5150 S povečevanjem zavedanja negativne- ga vpliva invazivnih tujerodnih vrst se tudi v Sloveniji povečuje število akcij za njihovo odstranitev. Nekatere ak- tivnosti so usmerjene v obvladovanje tujerodnih vrst, ki so še na začetku šir- jenja, in želimo z njimi doseči popolno izkoreninjenje teh vrst. Tak primer je rastlina orjaški dežen, za katerega so prve akcije odstranjevanja stekle že leta 2011. Pri njegovem obvladovanju smo za zdaj razmeroma uspešni, saj smo orjaški dežen že izkoreninili na šestnajstih lokacijah, na enajstih pa aktivnosti še potekajo. Še mnogo več je akcij odstranjevanja inva- zivnih tujerodnih vrst, ki so sicer pri nas že splošno razširjene, a jih odstranjujemo lokalno, na naravovarstveno pomembnih območjih. S takimi ukrepi učinkovito bla- žimo negativne vplive tujerodnih vrst, še posebej kadar gre za tujerodne rastline, ki spreminjajo strukturo habitata in negativ- no vplivajo na domorodne živalske ali ra- stlinske vrste. Tak primer so akcije Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slo- venije, katerega člani na savskih prodih že več let odstranjujejo kanadsko in orjaško zlato rozgo, da bi preprečili negativne vpli- ve na metulja deteljinega modrina. Večji del projekta LIFE ARTEMIS je posve- čen vzpostavitvi sistema zgodnjega obve- ščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih. Gre za določitev jasnih korakov obvladovanja tujerodnih vrst, s čimer pospešimo procese od sporočanja opažanja invazivne tujerodne vrste do izvedbe ukrepov za njihovo odstranitev. Krajši kot je proces, nižji bodo stroški odstranitve, saj se z naraščanjem popula- cije tujerodne vrste hitro povečujejo tudi stroški odstranitve. V okviru projekta po- tekajo tudi aktivnosti za odstranitev tu- jerodnih rastlin na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Če želimo biti pri obvladovanju tujero- dnih vrst uspešni, se moramo odstranje- vanja lotiti s primernimi metodami, ki pa so odvisne od značilnosti tujerodne vrste, terena, kjer odstranjujemo, pa tudi različ- Tujerodni vedež za izmenjavo izkušenj o odstranjevanju tujerodnih vrst Besedilo: Jana Kus Veenvliet Foto: arhiv Zavoda Symbiosis, so. p. nih zakonskih omejitev. Kljub vse večjemu številu akcij za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst smo opažali, da so infor- macije o tem zelo razpršene, izvajalci pa nepovezani. Zato smo v sklopu projekta zasnovali platformo, ki smo jo poimenova- li Tujerodni vedež in deluje v sklopu sple- tne strani http://www.tujerodne-vrste.info. Sporočevalci se morajo na spletni strani najprej registrirati, po administratorjevi odobritvi pa izpolnijo vnosni obrazec, do- dajo fotografije ali morebitne priloge ter informacije posredujejo na spletno stran. Sporočilo pregleda administrator ter ga nato objavi na spletni strani. Informatorji lahko kasneje, če pridobijo nove izkušnje, svoja sporočila tudi sami posodobijo. Poleg metode odstranjevanja tujerodnih vrst s spletnim obrazcem zbiramo tudi nekatere druge informacije. Zelo pomem- ben podatek je ocena informatorja o učin- kovitosti metode. Pomembne so tako me- tode, ki so se izkazale za učinkovite, kot tudi tiste, ki niso dale želenih rezultatov. S tem lahko preprečimo, da bi druge ekipe poskušale odstranjevanje z metodami, ki se niso izkazale za učinkovite. Poleg teh informacij nas zanima še, kaj je bilo na- rejeno z ostanki tujerodnih vrst, okvirna ocena stroškov in viri financiranja. Infor- mator lahko sporočilu pripne dve fotogra- fiji ter en dokument (npr. poročilo). Sporočila, ki jih v Tujerodni vedež posre- dujejo informatorji, so na spletni strani urejena po vrstah, pri nekaterih pa smo dodali tudi povezave do uporabnih napot- kov za odstranjevanje tujerodnih vrst iz tujine. Poseben sklop vsebuje tudi napot- ke za organizatorje akcij odstranjevanja tujerodnih vrst. V Sloveniji področje od- stranjevanja tujerodnih vrst še ni ustre- zno sistemsko urejeno, saj podzakonski akt, ki bi to urejal, še ni bil sprejet. To ne pomeni, da aktivnosti ne moremo izvaja- ti, vendar je potrebnega nekaj več dela za pridobitev vseh soglasij in dovoljenj. Sredstva za odstranjevanje tujerodnih vrst v Sloveniji so zelo omejena in žal vse kaže, da bodo v prihodnjih letih še bolj. Zato je pomembno, da si z izmenjavo izku- šenj čim bolj olajšamo delo in z omejenimi sredstvi dosežemo čim boljše rezultate. Odstranjevanje orjaškega dežena (Heracleum mantegazzianum) v Ljubljani junija 2012. Kdor se je v preteklosti že srečal s ši- rokouhim netopirjem (Barbastella bar­ bastellus), se mu je ta nedvomno vtisnil v spomin. Skoraj črna obarvanost kožu- ha, nenavadno oblikovan obraz in sti- kajoči trikotni uhlji so nezmotljiv znak, da smo srečali tega posebneža med evropskimi netopirji. Kot vrsto, potreb- no posebne pozornosti, jo je prepozna- la tudi organizacija BatLife Europe, ki je širokouhega netopirja imenovala za netopirja let 2020 in 2021. Širokouhi netopir je v mirovanju vide- ti kot kupček črne dlake s krmežljavim obrazom. Če želimo dokončno potrditi, da je v naših rokah res ta vrsta, jo od drugih naših netopirjev z lahkoto ločimo po čr- nih uhljih, ki sta med seboj povezana s ko- žno gubo. Med seboj povezane uhlje imajo sicer tudi uhati netopirji (Plecotus sp.), le da so ti pri slednjih bistveno večji. Kožuh širokouhega netopirja je skoraj svilnat in zelo temen, v različnih odtenkih črno rjave barve. Trebušna stran telesa je sve- tlejša, dlake na hrbtni strani pa premore- jo svetle konice, zato mu nekateri pripi- sujejo celo pomrznjen videz. Celokupno gledano temna obarvanost širokouhega netopirja naredi pravega »metalca« med slovenskimi vrstami netopirjev. Kadar pa širokouhega netopirja nimamo na očeh, si lahko za določitev pomagamo z ultrazvočnim detektorjem in poskuša- mo prestreči njegove dokaj tihe eholoka- cijske klice. Širokouhi netopir premore eholokacijski razpon med približno 30 in 40 kHz, preko heterodinega ultrazvočne- ga detektorja pa ga bomo najbolje slišali pri približno 32–35 kHz. Eholokacijski klici te vrste netopirja so dveh tipov na dveh različnih frekvenčnih razponih, ki ju živali med letom izmenjujejo. Prvi tip naj bi domnevno oddajali skozi usta in predvsem navzdol, drugega pa skozi no- snice in navzgor. Oddajanje klicev skozi usta in nos je med evropskimi netopirji posebnost, ki jo poleg širokouhega neto- pirja izvajajo le še vrste iz rodu uhatih netopirjev. Širokouhega netopirja bomo največkrat zaznali med letom v gozdu, ob gozdnem robu ali na gozdnih poteh, kjer običajno leti ob drevesnih krošnjah ali tik nad njimi. Opazimo ga lahko tudi med niz- kim letom nad vodno gladino, občasno pa Širokouhi netopir – tihi prebivalec gozdov Besedilo: Jan Gojznikar in Simon Zidar celo tudi na bolj odprtih površinah. Do- mači okoliš lahko obsega več kilometrov okoli zatočišča, netopirji pa so navezani na svoje lovno območje. Širokouhi netopir je tipična gozdna vrsta. Za zatočišča si izbira različne drevesne odprtine, kot so reže v lesu, dupla in po- gosto celo prostori za odstopljeno skorjo dreves. Zlasti pogosto uporabljen in po- sledično pomemben habitat predstavljajo strukturno bogati gozdni sestoji, kjer je na voljo dovoljšna količina starih dreves in sušic. Intenzivno gospodarjeni gozdovi ter kulturna krajina z obsežnimi odprti- mi površinami pa širokouhemu netopirju, nasprotno, ne dišijo preveč. Raziskave iz sosednje Italije nakazujejo, da širokouhi netopirji za zatočišča najraje izbirajo od- mrla drevesa. Občasno se na območju svoje razširjeno- sti zateka tudi v človeške strukture, kot so na primer reže za odprtimi polkni ali raz- poke sten in špranjaste netopirnice. Me- njavanje zatočišč je pri tej vrsti pogosto. Širokouhi netopir (Barbastella barbastellus). (foto: Tea Knapič) Skupina širokouhih netopirjev med prezimovanjem v začetnem delu jame. (foto: Monika Podgorelec) Odstranjevanja kudzuja (Pueraria montana var. lobate) v Dekanih. Levo stanje pred prvo odstranitvijo (september 2018) in desno po drugem odstranjevanju (maj 2020). Razlika je očitna. V Tujerodnem vedežu smo do zdaj zbrali opise metod odstranjevanja za prvih 11 tujerodnih vrst. Za zdaj so med temi le rastline. Vabimo tudi druge izvajalce aktiv- nosti odstranjevanja tujerodnih rastlin ali živali, da se pridružite informatorjem, se registrirate na https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodnivedez/informatorji ter nam posredujete svoje izkušnje.