1 THE ONLY SLO- g VENIAN DAILY g BETWEEN NEW a YORK & CHICAGO a ES THE BEST ME- S DIUM TO REACH a 180.000 SLOVENI- 1 B ANS IN U. S, CA- a ■ ■ ■ NADA AND SO. AMERICA. NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ- INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA HEE3S M ■ S3 •T, U H s ■ 21 OSI "WE PLEDGE ALLEGIANCE ' T O OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE' NATION INDIVISIBLE WITH LI- BERTY AND JU- ------- «-------„-------- u ■ a i ■ ■ B B ■ U a 5 EMBBEBEBI volume iii. — leto iii. cleveland, o., četrtek (thursday) june 10. 1920 ___ST. 137 (no.) Single Copy 3c__Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _ Posamezna številka 3c __Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.____ Ali bo Nemčija prodala svoje umetnine? _ SCHENECTADY, N. Y., 9. Junija. — Kot izkazujejo najnovejša poročila, je bilo v železniški nesreči, ki se je pripetila dve milji od tukaj, ubitih 11 oseb, 21 pa bolj ali manj nevarno poškodovanih. Nesreča se je pripetila, ko je ekspresni vlak zadel v ozadje potniškega vlaka, ki se je ustavil, ker je bilo nekaj narobe z lokomotivo. Razen enega so bili vsi izmed ubitih v Pullmanih ter so naj-brže spali. Martin Doyle, stroj-vodja ekspresnega vlaka je bil ubit na svojem mestu in ko so ga našli, je še trdno držal za za-viračo. Kot se izjavlja neki zavirač potniškega vlaka, je dal prihajajočemu vlaku signale z rdečo lučjo, toda da se ekspresni vlak očividno ni zato zmenil in se z vso silo zaletel v stoječi vlak. Kot izgleda je kriv nesreče strojevodja ekspresnega vlaka, ki je navzlic trem signalom, katerih prvega bi bil lahko opazil 314 Milje od mesta, kjer se je /^godila nesreča, vozil -3y®j vlak naprej in povzročil tudi svojo lastno smrt. Strojevodja Doy-i le je bil na dan smrti star ravno petdeset let. Ženske v industriji POLIH NA OFENZIVI. poljsko poročilo pravi, da se boljševiki umikajo. Varšava, 9. junij a.—Poljska proti-ofenziva proti boljše-vikom med Dvino in Gornjo Rezino pod predsednikom Pil-sudskijem se ugodno razvija, kakor poroča uradno naznanilo, katero je danes podal generalni štab. Glasom tega poročila so Poljaki uničili dve boljševiški di-vizije ter zasedli Cernico in Pli-sa, 25 milj jugozapadno od Dis-lia. Poročilo pravi, da prestreže-na boljševiška poročila izkazu-Je.jo, da v sovražnih vrstah vlada panika. Čudežna rešitev. Shawnee, O., 8. junija.— Na tukajšnjem železniškem križ}-je vlak zadel avtomobil, v katerem se je peljala Mrs. Jack Allington 3 svojimi tremi otroci. Ona je bila na mestu ubita m tako tudi dva izmed njenih otrok, tretji otrok, komaj par! Mesecev star, pa je po čudnem slučaju padel strojevodju ravno v roke in je ostal popolnoma! Nepoškodovan. Cehi koncentrirajo svoje Čete. London ,9. junija. — Poljske brzojavke, ki so dospele semkaj danes, pravijo, da Cehi kon j centrirajo svoje čete v Slovaki-,i Jl- Cehi so glasom teh poročil zbrali večji del svoje armade na poljski meji. PARIZ, 9. junija. — Emile j le Suerer, ed6n izmed nemških mirovnih delegatov na mirovni konferenci je povedal 'časnikarskim poročevalcem, da Nemčija namerava, ako bi bilo treba, prodati vse svoje umetnjnske zaklade, da reši deželi pred bankerotom in pomanjkanjem. On postavlja vso odgovornost za veliko ekonomično stisko, v kateri se nahaja sedaj Nemčija čisto na rame zavezniške politike. Herr le Sueur, ki je dodeljen k nemški mirovni delegaciji kot izvedenec mednarodne trgovine je izjavil, da ko je zadnjo jesen prišel v Pariz, je bilo več vprašanj, katere je nemška vlada posebno želela rešiti in sicer: 1. Plačanje davka na impor-tirane predmete v zlatu. 2. Odpust nemških uradnikov v zasedenem ozemlju. 3. Zatrt je nemških carinskih naredb v zasedenih pokrajinah od strani zavezniških vlad. Dve izmed teh vprašanj se je rešilo v zadovoljstvo Nemčije. Prvo se je rešilo s sklenitvijo sporazuma, veljavnega iza vec meseteev, glasom katerega se bo carina od importiranih predmetov plačala na meji v zlatu in drugo s tem, da se je zopet nastavilo nemške uradnike. Toda tretje, ki je po mnenju nemških izvedencev ravno tako važno, je še sedaj nerešeno, dasi-ravno so angleški in ameriški poveljniki ob Reni naročili svojim vladam o potrebi, da se u-godi tej nemški želji. Vsled nizke vrednosti marke kupujejo trgovci raznih narodnosti v Nemčiji po absurdno nizki ceni razne potrebščine kot milo, vžigalice in celo hrano in jih pošiljajo v Francijo, Belgijo, Nizozemsko ter pri tem delajo ogromne profite. "Mi Nemci bi se ne zmenili," je dejal Emile le Sueur, "ako bi tuji trgovci prišli k nam ter pokupili razne luksurijozne pred mete, kot parfumi, zlatnina in kožuhovina, kajti mi potrebujemo denar. Toda kot je sedaj položaj, pa jemljejo ti trgovci od nas poglavitne potrebščine delavskega razreda. Da se položaj še poslabša, pokupujejo naše pičle zaloge surovin. Belgijski trgovci so pokupili rudniške kable in kletke iz enega naših prvih premogorovov. Mi imamo naredbe proti prodaji takih predmetov, toda nemogoče je vse kupčije kontrolirati, posebno, ako se vzame v poštev dejstvo, da imajo edino pravo mejo na zapadu zasedeno zavezniške čete. . "Mi prosimo entento, da nam dovoli, da upeljemo naše stare carinske naredbe glede impor-ta in eksporta, tako da bomo v stanu zapreti naše meje impor-tiranju blaga, katerega nujno ne potrebujemo in da ustavimo izvoz surovin. Mi vodimo boj o tej zadevi pri odškodninski komisiji, toda proti nam je dejstvo, da se Francija temu noče ukloniti. Trgovci svile v Lyon hočejo spraviti svoje produkte v Nemčijo in francoski Član te komisije, ki je bil preje M. Jou-nart, sedaj pa bivši predsednik M. Poincare, jih podpira, in mi WASHINGTON, 9. junija.— Ženski urad delavskega depart-menta je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da je sedaj v Zedinjenih državah zaposlenih v faznih kapacitetah dvanajst milijonov žensk, ali štiri milijone več kot pa leta 1910. Kongres je priznal naraščajočo važnost žensk v industriji ter je zato odredil, da se trajno ohrani ženski urad kot podurad delavskega departmenta, katerega se je ustanovilo za časa vojne. Miss Mary Anderson, direktor ženskega urada, izjavlja, da bo štetje letošnjega leta dokazalo, da ženske tvorijo eno tretjino delovnega prebivalstva. Ona ni mnenja, da bi nova doba žensk v industriji na kak način ovirala zakonsko življenje, temveč da se bo stem družinsko življenje celo izboljšalo. Ona nagaja sledeče točke kot važne in katere bo skušal ta urad uresničiti : Enaka plača za ženske kot moške za delo iste vrste; omejitev delavnih ur; prepoved nočnega dela in izboljšanje delavnih odnošajev. . . < George LansSury, urednik londonskega delavskega dnevnika Daily Herald,'ki se je podal v Rusijo, da na! svoje oči prouči tamkajšnje razmere, je podal v svojem obisku pri Leninu naslednje poroL-ilp: "Svoj rojstiji dan sem praznoval s tem, da sem obiskal ministrskega pijedsednika ruske sovjetske . republike, Nikolaja Lenina. Tu b|)m podal moje o-sebne vtise tqga moža -— najbolj sovr.ažen^fca in najbolj ljub Ijenega — ker je osebno igral tako važno vlpgo v revoluciji. "Prišel semi že v stiko z raznimi državniki vseh dežela in dobro se poznam z onimi, ki vladajo pri nas doma. Niti e-nega ni med njlinii, ki bi po svoji zmožnosti, po svojem znanju poštenosti namena in poguma nadkriljeval moža, ki je danes duševni vodja ruskega naroda. ''Srečal ga nisem še nikoli preje, toda Lenin je govoril čisto neomejeno in brez rezerve o vprašanjih zasebne in javne politike: Jabffo 'je, da nima ničesar skrivati. "Na njem ni opaziti obnašanja in manerizma navadnih državnikov. Stanuj o v Kremlinu. v enem izmed velikih poslopij, v katerem je svoječasno bival justični minister, toda njegova okolica je popolnoma priprosta in strogo poslovna. Videti ni nikakih služabnikov, samo nekaj pisarjev in strojepiscev, ki vršijo delo njegovega departmenta. "Rekel bi, da dela vsako minuto, kadar ne spi. Dokler se ni telefona preuredilo, je dobil klice vsaki, dve ali tri minute. "Oblači se čisto priprosto. Seveda pogledal sem, kje so oni diamanti, o katerih se tolike govori v kapitalističnih časopisih, toda žal videl nisepi nobenih! Dejstvo je, da nisem tekom vsega mojega bivanja v Moskvi videl ni enega diamanta. ''Kar sem videl Leninovih portretov, ni nobeden podajal dovolj no sliko njegovega obraznega izraza. "Lenin je star okrog petdeset let, srednje rasti in hodi nekoliko sklonjeno. Ima -lepe oči, ki vas pogledajo naravnost v obra;z, včasih z nekoliko muhastim izrazom, kot da hoče najti kaj neizraženega za vašimi besedami. Imajo tudi izraz premišljene dobrote. "Toda njegova glavna karakteristika — tako važna, da/mo-ra priti v fizični katalog — je njegova železna volja in odločnost. On nima drugega kot popolno preziranje za vse one izmed nas, ki, bi delali kompromise in hoče imeti le one, ki sc pripravljeni za stvar iti do skrajnosti. "On veruje, da je najhitrejša pot, da se doseže izprememba, da oni, ki želijo prihod mednarodnega socijalizma, tudi vedne tako trdijo in tako tudi delajo, neoziraje se na osebne zadeve. On tudi izvršuje, kar uči. On se mi zdi kot človek, ki bi šel v svojo smrt ravno tako mirno kot na sejo kabineta: Toda na- italijanski kabinet odstopil. WOOD JE MOZ DNEVA. vihar je vrgel vagone S proge. Breckenridge, Minn., 9. junija. — Ko je sinoči na železniški progi blizu Foxholme močan vihar vrgel s proge štiri železniške vagone Northern Pacific družbe, je dobilo 15 oseb poškodbe, 7 izmed njih jako nevarne. Poročila iz Waspoten pravijo, da je vihar čisto "po-metel" z malim mestecem Fox-holme. Ubilo je farmer j a William Roederja, blizu Gardner, N. D. ko je vihar podrl njegovo domovanje. WASHINGTON, 9. junija.— k-1 Tekma za republikansko predsedniško nominacijo se nadaljuje z "veliko trojico", Woodom, Lowdenom in Johnsonom, med prvimi, razni možni kandidatje, katerih je nepregledna vrsta, pa za njimi. Kot položaj izgleda vsaj za danes, je general Leonard Wood dobil prvenstvo nad ostalima dvema najvažnejšima kandidatoma. Na drugem mestu je Lowden, potem pa senator Hiram Johnson. Danes je bil izvoljen trajnim predsednik konvencije senator Lodge. Tekom dneva se je razvil precej vroč boj glede stališča, ki izavzame stranka glede lige narodov. Konvencija je odobrila delo republikah • ^itongresu. V Chicago j. tudi Samuel Gompeia ter pred konvencijo napadal Cummins-Eschovo pred logo in pa kan-saško industrijal-no razsodišče. LUDENDORFF. NEKI DOBROPOZNANI NEMŠKI PUBLICIST JE OBJAVIL NASLEDNJO KARAK-TERISTIKO ZNANEGA MARŠALA LUBENDQRFFA KI NAM DOBRO SLIKA ZNAČAJ IN NASTOP TEGA ČLOVEKA V ZADNJEM Cašu. "2e nekaj časa nisem ničesar slišal o svetu, kajti tukaj živim v samoti, se pečam s pisanjem, čitanjem, hodim na izprehodi ter delam na vrtu. — Telesno gibanje na eni strani in absolutni duševni mir na drugi strani sta me zelo osvežila. Iz Berlina pa njsem pobegnil, temveč zapustil Berlin, ker so tam huj-skali proti meni. Nameravam pa se v par dneh vrniti tja. Ludendorff." Schoppenhauer je nekoč' rekel: V srcu tiči človek, ne pa v glavi. — "Nemec, kot mora biti" — na ta način m označevali meščanski listi \ vojni generala Erika Ludendorffa ter vbijali to v glavo navadnih ljudi. — To je mož kot b jekla, ki se zaveda svoje ene.; sije in svojih dolžnosti. Erik Ludendorff je bil med Nemci to, kar je med slepci enooki ter razumel že leta 1915 na kakem stolcu sedi. Kmalo se je polastil vodstva cele dežele. Staro nezaupanje vojakov napram civilistom se je moralo enkrat prav po svoji volji izživeti. Merodajno je postalo le to, kar so imenovali vojaške potrebe. Mednarodne in gospodarske zadeve je prepustil kakemu smrkavemu poročniku in delavska vprašanje je uredil po previdnosti okrajnih felvelbl-nov in vojaških sodišč. Neme-škemu narodu je dal to, kar da zdravnik j etičnemu v zadnjem štadiju, namreč takozvano evfo-rijo. Na smrt bolni namreč domneva, da bo v najkrajšem času zapustil posteljo ter se iz-vanredno dobro počuti. Nemčija se je v augustu leta 1914 kanibalski dobro počutila in kadet iz Lichterfelda, ki ji je poveljeval, je mislil, da bo mogel izpremeniti ves svet v to, kar bi moral že zdavnaj biti, namreč krvavo paradno polje. Drugi pa so zaukazali: Stoj! Neizbrisno ugotovljeno je: — Erik Ludendorff je zbežal na Švedsko. Pod Friderikom II. bi kaj takega ne bilo mogoče, a general novega tipa je pobegnil. Na Švedskem se je toliko časa pisal Lindstrom, dokler ga niso vrgli ven. Zato pa se je vrnil oborožen z debelim zve-skom memoarjev. Te memoarji so prinesli denar. — Ta Človek kojega dnevna povelja so ukazovala proletarcu in meščanstvu -t- to se pravi od feldvebelna navzgor, neumorno vstrajanje v smrtnih mukah, je pobegnil kot zajec ter prinesel domov sicer poraz a obenem tudi dosti denarja. Tako globoko vkoreninjena in neomajna pa je ljubezen slabe j-šega dela Nemčije do tega moža, da je deloma pozabil, deloma pa pustil vnemar glavna dej stva njegovega življenja. Ludendorff je izgubil vojno, pobegnil ter zaslužil dosti denarja na prav nevojaški način. (Nadaljevanje na 2. stran) štorklja na delu. London ,9. junija. — V Angliji se je v zadnjem letu število rojstev zelo povišalo: Zdravniki in babice imajo naročila že po več mesecev naprej in po skoro vseh okrajih je število rojstev doseglo svojo pred-voj-no višino. proti-boljše viška ofenziva na krimu. tujezemci kupujejo far-me, da kuhajo žganje. London, 9. junija. — Proti-boljševiška ofenziva na Krimu je imela takoj ob pričetku nekoliko uspeha, kakor pravi poročilo iz Moskve, toda sovjetske čete so kasneje izgubljene postojanke dobile nazaj. nimamo nikakega upanja, da se bo to nemško zahtevo sprejelo dokler bo Poincare pri komisiji. "Avstriji preti ravno taka usoda kot Nemčiji. Naša'marka pada in mi nismo v stanu eksportirati in tako dvigniti ceno našemu denarju. Nemčiji preti bankerot, ako ji -zavezniki ne pridejo na pomoč. Bogati Nemci prodajajo vse svoje zaloge zlatnine, kožuhovine in dru-* gih sličnih predmetov, brez katerih lahko shajajo in ako se naš ekonomični položaj ne poboljša, tedaj bo nemška vlada prisiljena prodati v inozemstvo naše umetnine, ki se nahajajo v naših muzejih." Rim, 9. julija. — Ministrski predsednik Nitti je naznanil v poslanski zbornici, da je kabinet odstopil. vzlic svoji mirnosti, pa "sem gotov, da je lahko tudi jako jezen, ako prilika zahteva. "Njegov glavni namen življenja je, kako rešiti delavstvo vsega sveta iz okov mezdnega suženjstva, in kapitalizma in u^ stanoviti internacijonalo. On je vtelešenje slavnega izreka: Svet je moja domovina, vse človeštvo moji bratje, biti dober moja vera. "Misliti o Leninu kot človeku, M ljubi krvoprelitje, je smešno. Te dve leti in pol boja in viharja je bila za ruske vodje doba velikih naporov in prizadevanj, kateri so pustili svoje znake.na vseh, posebno na Leninu, ki poleg drugega še vedno nosi v sebi dve krogli od nameravanega umora. Navzlic temu pa je živahen in vesel kot deček; smejal in zbijal je šale o teh kroglah kot da ga nič ne skrbi. "O grozodejstvih sva govorila zelo malo. Cim dalje sem tu tem bolj čutim, da bi bilo žalje-nje onih, katerih gost sem, ako bi govoril z njimi o grozodejstvih, za katere niso nič bolj odgovorni kot sem jaz. "Pred par dnevi sem govoril z nekim odličnim duhovnom, ki rni je povedal,- da so Lenin in njegovi tovariši storili vse, kar je bilo v njih moči, da ohranijo red in da se jih na nikak način ne more smatrati odgovornim za katerakoli grozodejstva, katera so se morda izvršila. Izrabil se je zelo pohvalno o Leninu. "Sedaj vem in razumem, kako je mogoče, da so se ruski delavci držali svoje revolucije skozi vojno, lakoto in bolezni. Obdarjeni so z velikimi voditelji, ki so dokazali, da jih moč ni pokvarila, ki ne želijo slediti navadam in žjvljenskim načinom onih ,katere,a so razlastili, ki ostajajo služabniki ljudstva, ko se jih je izbralo, da služijo. Skupno so šli skozi vse preiskuš nje in trpljenje navadnega ljudstva. "Vodja vseh je ta mož Lenin, izrazito ruskega kmečkega 0-braza, ki jih v temnih in svetlih urah navdihuje vse s svojim nepremagljivim pogumom, ki je karakterističen vsemu njegovemu narodu. "Jaz ne pišem tako o njem, ker sva se strinjala o vseh re-čih — v nekaterih bsnovih rečeh se ne strinjava — temveč zato, kter mislim da dobrega človeka poznam, ako ga vidim. "Lenin je Rusiji simbol novega duha, ne despotizma, temveč svobode. Možje in žene ga ljubijo in bi, ako treba, umrli zanj, ne zato, ker je njih vladar (on sploh ni vladar v navad nem pomenu besede), temveč zato, ker je njih tovariš, njih glasnik, branitelj socijalne in ekonomične svobode in zato, ker se je v boju, skozi katerega gre Rusija, izročil njih službi z dušo in telesom, ne da bi želel ali upal, da zato dobi ■ osebno plačilo ali moč." Canton, O., 9. junija.--Šerif Milo Cathon se je danes izrazil, da na stotine akrov zemlje v Stark okraju, katera bi i-mela biti obdelana, leži mrtva, ker veliko število tujezemcev kupuje sedaj farme samo zato, da na njih kuhajo žganje, zemljo pa pustijo v nemar. Šerif pravi, da. tujezernci kupujejo farme po vseh delih okraja in da se -za obdelovanje zemlje sploh ne brigajo. Okrajni urad je izza 1. januarja dobil že več kot $14.000 dohodkov samo iz kazni, katere se je naložilo o-nim, katere se je zasačilo pri izdelovanju "Rozinovega Jacka" — Uradniki mestne trgovske zbornice napovedujejo nepretrgano pomanjkanje premoga skozi celo poletje in zopet prihodnjo zimo. To se jim zdi enostavno nekaj, kar ni mogoče preprečiti, in kar mora priti. Posebno je dala povod tej prerokbi seja izvrševalnega odbora premogovnih trgovcev, kjer se je poročalo, da letošnje leto ladje ploveče po jezeru kaj malo dovažajo premog in .d oči m so dostavile druga leta te ladje do 3,000.000 ton premoga, ga je bilo letos dostavljenega le 6000 ton. Za vzrok se navaja pomanjkanje železniških voz. Toda kot poroča A. Adams, glava odseka, ki naj spravi v tir vse železniške vozove, ki stoje po stranskih progah, prihaja položaj glede voz v normalno stanje. Edino kar je treba, pravi Adams, je, da se po z i vi je razne družbe, naj z večjo naglico spravijo svoje blago z vozov. Tukajšnja električna družba i-ma le še za en dan premoga in poslalo se je brzojavke na vse premogovne družbe za nemud-no pomoč. Na. New York Central železniških jardih stoji veliko število nagonov iz.p*dljive-ga živeža, kar d^a velike ovire pri prometu. y. \ STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 10th. 1920. ^Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Cotooration: 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................I year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c . Lastuje in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) JUNE 10. 1920 ■s 104 VATIKANSKA POLITIKU Kakor je znano, so italjanske čete pod poveljstvom znanega Garibaldija zasedle Rima krog leta 1870. S tem so napravile konec posvetni vladi papeža. Italijanska vlada, ki je bila vstanovljena kmalo zatem te prevzela kontrolo nad prejšnjo papeško državo, je dala papežu kot poglavarju posvetne države, vsa jamstva, da se bo vpoštevalo njegov značaj kot posvetni suveren ter mu razentega obljubila gotov letni honorar, katerega pa papeži niso hoteli sprejemati in ki je še danes v zakladnicah laškega kraljestva- V onem času je izdal takrat vladajoči papež Pij IX. edikt, v katerem je izobčil sardinsko kraljevsko hišo iz cerkve ter izjavil, da ne bodo poglavarji rimsko-katoli-čke cerkve nikdar priznali dejanskega položaja' stvari ter se vklonili nasilju. Nadalje se je glasilo v tem editku ali v kakem poznejšem, da se vsi katoliški monarhi obvezani izogibati se laškega kralja in da ne smejo slednjega posečati v Rimu. To prepoved je utemeljeval papež s tem, da bi v takem slučaju katoliški monarhi, ki bi prišli na obisk v Rim dejanski priznali laškega kralja kot posvetnega vladarja Rima ter s tem razveljavili vse pravice, katere si je lastil Vatikan in katere si še vedno lasti. V poznejšem razvoju dogodkov je bilo opaziti pri vseh na to sledečih papežih brezkompromisno stališče napram italijanski državi in kralju prav posebno. Papež Leon XIII, Pij X. in sedaj vladajoči Benedikt XV. so vstrajali na stališču, katerega je zavzel Pij IX. Sedaj pa se je zgodilo drugače. Oživljenje italijanskega nacijonalizma, povzročeno od vojne, in pospešeno od rovanja skrajnih nacionalističnih krogov, ni ostalo brez upliva na Vatikana, čeprav se :aj takega čudno sliši. Položaj, v katerem se je nahajal papež tekom svetovne vojne in izza onega časa naprej, je bil vse prej kot prijeten. Vojna proti Avstriji in katoliškim vladarjem Avstrije je stavila papeže v kaj mučni položaj, kajti na eni strani je moral odobravati nacionalistične težnje Italijanov, na drugi strani pa ščititi kot je pač bilo mogoče, najbolj kaioliške med vladarji — Habsburžane. Tako smo bili priča številnim poslanicam papeža, v katerih se je zavzemal za skorajšnji mir ter poživljal vojskujoče se države, naj sklenejo mir na temelju pravice. Varno se je izogibal papež vsaki izjavi, ki bi se tikala njegove pristranosti za stvar te ali one vojskujoče se države- Sedaj, ko je sklenjen mir med glavnimi borilci ter je Nemčija ponižana in Avstroogrska iztrebljena s svetovnega pozorišča, so odpadli tudi obziri, ki jih je imel papež napram raznim nemškim vladarjem katoliškega veroiz-povedanja. Posledica tega izčiščenja obzorja je tudi najnovejši papežev proglas, v katerem je rečeno, da je kato-j 3iškim vladarjem, kojih število se je tako strašno skrčilo, dovoljeno obiskovati oficijelno laškega kralja, ne da bi se pri tem zamerili papežu. To je eno izmed najnovejših znamenj časa. S tem svojim proglasom je papež vklučno potrdil I-talijanskega kralja v posesti Rima in nekdanje papeške države. Napravil je križ preko preteklosti in prvi papež je, ki je v resnici sledil nagonu svojega srca ter priznal, da je laški narod kot tak združen v celoto, upravičen tudi do nadvlade na Rimom in nekdanjo papeško državo. Politika in obzir do raznih katoliških vladarjev v ostali Evropi sta dosedaj onemogočala vsak tak papežev korak. Ker pa so bile odstranjene, vse tozadevne ovire, je prišel tudi papež na dan s svojim razglasom, ki pomenja končno zmago italijanskega nacijonalizma nad srednjeveškimi nazori o državi in pravicah narodov. Celo v Vatikanu se je pričelo daniti in upati je, da je to le pričetek še nadaljnega razvoja v smeri proti resnični prostosti in neodvisnosti vseh narodov. ca Sumterja. Njen glasni namen je bil postaviti se na pot med Anglijo in New Yorkom ter vjetr pose-strinsko ladjo, 'ki bi bila medtem dograjena. Ta parnik 'imenovan "Kear-sarge" se je že nahajal v posesti enega izmed velikih new-yorskih posestnikov ladij, ki je bil tedaj v spremstvu svoje hčerke Alice v Angliji. Da o-krajša izročilna pogajanja, je; on enostavno kupil to ladjo, jo! dal naložiti s tovorom, ter sej vkrcal s svojo hčerko v Bristo-lu. Parnik se je takoj napotil proti New Yorku. Med maloštevilnimi potniki na tem parniku je bil tudi Washington Astry. Pred izbruhom državljanske vojne je bil profe-! sor za pirotehniko na vojaški: akademiji v West Pointu. Na! nekem plesu v New Yorku se | je seznanil s hčerko tega Ame-j rikanca ter pozneje prosil očeta I ^a njeno roko. Ona je njegovo ponudbo odklonila, rekoč, da ga osebno sicer ceni, da pa ima tako irtrž-njo do vojaštva, da ga ne bo nikdar vzela. Kmalo zatem je izbruhnila vojna, in Washington Astry sej je po težkih notranjih bojih pri-j klopil južnim državam radite-J ga, ker se ni hotel boriti proti j Virginiji, odkoder je prihajal, j Veliko je uplivalo na njegovo I odločitev tudi dejstvo, da je' Alica odklonila njegovo roko. Slednja je bila prava hčerka severa. Washington Astry, ki - je bil) nekaj časa prvi častnik na ladji j "Sumpter" je dobil od vlade! južnih držav naročilo, naj prevzame vodstvo parnika "Kear-; sarge". Na krovu tega parnika se je nahajal izključno v namenu, da ga izroči Rafaelu Sem-mesu. Pri obedu ga je zapazil Hal-ler, Aličin oče, ki ni ničesar vedel, da je njegova hči odklonila ženitno ponudbo. — A, vi ste tukaj — Mr. A-stry — je veselo vzkliknil ter mu ponudil roko. Naravnost'; čudovito je, da smo se tako nepričakovano sestali. Kje pa ste bili ves čas? Še predno pa je mogel Astry odgovoriti, se je pojavila Alica, ki je bila za trenutek presenečena, a je nato smeja obema podala roko. — Oh, Mr. Astry — je vzklik nila, ter pri tem zardela. Mislila sem, da ste pri armadi. O-prostite mi. On je pokimal, ne da bi se ozrl vanjo ter se podal na svo- Mnogo naselbin je še, ki M-j maj o nobenega zastopnika iza delavski dnevnik Enakopravnost, kljubtemu, da so naselbine, ki so močno zastopane P° Slovencih in bratih Hrvatih. Naše rojake po naselbinah, kjer nimamo nobenega zastopnika ali je pa isti brezbrižen, prosimo, da sprejmejo oni za-| stopništvo lista v svoji naselbini in okolici. Mi ne prosimo, da bi kedo delal in agitiral brez plačno, ker je vsako delo vredno svojega plačila, tako tudi zastopnik lista, pa najsibo kateregakoli. Mi dovolimo vsakemu svojih zastopnikov gotove odstotke provizije za njegov trud in delo. Gotovo je, da si želi vsak poleg svojega običajnega zaslužka še kake stranske dohodke, ki si jih lahko pridobi ob prostem času in priliki. Kedor je voljan prevzeti zastopništvo in si zaslužiti še poleg svoje običajne plače, ki j° dobi v tovarni ali rudniku, naj nam piše za pojasnila in vse P° trebno, kar rabi zastopnik, i11 mi mu bodemo poslali vsa navodila, pojasnila in vse potrebno, kar gre zastopniku. Poleg tega se pa gre tu za popolnoma dela'vski list — in last in ne morda za kakšen -kapitalističen in delavstvu sovražen list. glasite se takoj — kedo bo" prvi ? Upravništvo. PLENILNA LADJA! Veliko bojnih ladij je bilo odposlanih proti nji, a brez vsakega uspeha, dokler se ni končno vdala kanonskemu čolnu "Ti-scarola" severnih držav v Gibraltarju, kjer ni mogla več u-jiti. Ladjo so razorožili ter pro- dali. Rafael Semmes, poveljnik te ladje pa ni bil mož; ki bi bil s tem zadovoljen. Odšel je v Anglijo, ki je stala že radi bombaža na strani južnih držav ter dal tam zgraditi takoj dve novi ladji. Njegov namen je bil, da postaneta ti dve ladji najhitrejši na celem svetu in delo je bi- lo pospešeno z vso silo. — Čeprav pa je vlada juž»ih držav prikrila svoje naročilo z angleškimi slamnatmi možmi, je prišla stvar vendar na dan in severne države so se takoj pritožile pri angleški vladi ter. zahtevale, naj angleška vlada prepreči zgraditev ali pa naj zapleni dovršene. Ko so se vršila diplomatična pogajanja, se je po'srečilo ladji, katero so zgradili v Liverpoolu, pobegniti še predno je bila dovršena. Odšla je na Azore, kjer jo je oborožila neka angleška jadrnica. Poveljstvo nad ladjo je prevzel Rafael Semmes in odšla je na visoko morja pod imenom Alabama kot nasledni- Ta tero na : sički Žl0V( lost mor; zreti stori Ijeni ditel 5ozi) Ij'en; Pi Hko sliša bore ne. tanj take jen grol vse (lilo, bur: (Črtica iz državljanske vojne.) Dne 19. aprila 1861. je napovedal Abraham Lincoln, predsed nik Združenih držav, Wokado odpadlih južnih držav ter odredil, da je treba postaviti zadostno mornariško silo, kj bi za-mogla preprečiti prihajanje in odhajanje iz pristanišč teh južnih držav. Jefferson Davis, voditelj u-stašev, je takoj posegel po proti sredstvu ter zahteval od svojega kongresa plenilne ladje. Takoj je odšla iz pristanišča New Orleans ladja "Sumter'', ki je bila dobro opremljena, prodrla blokadno črto ter prišla na j visoko morje, kjer je mogla u-iti vsakemu zasledovanju vsled| svoje izvanredne naglice. Kapitan te ladje je v tej voj-j ni pokazal izvanredno mornari-j ško spretnost. Njegova neustra-j šenost v zvezi z veliko zvijačo,! je prizadela severnim državam; ter njih trgovini neizmerno škodo, kajti ta ladja je požgala vse zajete severne ladje ter izkrcala posadke v nevtralnih prista-; niščih. i Plula je po morju pod najbolj različnimi zastavami ter obvladovala tekom cele jeseni se-ver'o-atlantiski ocean obsl siiš; K S i 8 Ladjo so razorožili ter pro- vera- je mesto, kajti servirali so že | juho. j Po obedu je Astry znova iz-j ginil v svojo kabino. Povsem! namenoma se je izogibal srečati z Alico, ki si je na vse načine prizadevala spustiti se žnjim v pogovor. Šele četrtega večera ga je vjela na prednjem krovu. — Vi me kaznujete s tem, da me prezirate — je pričela govoriti. Neumno je bilo od mene in to priznavam sedaj. — Torej želite sedaj, Miss Haller — je odvrnil — da ne zavrnete mojega takrat stavljenega predloga? — O, ne, tega še ne — je odvrnila ona. — Kaj bi si morali misliti sedaj o meni, če 'bi rekla kaj takega? Bedasto pa je bilo od mene, da sem utemeljevala svojo odklonitev z izjavo, da mi je zoperna vaše služba. Od onega časa sem se prepričala, da je vojaški poklic prvi na svetu. Kdor je odločen žrtvovati svoje življenje domovini, je junak in če najde priliko za to ali ne. — Zakaj pa nočete biti junak, Mr. Astry? — Moja domovina je Virginia. — Ne, naša domovina je u-nija. Velika in zapovedujoča mora stati med dvema morjema. Kdor se je dotakne, je upornik, kdor pa pusti, da se je kdo dotakne, je bojazljivec. — Jaz pa vem, Mr. Astry, da vi j niste bojazljivec. i (Dalje prih.) j POŠLJITE SEDAI! i i Radi raznih zmešnjav, ki so nastaie pri pošiljanju denarja v j Jugoslavijo v kronah, bo Jugoslovanski Prometni Urad odse- j daj naprej pošiljal denar samo j V DOLARJIH, to se pravi, oseba, kateri vi po- i šljete denar, bo dobila v .Tiisjo-! slaviji izplačanih toliko kron, ko- j likor so takrat vredni ameriški j dolarji v Jugoslaviji, daj v lirah. 50 lir...... $ 3.00 100 lir ...... $ 5.70 300 lir ...... $16.50 ' 500 lir ...... $27.50 1000 lir ...... $54.00 Pošiljatev je jamčena. V tej: vsoti so všteti vsi posebni stroš j ki. Pošljite denar po Postal Mo-i ney Order ali American Express na THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP AGENCY Ml8 St.. Clair Ave. C!«i •land. C Pošiljatve v zasedene kraje pa pošiljamo še vedni kot dose-i j Mi vam damo dobro plačo j Mi vam plačamo veliko bonuse Mi vas naučimo, kako delati velik denar. Ravnokar smo odprli novo & [izboljšano zemljo za zemljišča i v Clevelandskem distriktn. ■; imamo največjo propozicijo v i i mestu in hočem uposliti P3* i dobrih in poštenih moških, & nas zastopajo pri svojih roj*f kih.. Zglasitelj mora razurrf' i angleščino; zmožnost prodaj3' 1 ti ni potrebna. Mi vam nudil*10 priložnost za celo življenje. | pomišljajte, temveč zglasite se pri našem Mr. BIRO in z nji^ j zaupno pogovorite. Naši urad' i se nahajajo v drugem nadstro-ipju v Kinney-Levan Bldg. Euclid Ave. na 14. cesti. THE SUBURBAN DEVELOPMENT COMPANY. Graditelji Mest. V močvirju velemesta J Iz dnevnika slovenske priseljenke. Spisala L. G- V salonu je bilo zelo živahno. Peli so in plesali da je bilo veselje. In kako so bile te deklice oblečene! Tega preje niti zapazila nisem. Sedla sem zopet na zofo, ne da bi vedela, kaj naj storim. Takoj je bil poleg mene oni starec. Niti ozrla se nisem nanj. Prinesli so šampanjca, a jaz sem ga komaj poskusila. Spotoma mi je sicer dobro prijal, a sedaj sem izgubila ves tek. Ce ibi ne bila tako neumna, če bi kedaj preje kaj takega čitala ali slišala, bi takoj vedela, kje se nahajam. Onega večera je še prišlo do strašnega škandala. Konečno sem razumela, kje se nahajam in kaj so pravzaprav hoteli od mene. Ko je starec poleg mene izpil par čaš šampajnea, je postal predrzen in udarila sem ga po licu. Tedaj pa je zbesnel ter divjal kot norec. Meni je bilo vseeno, kajti nisem razumela kar je rekel. Ženska pa ga je razumela tem boljše. Strašno ae je razjezila ter konečno snela svojo krinko. Rekla je, da sem v tej hiši izključno v namenu, da izkažem usluge gospodom, ki prihajajo semkaj ter puščajo tukaj lep denar. Ona je plačala zame precejšno svoto denarja ter bo že skrbela za to, da ne bo oškodovana. Skrbela bo tudi, da bom postala krotka. Ima na i-azpolago izvrstna sredstva. Dala mi je nasvet, naj se tako udam, kajti vsak odpor bi bil brezuspešen. Par dni preje ali pozneje — to bi bila le mojf, škoda. "Ali hočeš biti pametna ter govoriti prijazno s tem gospodom?" "Ne, rajše skočim skozi okno," sem izakričala, vsa iz sebe. "Kot želiš. Potem skoči skozi okno," je rekla ter me je potisnila v neko sobo. V sobi je bilo temno ter nisem mogla videti niti za ped daleč. Tipala sem naokrog ter pritipala do postelje. — Hvala Bogu! Postelja je bila vendar tukaj. Slekla sem lepo obleko ter legla na posteljo. Razmišljala 3em in razmišljala kaj naj storim. Tukaj v tuji dežei, v velikem, tujem mestu, brez denarja in brez prijateljev! In venadr! Ce bi le mogla ven, bi se že kdo zavzel zame; Konečno so mi prišle solze in pričela sem ihteti, tako globoko in strastno kot da bi se ne mogla nikdar več potolažiti. Brez dvoma so slišali moj obupni jok, a nobena živa duša se ni omenila zame. Bili so trdi kot kamen. Vsa izmučena sem konečno zaspala. Ko sem se prebudila, je bila krog mene še vedno tema. Nisem vedela, če je (lan ali noč. Kako dolgo sem tukaj? En dan ali več? Zopet me je pričel mučiti glad. Zakaj sem bila lačna? Kljub vsej bedi in vsemu trpljenju — narava je zahtevala svoje pravice! V povestih sem pogosto čitala, da ljudje, ki so žalostni ali ki imajo kako tugo, pogosto ne zavžijejo nobene hrane skozi cele dneve. Jaz pa sem bila vedno lačna. Nisem mogla več spati, se previdno dvignila ter se pritipala do vrat, a slednja so bila še vedno zaprta. Potrkala sem, a nikogar ni bilo. Potrkala sem močnejše a zaman. Šla sem nazaj v postelj ter čakala. Mislila sam, da ležim že več ur, a nobenega glasu ni bilo čuti. Končno že nisem mogla več vzdržati in zopet sem vstala. Bolela me je glava in tresle so se mi noge, tako slabo sem se počutila. Kaj nameravajo z menoj? Ali me hočejo tukaj izstradati ? Pričela sem tolči s pestmi po vratih ter kričati na vse pretege, a nikogar ni bilo blizu. Tedaj se je pričel počasi pojavljati strah. Kaj hočejo napraviti z menoj? Ali so mogoče pozabili name? Zopet sem legla v posteljo. Ne vem, če sem se onesvetila od razburjenja ali če sem zopet zaspala. Vem le to, da je bila ona strašna ženska zopet pri meni ter me vprašala, če se hočem pokoriti, nakar sem brezbrižno odgovorila, da se ho-<čem. Mislim, da sem morala dolgo časa stradati, kajti dobila sem le nekaj gorkega vina in surovo jajce. Dva dni pozneje sem bila zopet v salonu. Oni o-studni starec je bil zopet tam in vse se je vršilo po starem--- Sedaj imam lepo sobo, in oni starec prihaja vsak večer. On je bogat krznar z osme ceste. Sedaj tudi vem, kje se nahaja. Tukaj je neka deklica, kateri pravijo vsi "Črna Mačka" in ta je bila od prvega dne zelo prija na z menoj. Ona mi je tudi svetovala, naj se vdam, ko sem prvič prišla v salon. Jaz sem brez vsake moči. "Očividno si padla v roke trgovcem z dekleti," je rekla. ' Povedala sem ji vse. O gospej Komarjevi, o gospodu Šmidu, o zaroki itd. — Tako je torej ta stvar? Ta ;edni par je prišel s svežim blagom iz Evrope. Imela sta v medkrovu še- nadaljna dekleta, ^li pa na kakem drugem parniku, ki bolj po časi vozi, dočim sta se onadva odpeljala naprej, da-sprejmeta pošiljatev. Ti si jima torej padla spotoma v roke." "Kaj pa s policijo?" "Policijo? Zaenkrat sploh ne boš prišla na zrak, dokler te ne vkrote . Razentega si pa ne delaj preveč nad s policijo. Jaz ti bi o tem lahko povedala dosti« stvari . Ženska, ki vodi to hišo, je v zvezi s polici.'0 ter razume svoj posel. Nam dekletom sploh nihče ije vrjame . Kljub vsemu temu, če bi imeli obe denar i" če boš po par mesecih še istih nazorov, pa ti bom skU' šala pomagati. Zaenkrat se ne da ničesar napraviti-"In zakaj ne greš ti proč, če moreš?" sem j° vprašala. ''Moj Bog, kam pa naj grem? Tukaj.je še vedn° boljše kot na cesti, kajti po cestah jih leta že it** dosti. Nekaj časa sem bila zunaj, in zunaj je lahko ostati, dokler ima človek dobra znanstva. Ce pa tel1 ni, je dosti dni, ko mora stradati. Meni se je pried0 vrteti v glavi. To je bilo strašno. "Saj greš vendar lahko v službo. Ali pričneŠ kakim delom," sem ji rekla "Ti si mala norica", se mi je smejala — "pri ni je že to prepozno, kajti predolgo že živim to živl.le' nje. Sploh pa nočem živeti več drugega. Tudi teb se bo najbrže tako godilo." ,, "Ne, jaz- nočem' ostati tukaj, ter raj'sa umreni, sem vzkliknila. . "Le mirno. Dober nasvet ti boni dala. Pf3C' vsem sc naučiš angleški, kajti to je glavna stvar« Zaj tem pa ne pij preveč in to je tudi glavna stvavr. I"1 , polegtega oči vedno odprte, kajti lahko se zgodi, j> bo prišel nekoč človek, kateremu boš tako ugalai'' da te bo odkupil. Ti si lepa, vsakdo mora priznati Mogoče boš imela srečo. ■ Zopet sem pričela upati. Bila sem zelo hvalez" dekletu za njene nasvete ter se jih dosedaj vedno žim. - be. Dosedaj imam še vedno onega plesn.iivega lag starca. Vse.kaže, da mu ugajam, kajti on P vse, kar zahtevam. Nekaj dni sem gojila upanje, da me bo , vzel iz hiše. Ko je bil nekoč zelo dobre volje, sem ^ prosila za to. Obljubila sem mu ostati pri kler me bo hotel imeti. To sem mu seveda le iev r> 0001010201000201000101010101020102020200010201010102020001000202090102480102020002000000010253235323028989 (Nadaljevanje a 1. strani.) Ta pruska "odgovornost", katero je moral nositi, je bila sljč-"a malemu gumijastemu prašku, ki se takoj skrči, če ga človek stisne. Kakšna odgovornost? Mi smo vedno mislili, da Mora človek ostati pokonci ter zreti v oči vsemu, kar je bil storil. Tudi smo radi pripravljeni nevmešavati v povelja vo-] ®telja, če je toliko moža, da bo taeje dajal odgovor na stavbna vprašanja. Pisec tega članka je imel pri-"Ko videti Ludendorffa pri za-®'%nju pred preiskovalnim od-b°rom nemške narodne skupšči-To je bilo največje razoča-|ary'e njegovega življenja. Kaj |akega, mož? To-'je bil razbur-Jen upravni uradnik s precej ^'obimi manirami, in čeprav je v'se, nemško časopisje tedaj tr-da je bil on razen Hinden-,Ul'8'a edini mož v celi dvorani, izbila krivda tega le to, da je Rajala komisija, ki ga je za-s,Išala iz samih starih bab. j je stal tam, govoril, odgo- varjal, a se ne zagovarjal, tedaj sem spoznal svojega Prusa. To je bil feldvebelj, ki je bil mož le pred svojim moštvom. To je bil veleposestnik ter luč znanosti med Kašubi, katerim je prepovedal učiti se pisati in brati. To je bil uradnik, kateremu so se napela prsa, če je smel ko-mandirati kaki stari babnicj. Ludendorff je instiktivno slutil, da mu je enkrat v življenju pretila resnična nevarnost, namreč novembra leta 1918 od strani odločnih vojaških sovje-tov. Takrat je pobegnil. Niso ga obesili. Tudi ga niso obesili, ko se je vrnil, čeprav je bilo znano celemu svetu, da je koval zarote, ter delal načrte z nezaposlenimi častniki ter takimi, ki bi lahko vsak trenutek izgubili svojo službo. Prišel je Kapp in Ludendorff je zopet rekel to, kar je znal, namreč vstrajati do konca. Pri tem pa se je cela lepa stvar grdo polomila. Ludendorff je zbežal. Pod Friderikom II. ni bilo kaj take- ALI VESTE? Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI? In da pošljamo denar tjakaj po najnižjih dnev nih cenah in da garantiramo vaš denar. mm STREET SAVINGS Kdor želi kupiti zemljišče nasproti SLOVENSKE TOVARNE EUCLID FOUN DRY, naj se zglasi pri ' LOUIS 1ECHAEJU V EUCLID, OHIO. Loti se v kratkem podražijo za 10%. I Kupil sem ŽELEZNO TRGOVINO cd rojaka Jim Šepica na 16009 Waterloo Rd. kjer bom cenjenemu občinstvu iz Colliriwooda in okolice postregel točno in z najboljšim blagom- Za obilen obisk se priporoča J FRANK WALLAUC | 16009 WATERLOO RD. IBMWBHMIHIMHIMHMHMIUIMIWHWtt^ Corner Lorain St. and Fulton Road UMHH^ IH ii§ 1 ■ Vabilo k slavnostnemu § Razvitje "Zastave" Dne 13. junija 1920 11| V prijaznem vrtu Češkega Sokola, 1 4314 Clark Ave, in 43. cesta rafsj Vabljena so vsa društva in posamezni rojaki iz Cle-iti velanda in okolice. Društva se zbirajo v društvenih pro-} if štorih na 3211 W. 50th s t. točno ob drugi uri popoldne, ifi Ob dveh odkorakamo skupno na veseliČni prostor z god-"t>| bo na čelu. EN PAR. OČI V življenju pa se jih vedno izrablja in zanemarja. VAŠE OCl POTREBUJEJO TEMELJITE PREISKAVE. Potrebujejo je neizprosno. Zakaj jim ne privoščite tega? Ali pomislite riskiranje, kateremu se vdajate? Vsaki dan pomeni dnevno doštevanje nevarnosti Vašemu ZDRAVJU IN VIDU. Mi preiščemo OČI in določamo otnla s tako skrbnostjo, kot jo OČI V RESNICI POTREBUJEJO. PREISKAVA PROSTA. John Metelko, O. B„ 6120 ST. CLAIR AVE. PROGRAM: 1. Pozdravni govor predsednika 2. Razvitje zastave 3. Razni govorniki med katerimi nastopi v prvi vrsti govornik Frank Kerže. Potem se završijo razne igre, srečelov, šaljiva pošta in še veliko drugih zabavnih točk je na programu. Pri korakanju in pri plesu sodeluje slovenska godba "Bled" iz Cleveland«, pod vodstvom g. IVANUŠA. Vstopnina m moške 50c za ženske 25c Za vse bode vsestransko dobro preskrbljeno tako, da ne bode nikomur žal, da se je naše slavnosti udeležil. Na svidenje dne 13. junija, točno ob 2. uri popoldne! Kliče in vabi ODBOR. Možje, nikar ne hodite v Evropo K svoji družini in prijateljem z BOLNIM ali GNILIM telesom. Ako bi imeli gobavost, bi ne hoteli iste dati svojim ljubljencem, toda zakaj bi se obotavljali pri moški bolezni, katere posledice so mnogokrat strašne, ako nimate pravilnega zdravljenja. PRIDITE V AKRON, OHIO Kjer se govori vaš jezik. Mnogo moških ie prišlo k meni iz ve- i nice dal.iave, zakai ne bi prišli vi? Jaz zdravtm samo moške -- Moie zdraviienie Za obilno vdeležbo vabi s ODBOR. Š STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 10th. 1920. 3 ■ ■ ■ K ■ ■ ■ LOKALNE NOVICE - sanje je rešeno — torej molči-. mo! — Velik ogenj izbruhnil vče-i raj popoldne v zidanem poslo- - pju, ki se nahaja na W. llth - St. in Main Ave. Tri požarne ; brambe so se več ur trudile, da ) so ogenj ugnale, toda škoda, ki ; je prizadeta trem družbam, ki ) so imele svoje prostore v njem, . znaša $75.000. Ogenj je po-, spešila večja zaloga olja, ki se • je nahajala v zgornjem nadstro-, i pju in ker so se ognjegasti ba-[li, da pride do kake eksplozije, je gašenje precej počasi napre-Idovalo. Ogenj je nastal v prvem nadstropju, kjer se nahaja Baker Waechter družba, ko je v neki cevi eksplodiralo olje. Nato se je ogenj razširil še na prostore, katere zavzemata Texas Oil Co. in pa Shields Machine Co. — V našem uradu ima pismo Rezi Novak, naslovljeno na 1316 E.. 167th St. Poslano jei od Milana Novak, Drenovec, po-' šta Radna, Jugoslavija. Pismo ima pri nas tudi Anton Petan, I ki je nekdaj stanoval na 4110 j St. Clair Ave.. j — Okrajna porota je včeraj j podala odložitev, da je bivši i policijski tajnik W. W. Norrjs poneveril $8,546.00 iz policij-; skega sklada. Norris je nato' položil $10.000 varščine. ~———~ i ZA VSAK SLUČAJ. — ! Neka neumna ženska je pri-} I nesla tri lepe, voščene sveče; | dve sv. Mihaelu eno pa — hu-> : diču v dar. Cerkovnik hoteč jo 'poučiti, pravi: "Pa hudič ven-jdar ne zasluži sveče!" — ''Vem ! da ne," je odgovorila žena — i "pa človek ne ve, kam pride po smrti. Zato je dobro, če si preskrbi povsod prijateljev." LAKOMNIK. Lakomnik, izgubivši veliko vsoto denarja, se je v obupno-■sti obesil na vrv. Njegov sluga to videč, je naglo pristopil, prerezal vrv in tako svojega gospodarja smrti rešil. Ko je ALI OGLASI šel za tem dogodkom nekaj mesecev ta sluga iz, službe, mu je lakomnik nekaj zaslužka odtrgal pri plači, rekoč: "Vrv, ki si jo prerezal, je bila še čisto nova, ti bi bil moral le vozel lepo razvozljati." NAPRODAJ JE motorno kolo v prav dobrem stanju, Ex. model 1918. Dobi se po nizki ceni zaradi \ odhoda iz mesta. Zglasite se na 486 E. 152nd St. po 6. uri zvečer. — Stavka piumberjev zavlačuje gradnjo novih poslopij. Prve dni tega meseca je bilo izdanih le 21 dovoljenj za nova poslopja, kar znači, da se bo letošnji junij zgradilo za 50 odstotkov manj hiš, kot se jih je lansko leto istega meseca. Plum berski delavci zahtevajo poleg večje plače tudi, da preskrbijo delodajalci vse potrebno orodje. Delodajalci odklanjajo vse to, in so celo odklonili poziv delavcev, naj se izvoli skupen odbor, ki naj določi novo plačo. — Šest predrznih banditov je včeraj zjutraj prav pošteno sedlo na Ijra. Zgodilo se je pa tako-Ie: Charles Speck, uslužbenec Higbee trgovine, se je na. potil s prazno usnjato torbico proti First National banki, da dobi dovolj drobiža za dnevno trgovanje. Na dvanajsti cesti in Euclid ave. pa nenadoma vidi pred seboj šestorico moških z revolverji, ki so zgrabili torbico, ki je bila seveda prazna, ter jo odkurili v avtomobilu. — Ali ste se že kdaj vprašali kdo je povzročitelj \jisokih cen vsega materjjala, ki se potrebuje'pri gradenju hiš? To vpraj šanje se pojavlja v vsakih mož-: ganih, toda povsod dobi drugačen odgovor. Tudi naša okrajna porota se je počutila zmožno razvoljati to uganko. Skozi cele tri mesece je zaslišavala razne trgovce z gradbenim ma-terijalom in kakor pravijo, tu-j dj delavske zastopnike. Kon-; cem tri mesečnega zapravlja-i nja časa je pa slovesno izjavil sodnik Kennedy, da so delavci,: "ki ne naredijo toliko, za koli-' kor so plačani", glavni ter od-1 govorni krivci draginje. Vpra- DOPIS. Johnstown, Pa. Delavske razmere tukaj so jako slabe. V tukajšnjih premogo-rovih delamo kvečjemu po 3 dni na teden, kar pa za današnje razmere ne zadostuje, posebno za delavca, ki more preživljati poleg sebe tudi družino. Dne 4. julija priredi slovenska godba Maxhom plesno veselico v Slovenskem Delavskem Domu, ker omenjenega dne bo ravno osem let, odkar se je u-stanovjla ta godba. Rojake iz te okolice se poživlja, da se nam ob tej priliki pridružijo in se poveselijo z nami. Vzpored bo priobčen pozneje. Naročnik. ~ NAZNANILO. Članom dr. Lunder Adamič št. 20. S. S. P. Z. Tem potom naznanjam članom gori omenjenega društva, da se vrši redna mesečna seja drugo nedeljo v mesecu to bo 13. junija dopoldne v prostorih Slov. Nar. Doma, soba št. 3 Ker imamo na dnevnem redu rešiti več važnih stvari in moramo ob enem izvoliti delegata za 5. redno konvencijo, ki se vrši v mesecu septembru tega leta v Chi-cagi. Zato opozarjam vse člane naj se tem bolj v polnem številu vdeleže te seje. LOUIS LEVSTIK tajnik. SLABI ZOBJE! Ako jih imate, vam kradejoz vsakim dnem zdravje, udobnost in krasoto. Pridite, da Vam jih popravimo. Pronašli boste, da so naše cene najnižje za prve vrste delo. Dr. H. MEHLING ZOBOZDRAVNIK 2209 Ontario St. En blok od marketa Vogal Huron Rd. "Pri Veliki Uri" Govorimo Vaš jezik. Odprto ob večerih in nedeljah dopol. POZOR NAPREDNI COLLIN-WOODČANI! Iz razloga, ker se tukajšnji pevski zbor noče odzvati zadnje čase na vabila od strani naprednih društev in organizacij, da nam pride ob času, kakšnih prireditev zapeti par slovenskih pesmic, katere prav radi slišimo, nas sili potreba, da ne bomo odvisni od njega še zana-prej, ustanoviti si svojega, kateri bo rad ustregel našemu občinstvu in deloval v resnici za procvit in prospeh naše naselbine. Zategadelj sklicujem skupaj vse one, ki imajo veselje do petja in one, ki želijo biti podnorni člani, na Ustanovno Zborovanje, na katerem se bode organiziralo nov pevski zbor in na katerem se bode tudi več druzega koristnega ukrepalo. Zborovanje naprednih mož in mladeni-čev se vrši v četrtek 10. junija ob 8. uri zvečer, v Kunčičevi dvorani, kar želim, da ne pozabite na ta datum in se zagotovo odzovete. G. M. KABAJ, sklicatelj. DVA LOTA NAPRDOAJ! Prodata se skupno ali posa-jmezno. Nahajata se na Trafalgar Ave. nasproti 165. ceste in Waterloo Rd. Cena zelo nizka. Več se poizve pri lastniku —» F. STRAUS, 16309 Trafalgar Ave. Vabilo na Slavnost KI JO PRIREDI — Družba Slovenski Narodni Dom v Newburgu v Nedeljo, 13. Junija '20 ob priliki OTVORITVE Slov. Narodnega Doma. VSPORED: 1. Domača društva se zberejo točno ob 12. uri opoldne vsako na svojem mestu. 2. Društva iz Loraina, Collinwdbda in Cle-velanda se zberejo ob 1. uri pop., na vogalu 81. ceste in Union Ave. (novi Mansfield) kjer jih bo čakala Rodba. 3. Pohod. A. Društva na Marble Ave. pridejo z godbo na čelu na 81. cesto, kjer se njim pri Plutovi dvorani pridružijo druga društva. Nato skupno korakamo do Mansfield, tam se spojimo z društvi iz Loraina, Collinwooda in Clevelanda. Skupni sprevod se potem pomika po 82. cesti do Crofood Ave. in nazaj na 81. cesto, potem pa do vogala 80. ceste, kjer počakamo točno ob 1:30 pop. župana ter drugih govornikov, nato pa gremo skupno k stavbi Slovenskega Narodnega Doma. • OTVORITEV: 4. Pozdravni govor, govori predsednik John Lekan. Otvoritev Doma in pohod v dvorano. .. 5. Govor predsednika. Razvitje ameriške zastave, med razvitjem poje društvo Slovenija "Star Spangled Banner". 6. Razvitje slovenske zastave, med razvitjem poje društvo Zvon. 7. Govor botra in botre, sledi duet, pojete tovarišici Agnes Bobnar in Rotija Pucelj. 8. Govori Rev. J. J. Oman. Petje. . 9.. Govori župan Hon. W. S. Fitzgerald. — Petje. 10. Govori councilman John McNaughton. — Petje. 11. Govori Ed. H. Haserodt, county clerk. — Petje. 12. Pozdravni govor gg. Ivan Zorman in Anton Grdina. 13. Pozdravni govor predsednikov društev iz Loraina, Collinwooda in Newburgha. 14. Nastop skupnih pevskih društev. 15. Otvoritev ples: a) Prvi ples bo dan na dražbo. Kateri par največ daruje za S. N. Dom, bo prvi plesal, b) drugi ples je ples delničarjev, c) prosti ples in zabava. 16. Licitacija lepih predmetov in obilni sre-čelov, kakor tudi za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. MOŽJE Mi vam plačamo TEDENSKO PLAČO Poleg provizije. Mi smo pričeli prodajati najboljša posestva v mestu Cleve-landu in ker nam primanjkuje moči za ogromno trgovanje, je zelo potrebno, da prištejemo na-1 ši organizaciji več prodajalcev, i Ni Vam treba biti izučen v tem! poklicu, kajti mi vas naučimo trgovanja in vas z veseljem pla čamo med učenjem. Tukaj je velika priložnost za moške, ki govorijo tujezemske jezike, ker si lahko potrojijo svoje dohodke. Skoro večina naših sedanjih prodajalcev so bili tovarniški delavci raznih po-klicov, ki so služili povprečne plače od $30 do $40 tedensko. Sedaj delajo tudi do $1,000 ali $1,500 na mesec in so torej popolnoma neodvisni. VI LAHKO STORITE ISTO. Zglasite se takoj in vprašajte za sales manager j a. The Rosel Guarantee Realty Co. 587-591 The Old Arcade 5. nadstropje. Vhod iz Euclid Avenue. Main 3868 Central 517 IHHHkHHnBBfiHlBMII Tel. Central 359G W Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. Ustav/te se pri tej url in ste na pravem prostoru MOTOR BICIKEL NAPRODAJ 1917 modela, Harley Davis. Prve vrste kolo. Proda se radi odhoda iz mesta. Več podrobnosti na 1091 ADDISON RD. 135—137 NAPRODAJ JE KROMATIČ-NA HARMONIKA Hoch Hol-zer izdelka. Kdor se nemudoma zglasi jo dobi za $65. 1185 E. 61st t. 136—138 IZ URADA SLOV. DEL. DOMA COLLINWOOD, O. Da se čimpreje dvigne srečka :za zemljišče na Bliss Rd. Euclid O., se pozivlje vse prodajalce, da prinesejo prodane in neprodane srečke na tajništvo Doma, da se ukrene nadaljne potrebne korake. Sedaj je skrajni čas, IŠČE SOBO. Rad bi dobil primerno si če je le mogoče v pritličju i' električno razsvetljavo. Ka> ima tako sobo že sedaj ali imel prazno do konce t. m. i pride povedati v upravništvo. NAPRODAJ JE skoro nova V sarska ledenica (Ice Box) di da posežemo vsi še po ostalih Detroit tehtnica in čok za srečkah, nakar bomo v časopis-'kanje mesa in vsa oprava IZGUBLJEN DENAR. Cenjenemu občinstvu v linwoodu naznanjam, da sem. gubil na Whitcomb Rd. plači koverto iz tovarne Cle^vel Metal Brass Co. in v njej S gotovine. Ker sem se trudil pri tešil delu dva tedna za omeni1 svoto, bi prosil osebo, ki je nar našla, naj se zglasi v m njštvu Enakopravnosti, zal dobi nagrado. DOBER KUP! 7 sob in kopališče, modi hiša, bHzu Superior kare. $ v gotovini, ostalo kot najemno. Cena $6.500. Zglasite-I pri lastniku 1265 E. 83rd i ju označili dan, ko se dvigne i srečna številka. Odbcr S. D. D. Dr. H J. Sma!!y ZOBOZDRAVNIK G204 St. Clair Ave. Času primeren zobozdravniški urad opremljen za vsakovrstno zobo-zdravniško delo. M O Ž K I za nakladanje in skladanje avtomobilov v zaboje. GRANT MOTOR CAR CO. Coit Road in Kirby. dajoča k mesarski obrti. si želi prištediti nekaj denW naj se nemudoma oglasi 1266 E. 71st St. ■■■■HBBBBBiHaaissasanacEaiiHSS PRODAJALCI KNJIGO VODKINJA. — zmožna knjigovodstva dobi sf bo. Zglasi naj se takoj Pr' WILLIAM SITTER 5805 St. Clair Ave. Lokalna družba, ki izdeluje VLACILNICE (tractor) IN STROJE ZA TOVORNE AVTOMOBILE želi ŽIVAHNE IN SPOSOBNE ZATOPNIKE za prodajo common stock. Dobra provizija. Praksa ni potrebna. BRIDGEWORK-PLATEWORK naša špecijaliteta. Ruvanje zob brez bolečin. Čistimo zobe. URADNE URE: Od 9 do 8:30 Ob nedeljah: 9 do 12. Ob sredah popoldne zaprto. : Družba Slovenski Narodni Dom tem potom vabi vse Slovence iz Loraina, Collinwooda, Clevelanda in drugod, da se v obilnem številu udeleže te slavnosti ter nam tako pomagajo dostojno praznovati pomembni dan, ki je napočil po velikem delu in naporu ,dan otvoritve S. N. Doma. Pridite, združite se z nami in pokažite tako svetu, da smo edini in složni, kadar se gre za narodno stvar. Za obilno udeležbo se priporoča in zahvaljuje ODBOR S. N. D. V NEWBURGHU. NAZNANILO Cenjenim rojakinjam v Coollinwoodu in okolici g uljudno naznanjam, da bom odprla dne 11. JUNIJA 1920 | i na novo urejeno prodajalno ženskih in otročjih klobukov IN ženske ter otročje oprave na 412 E. 156TH STR. V zalogi bom imela vse, kar potrebujete zase m p otroke. Zaloga klobukov bo vedno popolna, odgovarjajoča sezoni in modi. •3 B Za vsestransko naklonjenost se priporočam !wmervp Engine lo 6523 EUCLID AVENUE. STERN MR. STERN $42.00 — $42.00 — $42-0® .v E> Podpisani bi rad zvedel z8 ( jaka Martina Štrukelj, ker Je; času selitve v svoji zmeden0*' pozabil pri meni telovnik v ir pa svoto $42. Ker ne maf hraniti-tuje lastnine bi rad $ del za njegov naslov, da W vedel kam za njim poslati. Jakob Trojar, Box 128 Farrel. r IŠČEMO MOŠ1 Delo zunaj in znotraj. Sjj delo in prilika za napredova-"" ■■SSSBBMBEfll i THE Bummcrtimo will soon be hero and «itli it the joys of a vacation trip. Whero aro you Roing? The Great Lakes is tho meeca for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. Tho D. it C. Lino fituamcrs embody nil tho qualities of speed, Bafety nnd comfort, tho freedom of tho. decks, tho cool refreshitiR lake breezes. D. & C. a Service Guarantee. Daily Service Mny 1st between Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Arrivo destination ft:00 A. M. Daily Service April lflt between Detroit and Gleveland. Leave 11:00 I*. 11. Arrivo destination ti: IS A. M. MACKINAC ISLAND Servico Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July let. July 1st to Sept. 14th, G trips per week. Between Detroit and Buffalo Uso Your Rail Tickets Send 2o Stnmp for Illustrated pamphlet and innp of Great Lukes. Address L. G. LEWIS, S 1 PAULA TRUGER 412 E. 156th St. Kurjači Pomivalci Kotlov Donašači vode Oljači STALNO DELO SKOZI CELO LETO. UGODNE URE IN DOBRA PLAČA. E. 70th & Lakeside The Illuminating Co. ■HI GEN, CHEMICJ COMPANY. warner rd., S. b. . MILLING MACHINE HANDS DRILL PRESS HANDS ASSEMBLERS Stalno delo Dobra plača VITAL MFG. CO- 7500 QUINCY AVENUB- GOWVSYil domaČa Sola francos*"' ročnih del. Mi učimo crod-reting, slikanje in vsakovrstno vpletenino in šivanje. Mi tudi špecijaliziramo na Lodge i'1 tional emblemih. Se pouču.)e sprejema naročila. BYERS ART CO., 5821 Superior Ave. blizu B i" 55- JOHN GROŠELJ Biljardnica Vsakovrsten tobak SLADŽČICE IN MEHKB PIJAČE. 642 E> 152nd St. Collimvood. LIBERTY BONDI iN V°J NO VARČEVALNE v*! ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi Pla' v gotovini takoj.Sinion, zan^ vi prekupčevalec, soba 216 noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejačo. Vogal & \ ta cesta in Eucli dave.. nafl)(]pJi ger Sewing Machine Co. \o do 6. ure zvečer. 02010202020002010200010200000102020202530201010101010200010002000001020002000201010100000200020200090202000211000201010223 02000202484800020001480200014801020101020000010000020101000123234823535323482323234853530201010202534823484848234853232348482348 535348489148534853485301532353485353532348