je vgneten. Ob Ble-
goški cesti nad vasjo Mlaka, kjer smo videli najbolj jasno lego manjšega
izdanka diabaza v grödenskih sedimentih, prehaja diabaz na kontaktu
v drobno zrnat sljudnat zelen skrilavec in peščenjak, ter šele nato nastopi
drobno zrnat rdeč sljudnat peščenjak. Meje so ostre; plasti peščenjaka
padajo na tem mestu v smeri 10"/80®; sečejo jih paralelne razpoke s smerjo
60V50", ki potekajo preko peščenjaka in diabaza. Žila diabaza je konkor-
dantna s peščenjaki; spodnja meja pa ni vidna.
Diabazovi izdanki vsebujejo ponekod številne izlužene geode. Pod
mikroskopom vidimo, da so na obodu zapolnjene z mikrokristalno snovjo
kalcita in klorita, središče pa je povečini zapolnjeno s kloritom.
Diabaz v grödenskem peščenjaku je kloritiziran in albitiziran. Imeno-
vati ga moremo spilit. Tudi albitizirani plagioklazi so zaradi močne tekto-
nike navadno sekundarno spremenjeni. Pregledali smo več vzorcev. Lep
izdanek diabaza ob cesti nad vasjo Mlaka je sekundarno spremenjen
(vzorec 6 M), zato podajamo opis še precej svežega diabaza z drugega
mesta.
Vzorec 4 M/5940 je temno zelen, zrnat, kompakten in reagira
s HCl. Preprezajo ga do 5 mm široke karbonatne žile. Vzorec je vzet na
primarnem izdanku, majhni leči v rdečem peščenjaku. V zbrusku vidimo,
da ima kamenina ofitsko strukturo. Med letvastimi glinenci nastopajo
krpe klorita, ki predstavljajo spremenjen femični mineral. Dve nekoliko
večji zrni plagioklaza kvadratne oblike predstavljata nekaka vtrošnika.
Poleg klorita nastopa v osnovi tudi kalcit, ki je produkt albitizacije ka-
menine. Precej je tudi neprosojnega kovinskega minerala, ki ima kva-
dratne in trikotne oblike.
Glinenci so dvojčični, letvasti in merijo po nekaj desetink mm. So
relativno sveži, vendar opazujemo v njih rahlo motnost in luske sericita.
Meritve glinencev pod Fedorovim mikroskopom pokažejo, da vsebujejo
zelo nizek procent anortita (od O do 7 "/o); ker je Beckejeva črta glinencev
negativna, pripadajo zrna albitu. Kot 2 V se približuje 90® in je vedno
pozitiven.
Kamenina je spilitiziran diabaz.
Lep izdanek nad Mlako smo, kot smo že omenili, preiskovali zaman,
ker je popolnoma spremenjen, pač pa smo v tem izdanku na kontaktu
lahko sledili spremembam v peščenjaku.
Pregledali smo skrilav zelen peščenjak z neposrednega kontakta, zelen
peščenjak, oddaljen od kontakta ca. 2 dm, in rdeč peščenjak (vzorec 6 M).
Peščenjaki so drobno zrnati in dobro sortirani, kar je sploh značilnost
grödenskih peščenjakov s tega območja.
214
Vzorec z neposrednega kontakta se odlikuje po veliki količini klorita,
ki ima zaradi skrilavosti kamenine usmerjeno lego. Ostali komponenti sta
mikrokristalna glinasta snov in kalcit. Detritičnih zrn je malo in pripadajo
kremenu in redkim kislim plagioklazom (skupaj ca. 10 "/o).
V	nekaj dm oddaljenem zelenem peščenjaku pa prevladujejo mikro-
kristalna zrna, ki se težko ločijo od preperelih glinencev. Okrog 25 "/o
površine predstavlja kremen. Tudi v tem vzorcu je precej klorita in
muskovita.
V	drobno zrnatem rdečem peščenjaku, ki tvori ovoj okrog vseh teh
plasti, pade količina kremena in se poveča količina kalcita. Redki plagio-
klazi so kisli, povečini spremenjeni. Relativno veliko je muskovita in
klorita.
Iz navedenih popisov sledi, da se sestava grödenskih peščenjakov ob
kontaktu z diabazi nekoliko spremeni. Ta pojav si razlagamo na dva
načina. Spremembe so lahko sekundarnega značaja — predvsem pojav
kalcitizacije in kloritizacije, ki je tudi v diabazih zelo izrazit. Lahko pa
so te komponente delno tufske.
V	karbonskih sedimentih nismo našli diabaza. Po tem sklepamo, da je
starost diabaza zelo verjetno permska.
Diabaz severozahodnega Pohorja
Diabaz na Pohorju je prestal, podobno kot oni pri Mlaki, precejšnjo
dinamično metamorfozo in je navadno skrila v. Zaradi procesov metamorfoze
so bile povzročene tudi močne sekundarne spremembe, predvsem kloriti-
zacija. Vsi pregledani vzorci so močno albitizirani in s tem v zvezi kalcifi-
cirani in epidotizirani. V žilicah pa sta se pogosto izkristalizirala kremen
in avtigen kisel plagioklaz.
Eden od pregledanih vzorcev (P-59), ki je sicer popolnoma kloritiziran
in kalcificiran, ima še lepo vidno mikrobrečasto teksturo.
V	vzorcih, ki niso popolnoma spremenjeni (P-30 a/8809 in P-54 b,
ima celotna kamenina drobno zmato oziroma debelo zmato ofitsko struk-
turo. V nekaterih vzorcih nastopajo relativno sveži vtrošniki plagioklazov,
Plagioklazi so dvojčični, pod vplivom tektonike so pogosto upognjeni.
Njihova sestava ustreza albit-oligoklazu. Količina anortita, zmerjena na
Fedorovem mikroskopu, se giblje okrog 10'"/o. Pri merjenju kota 2 V smo
zmerili lahko obe potemnitvi le na dveh zrnih in dobili podatek:
2 V = +89», 2 V = 90».
V	nekaterih vzorcih vidimo nepravilne oblike, zapolnjene z žarkovno
vlaknatim kloritom in tudi s kalcitom.
Diabaz sečejo žilice kremena z limonitom, kalcita in klorita. V njih
opazujemo tudi avtigen kisel plagioklaz. Zrna klorita so uškriljena. Zrna
kalcita so izometrična in rekristalizirana, ali pa zelo razpotegnjena,
upognjena, z značilnimi lamelami in dvojčičnimi prerivi.
Akcesorno nastopa neprosojen kovinski mineral. V tektonsko uškri-
1 j enih različkih so ti minerali zelo drobni, v grobo zrnatih pa veliki,
kvadratnih in najedkanih oblik. Verjetno pripadajo magnetitu in ilmenitu.
215
Na Pohorju so izdanki diabaza v nejasnem položaju proti grödenskim
plastem. V filitih, ki tvorijo podlago grödenu, so njihovi izdanki zelo
številni. V samem grödenu pa jih opazujemo mogoče delno zaradi paleo-
reliefa ali pa so vanj vrinjeni tektonsko. Po mineraloški sestavi je diabaz
Pohorja podoben diabazu pri Mlaki.
Diabaz iz okolice Jezerskega (Karavanke)
V	Karavankah, v okolici Jezerskega, najdemo diabazove izdanke v
grödenskih sedimentih ali pa v zgornjepermskem dolomitu. V dolomitni
breči iste formacije so bili najdeni drobci diabaza. Starost erupcije diabaza
bo dokazana šele, ko bo na podlagi fosilov določena starost zgornjeperm-
skega dolomita.
Po strukturi in mineraloški sestavi se diabaz v okolici Jezerskega
loči od izdankov diabaza, ki smo jih našli v okolici Mlake in na Pohorju.
Izdanek diabaza pri Rezmanu se nahaja v zelenkastem peščenjaku, ki
prehaja v rdečkaste različke (96/6084). Kamenina je homogena, drobno
zrnata, temno zelena, vsebuje redke do 5 mm debele vtrošnike. V zbrusku
vidimo, da je kamenina popolnoma spremenjena: sericitizirana, kalcifici-
rana in kloritizirana. Ima še vidno ofitsko strukturo s številnimi velikimi
vtrošniki, ki pripadajo spremenjenim plagioklazom.
Tudi osnova je sestavljena iz spremenjenih plagioklazov in klorita.
Redka so zrna svežega avgita in kremena. Posamezne geode so zapolnjene
s kalcitom in kremenom. Akcesorno nastopa neprosojen kovinski mineral
s kvadratnimi konturami (do 0,08 mm). Kamenina je popolnoma spreme-
njena in pripada diabazu.
V	nekoliko višji legi smo našli med dolomitnimi skladi dolomitno
brečo z diabazovimi drobci; verjetno je tektonskega izvora. Podobne breče
so bile najdene tudi v bližini, kjer ni primarnega diabaza.
Diabazovi drobci v tektonski dolomitni breči merijo od nekaj mm do
nekaj cm. Pregledani preparat pokaže, da ima diabaz ofitsko strukturo.
Glinenci in femični minerali so popolnoma spremenjeni: sericitizirani in
kloritizirani.
Na poti od Rezmana proti Močniku, v smeri k prelazu med vrhovoma
Bukovec in Ruša, smo našli v neposredni bližini permskega dolomita
diabaz (vz. 120), ki ima nekoliko drugačno strukturo in ni popolnoma
spremenjen. Struktura je porfirska, vtrošniki pripadajo dvojčičnim deska-
sto izoblikovanim plagioklazom in kloritizirani rogovači. Merijo nekaj mm.
Plagioklazi so zelo sericitizirani, vendar smo nekaj zrn še lahko zmerili
na Fedorovem mikroskopu in ugotovili, da pripadajo albitu. Osnovo ka-
menine tvorijo drobni paličasti plagioklazi, vmesni prostori so zapolnjeni
s kloritom. Zrna osnove merijo ca. 0,1 mm. Akcesorni so drobni kovinski
minerali s kvadratnimi konturami. Drobna zrna kovinskega minerala so
zlasti številna v kloritiziranih vtrošnikih. Po kotu potemnitve sodeč na-
stopajo v osnovi bolj bazični plagioklazi od albita.
Geode so zapolnjene s kalcitom, delno s kremenom ter avtigenim
kislim plagioklazom.
Kamenina je spilitiziran diabaz s porfirsko strukturo.
216
v stranski grapi v dolini od Zabukovca pod Stegovnikom smo našli
v zgornjepermskem dolomitu izdanke rogovačnega diabaza, v nekoliko
višji legi pa dolomitno brečo, ki vsebuje tudi drobce diabaza. Iz primar-
nega izdanka diabaza smo naredili več zbruskov (vz. 111) in dobili tudi
relativno svež preparat. Struktura kamenine je porf irska z zelenimi in
belimi paličastimi vtrošniki. Prvi pripadajo kloritiziranemu avgitu in
rogovači, drugi sericitiziranemu plagioklazu. So številni in dosežejo na
različnih mestih različno velikost. Njihova maksimalna dolžina je 4 mm.
V kloritiziranem femičnem mineralu opazujemo tudi drobna kovinska
zrnca, v plagioklazu pa mikrolite minerala z visokim reliefom.
Osnova kamenine je sestavljena iz zelo drobno zrnatih stebričkov
plagioklaza in krpic femičnega minerala. Je močno sekundarno spreme-
njena: sericitizirana in kloritizirana.
V	enem delu kamenine, ki vsebuje manj femične komponente in je
zato manj kloritizirana, pa smo našli tudi le delno spremenjene plagioklaze
in jih določili pod Fedorovim mikroskopom. Plagioklazi pripadajo albitu;
kot 2 V se giblje okrog 90» z majhnim odstopanjem v pozitivno ali nega-
tivno smer. Plagioklazi so povečini dvojčični.
V	osnovi kamenine so tudi redka zrna kremena.
Vse vzorce sečejo žilice kalcita. Zrna kalcita so orientirana prečno na
robove žil. Na zunanjem obodu se nahajajo pogosto zrnca kremena in
včasih tudi avtigen plagioklaz kisle sestave.
Akcesoren je kovinski mineral, ki je posebno koncentriran v kloritizi-
ranem femičnem mineralu.
V	profilu od Medvodja proti Brsnini v dolini Bistrice, nad koto 992
je izdanek manj spremenjenega diabaza. Ni povsem jasno, ali leži v zgor-
njepermskem dolomitu, ali ga prebija. Kamenina je relativno sveža, zato
podajamo njen opis (vzorec 138).
Megaskopsko je kamenina intenzivno zelena in vsebuje še temneje
zelene femične minerale. V osnovi vidimo svetlikajoče se sveže plagioklaze.
Kamenina ima porfirsko strukturo z vtrošniki plagioklaza in rogovače.
Velikost zrn rogovače znaša povečini nekaj mm, plagioklaza pa nekaj
manj. V zrnih rogovače opazujemo včasih dvojčična zraščenja. Rogovača
je spremenjena v celoti, ali pa le delno ob robovih: je kloritizirana in
vsebuje številne mikrolite kovinskega minerala. Femični mineral je delno
tudi kalcificiran. Vtrošniki plagioklaza so dvojčični in zelo spremenjeni:
sericitizirani in kloritizirani. Nekaj zelo redkih pa je popolnoma svežih
oziroma imajo svež zunanji rob. Merili smo njihovo sestavo na Fedorovem
mikroskopu in ugotovili, da pripadajo labradoritu. Opazovana dvojčična
zakona sta albitski in karlovarski.
Kot 2 V znaša: +75», +76», +70», +86», —87».
Osnova je mikrokristalna, sestavljena iz tankih letvic plagioklaza
(0,1 mm), klorita, neprosojnega kovinskega minerala, redkih zrn kremena
in kalcita. Po kotu potemnitve so plagioklazi osnove delno kisli delno
pa bolj bazični.
Kamenina pripada rogovačnemu diabazu.
Izdanki diabaza na Jezerskem se ločijo od diabaza pri Mlaki oziroma
na Pohorju. Glavne razlike so:
217
1.	manjša stopnja uškriljenosti in s tem relativno manjše napredova-
nje sekundarnih sprememb.
Sekundarne spremembe so tudi v diabazu okolice Jezerskega precej
napredovale, vendar še najdemo nespremenjene femične minerale, ki jih
v zbruskih ostalih lokacij nismo ugotovili. Tudi plagioklaz je marsikje še
ohranjen. Našli smo celo bazične glinence (labradorit).
2.	imajo izrazito porfirsko strukturo, ki je na ostalih lokacijah nismo
opazili.
Kot vtrošniki nastopajo plagioklazi, rogovača in avgit.
3.	medtem ko so vsi diabazi spilitizirani, smo nad Med vod jem našli
tudi nespremenjen rogovačni diabaz (porfirit?).
Značilnosti in kemična analiza diabazov
Primarni izdanki diabaza v grödenu oziroma v tektonskem kontaktu
z njim, so bili najdeni pri Mlaki, na Pohorju in na Jezerskem. Diabaz
nastopa v obliki žil in manjših leč. Njegov geološki položaj nasproti
grödenskim plastem ni popolnoma jasen. Lahko je grödenske starosti,
starejši ali pa mlajši. Starejši je zelo verjetno pohorski diabaz, medtem
ko domnevamo za ostale lokacije grödensko dobo nastanka teh kamenin.
Na Pohorju je diabaz zelo razširjen že v podlagi grödenskih skladov,
v filitu. V samem grödenu ga opazujemo mogoče zaradi paleoreliefa in
delno zaradi tektonskih premikov.
Pri Mlaki pa v karbonski podlagi grödenskih sedimentov diabaza
nismo našli.
V	Karavankah se nahajajo diabazovi izdanki ne samo v grödenskih
sedimentih, temveč tudi v zgornjepermskem dolomitu oz. dolomitni breči.
To kaže, da bi bil ta dolomit zgornja časovna meja diabazovih erupcij.
Vendar pa njegova starost ni s fosili dokazana.
Zaradi sekundarnih sprememb in tektonskih premikov je diabaz, ki
smo ga našli, povečini zelo spremenjen in tektonsko uškriljen. Sekundarni
pojavi so albitizacija, kloritizacija, kalcifikacija, sericitizacija, epidotiza-
cija. Večina pregledanih vzorcev je popolnoma spremenjena. Delno ohra-
njene sveže vzorce smo našli le na Jezerskem.
Diabaz sečejo številne žilice, zapolnjene s kremenom, kalcitom, klo-
ritom in avtigenim kislim plagioklazom.
V	sestavi diabaza smo ugotovili predvsem albitiziran plagioklaz, klorit
in akcesoren kovinski mineral. V diabazu z Jezerskega so ponekod še
ohranjeni bazičen plagioklaz — labradorit in vtrošniki rogovače ali avgita.
Struktura pregledanih vzorcev diabaza je ofitska drobno zrnata (Mlaka,
Pohorje), ofitska debelo zrnata (Jezersko, Pohorje) in porfirska (Jezersko).
Albitiziran diabaz, kakršnega smo povečini opazovali, imenujemo
spilit. Iz navedenega sledi, da nastopa v grödenu v Sloveniji predvsem
spilitiziran diabaz. Nespremenjen diabaz najdemo le v Karavankah. Diabaz
Pohorja in okolice Mlake se tudi sicer loči od diabaza okolice Jezerskega
po zgoraj navedenih značilnostih (struktura, mineraloška sestava).
218
Kemično smo analizirali vzorec 4 M iz Mlake. Rezultati se skladajo
s podatki, ki jih navaja T r ö g e r (1935) za spilit. Kamenina pripada
kemično gabroidnodioritni-gabroidni magmi. Bistvena pa je razlika
v manjši količini CaO v naši analizi (6,9 "/o oz. 2,1 "/o).
CIPW formula III (II), 5, 1, 4 (5).
Zaključki
Magmatske kamenine v grödenskih skladih Slovenije smo raziskovali
zaradi njihove zveze z nastankom uranonosnih sedimentov. Po literaturnih
podatkih bi sp. permske magmatske kamenine lahko vsebovale uran, kajti
njihova osnova je zelo aktivna. Denudirani vulkanski sloji pa predstav-
ljajo bistveno komponento grödenskih sedimentov.
Raziskane magmatske kamenine smo razdelili v tri skupine:
1.	ignimbritni prodniki v grödenskih sedimentih celotne Slovenije;
2.	ignimbritni primarni izdanki, ki so v tektonskem kontaktu s perm-
skimi skladi. Ti izdanki so znani do sedaj le v okolici Tržiške Bistrice in
vzhodneje;
3.	diabaz in spilitiziran diabaz z Jezerskega, Mlake in Pohorja.
Kamenine prve in druge skupine so močno rekristalizirane in spre-
menjene, vendar smo v posameznih vzorcih še z gotovostjo določili mikro-
skopske značilnosti ignimbritov. Kemične analize niso dale najbolj ugodnih
rezultatov, ker je osnova magmatskih kamenin zelo spremenjena. Pri-
padajo skupini riolitov oz. kremenovih latitov.
Tudi diabazi so močno spremenjeni in se ločijo med sabo. Domnevamo,
da so izdanki diabaza pri Mlaki in na Jezerskem grödenske starosti.
Vendar bi bilo treba to domnevo potrditi še z nadaljnjimi geološkimi
in laboratorijskimi preiskovanji.
IGNEOUS ROCKS IN THE GRÖDEN (VAL GARDENA) STRATA
IN SLOVENIA
Their petrographical and chemical characteristics
The igneous rocks in the Gröden strata in Slovenia have been explored
on account of their connection with the uranium bearing sediments of this
formation. According to the literature references, the Lower Permian acid
igneous rocks are a possible source of uranium, their groundmass being
219
very active. The eroded volcanic rocks represent an essential detritic
component of the Groden strata.
The explored igneous rocks, found in the Groden strata, are divided
into three groups, namely:
1.	The ignimbritic pebbles in the Groden sediments.
2.	The primary outcrops of the ignimbrites which are in a tectonic
contact with Permian sediments.
These outcrops have been known up to now only in the vicinity of
Tržiška Bistrica and east of it.
According to the chemic analyses, which did not yield very favourable
results because rocks of both groups are highly altered, the ignimbrites
belong to rhyolites with transitions into quartz lati tes (Table 2). Products
of alterations are: sericite, limonile, calcite, and albite.
3.	The primary outcrops of the spilitized diabases and diabases from
Jezersko, Mlaka, and Pohorje.
All these Paleozoic igneous rocks are generally intensively recrystal-
lized and altered, although their characteristic features have been deter-
mined in some samples of the all above mentioned groups.
The principal characteristics observed in the explored pebbles of
ignimbrits (ash-flow tuffs or welded tuffs) are following.
1.	They are found in all horizons of the Groden strata but are most
frequent in the conglomeratic strata in the Karavanke and Pohorje moun-
tains.
2.	They are red (violet), only exceptionally green.
3.	Their size varies from some centimeters to 20 cms. The grade of
roundness is changeable. The pebbles are usually rounded but the smaller
ones are rounded in a higher degree. Their pseudofluidal texture is
recognizable megascopically.
4.	Devitrificated shards are of considerably smaller dimensions than
the phenocrysts, and both are not sorted. The size of shards varies from
0,1 to 0,2 mm. Lithic volcanic fragments are of different size. Quartz
phenocrysts reach even 6 mms. Feldspar and biotite phenocrysts are of
smaller dimensions.
5.	Phenocrysts represented generally by quartz are hypidiomorphic,
partly broken, or rounded, and embayed. Feldspar and biotite phenocrysts
are less frequent, hypidiomorphic, sometimes plastically bent and usually
altred. Samples without phenocrysts are occuring exceptionally. Feldspar
is orthoclase and anorthoclase.
6.	Characteristic V- or Y-shaped devitrificated shards of volcanic ash
are seldom preserved. Usually the shards are quite flattened and com-
pressed. Therefore, the axiolitic structure of shards has been observed only
in few samples.
7.	The stretched shards represent flow lines which are often discon-
tinuous. The pseudofluidal texture is stressed by various degree of re-
crystallization of single sheets, and by parallel arangement of phenocrysts
along flow lines.
220
8.	Numerous pumice fragments seldom preserve partially their pumice
structure, while pore spaces generally collapsed.
9.	The recrystallized groundmass around quartz phenocrysts often
has the same optical orientation as the phenocrysts.
Primary outcrops of ignimbrites are too small to show the field
characteristics of welded tuffs. Megascopically we can see their pseudo-
fluidal texture. They contain numerous pumice fragments with highly
obscured and lost pumice structure. Their vitroclastic texture can be
determined only exceptionally. Primary outcrops of ignimbrites have more
phenocrysts of feldspars than ignimbritic pebbles. The feldspar is albite.
These outcrops which are now in tectonic contact with the Permian strata,
are supposed to represent the exposed differentiates of rocks that yielded
the Gröden volcanic pebbles. Our assumption is based on their micro-
scopic characteristics like that of welded tuffs.
The stratigraphie sequence of the smal diabase outcrops in the
Gröden sediments is generally not quite clear and needs further in-
vestigations. It is sure that Upper Permian dolomite in Karavanke
mountains (which is not determined by fossils) represents the upper limit
of diabase eruptions; diabase fragments have been found namely in its
dolomitic breccia. In diabase outcrops in Karavanke mountains the
exceptionally unaltered diabase differentiate has been determined. All
samples from other localities are quite spilitized.
LITERATURA
E X n e r, Ch., 1962, Die Perm-Trias-Mulde der Gödnachgrabens an der
Störungslinie von Zwischenberg (Kreuzechgruppe östlich Linz). Verh, d. geol.
Bundesanstalt, Heft 1, Wiss.-Mitteilungen.
Freund, H., Handbuch der Mikroskopie in der Technik. Band IV:
Mikroskopie der Silikate. Teil 1. Mikroskopie der Gesteine. Frankfurt a. M.
Germovšek, C., 1954, Petrografske raziskave na Pohorju v letu 1962.
Geologija 2, Ljubljana.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A., Ramovš, A., 1961,
Izveštaj o profiliranju gredenskih slojeva u Posavskim borama i Karavankama.
Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A., Ramovš, A., 1962,
Izveštaj o proučavanju permskih sedimenata Slovenije. Geološki zavod, Ljub-
ljana, arhiv.
Heinrich, E. W. M., 1956, Microscopic Petrography. New York.
Kahler, F., 1959, Sedimentation und Vulkanismus im Perm. Kärntens
Geol. Rund., 48, Stuttgart.
Mittenpergher, M., 1958, La serie effusiva paleozoica del Trentino-
Alto Adige. Studi e ricerche della divisione geomineraria, voi. I, parte I, Roma.
Mittenpergher, M., 1960, Studio di alcuni vitrofiri del complesso
vulcanico paleozoico atesino. Studi e ricerche della divisione geomineraria,
voi. III, Roma.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, von Dr. A. Ossan.
4. Aufl. Stuttgart.
Ross, C. S., Smith, R. L., 1961, Ash-Flow Tuffs: Their Origin, Geo-
logic Relations and Identification. Washington, 1961.
Smith, L., Robert, 1960, Zones and Zonal Variations in Welded Ash
Flows, Geol. Survey Profess. Paper 354-F, Washington.
Schneider, A., 1963, Rhyolithischer Vulkanismus des Südharzer Rot-
liegenden, Beiträge zur Min. u. Petr., Bd. 9, 2. H., Berlin.
221
a) KEMIČNE ANALIZE
2. tabela
b) NORMATIVNI MINERALNI SESTAV
13229/7/1 DS, vulkanski prodnik, ignimbrit, Dolžanova soteska
13228/P38e, vulkanski prodnik, ignimbrit, Pohorje
13490/9023, vulkanski prodnik, ignimbrit, Razbor j e
13161,	primarni vulkanski izdanek ob Tržiški Bistrici, Dol-
žanova soteska
13159/4 M. spilitiziran diabaz. Mlaka, Blegoš
CHEMICAL ANALYSES
Table 2.
CIPW NORMS
Ash-Flow Tuff Pebble, Dolžanova soteska
Ash-Flow Tuff Pebble, Pohorje
Ash-Flow Tuff Pebble, Razbor j e
Outcrop of Ash-Flow Tuff, Tržiška Bistrica, Dolža-
nova soteska
Outcrop of spilitized Diabase, Mlaka, Blegoš
Teller, F., 1898, Erläuterungen zur geologischen Karte Eisenkappel und
Kanker. Wien.
Teller, F., 1904, Exkursion in das Feistritztal bei Neumarkt in Ober-
krain. Wien.
Tröger, W. Ehrenreich, 1935, Specielle Pétrographie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
Van Bemmelen, R. W., 1957, Beitrag zur Geologie der westlichen
Gailtaler Alpen (Kärnten, Österreich). Jb. Geol. B. A. Wien.
Williams, H., Turner, F. J., Gilbert, Ch. M., 1954, Petrography.
San Francisco.
Win k 1er, A., 1928, Über das Alter der Eruptivgesteine im Draudurch-
bruche. Verh. Geol. B. A. Wien.
Winkler, A., 1929, Über das Alter der Dacite im Gebiet des Drau-
durchbruches. Verh. Geol. B. A. Wien.
224