O V E^.OOO.
„Štajerc"   izhaja  vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za cele leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/» strani K 16, za '/» strani K 8, za '/n strani K 4, za '/», strani K 2, za V«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Stev.. 51.
V Ptuju v nedeljo dne 18. decembra 1910.
XI. letnik.
Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik.
Naznanilo.
Uradne ure v „Štajerčevi" pisarni so se spremenile in veljajo od zdaj naprej tako-le: Ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. Kdor ima v uredniških stvareh z urednikom g. K. Linhartom govoriti, ta naj ga poseti doma (stara šola, za mestno cerkvijo). — Kar se tiče upravništva (naročanje lista, plačilo naročnine, spremembe naslova, sprejem in plačilo inzeratov, vprašanja glede inzeratov itd.), to naj se odda vse v pisarni (Bismarckgasse 4, Theater). K uredniku Linhartu naj se pride le v uredniških zadevah (glede dopisov, vprašanj, itd.).
Kmetje v mariborskem okraju!
Slovenski poslanci so štajerski deželni zbor razbili. S tem so napravili spodnještajerekemu Ijnstvu velikansko gospodarsko škodo. Ljudstvo trpi pod vedno večjimi bremeni, poslanci slovenskih strank pa se smejijo in zabavajo na troške tega izsesanega ljudstva . . .
Ako molčimo, potem bode vlada mislila, da se strinjamo s to politiko, da smo zadovoljni z gospodarsko revščino v deželi. Mi moramo torej javno povedati, da štajersko ljudstvo ni zadovoljnozbrezve8tno politiko slovenskih poslancev. Mi moramo dokazati, da pametni in rai.uinni del štajerskega ljudstva ne stoji za temi politično brezvestnimi ljudmi ... Mi moramo pa tudi vse ljudske moči zbrati in združiti, da priborimo štajerskemu ljudstvu vpliv in veljavo. K m e t j e ne potrebujejo nobenih voditeljev, ker se znajo sami voditi! — Iz vseh teh vzrokov sklicujemo za ljudstvo mariborskega okraja
veliki kmetski shod,
ki se vrši
v nedeljo, dne 18. decembra 1910 ob 10. uri v
..Gambrinushalle'   (Schillerstrasse)  v Mariboru.
Na ta velevažni shod so vsi vabljeni, ki imajo resno voljo do gospodarskega dela in ki se ne pustijo nahnjskati od prvaških agitatorjev. Mi nimamo ničesar proti temu, ako pridejo tudi kmetje nasprotnega mišljenja na zborovanje. Ali za to smo priskrbeli, da nikdo shoda motil ne bode.
Naši zaupniki v okraju dobijo posebna vabila. Prosimo, da jih med somišljenike razdelijo in da pridejo vsi z znanci in prijatelji na to velevažno zborovanje. Skrajni čas je, da izpre-govori enkrat ljudstvo samo jasno besedo. Zato pa:
^ato  pa :
Vsi na shod
Mi gremo, naprej!
Žalostne uspehe je iodila prvaška in klerikalna politika. Res je. dft ti ljudje ljudstvu vedno š k o d u j ej o, -pa naj že storijo karkoli hočejo. Prvaštvo ji danes rak-rana na truplu slovenskega ljudstva. V svoji politiki so bili prvaki vedno nazadnjaški in nevarni. Vpili so vedno in vpijejo še dftes, da hočejo ljudstvu „pomagati" in ljudstvo grešiti" vseh nadlog in vse bede. Ali vzeti mu hočejo celo — domovino in vero- Vzeti hočejo ljudstvu vero, kajti čimbolj uganjajo duhovniki politiko, čimbolj zlorabljajo prižnico in spovednico v strankarske ter politične .namene, tembolj „peša vera". Ljudstvo vsled politikovanja mladičev v talarju nima več tistega zaupanja v duhovniške besede in tisto ljubezen, za duhovniški stan, kakor svoj čas pred žallbog preteklimi desetletji. Res peša vera in sjce krvavi človekn, ako to opazuje. Ali ljudstvo iili krivo tega pošanja! Dokler ne bode cerk'                                 b.esado
vstavila in prepovedala duhovništvu vsako poli-tikovanje, toliko časa tudi ni upati na zboljšanje položaja . . . Prvaki pa tudi vedno vpijejo, da moramo domovino braniti in so zanjo ogrevati in za narod delati. Prav tako! Ali ravna ti politiki prvaških strank rujejo proti domovini. Kaj ti p r v aki s e z dr u žu j ej o z Rus i in Srbi, da bi raztrgali avstrijsko našo domovino. Prvaki hočejo avstrijske kronovine, zlasti Štajersko in Koroško razbiti. Oni izdajajo liste, v katerih pisarijo od srbske vlade plačani vohuni. Javno naglašajo prvaki svoje veleizdajsko „prepričanje" in javno jih je moral sam presvitli naš cesar Franc Jožef I. že opetovano pokarati. Tako izgleda ,narodnjaštvo" in „domoljublje" slovenskih prvakov ... Da taka „politika" ljudstvu ne more prijati, razumel bode vsak pametni človek. Sicer je pa ta prvaška politika rodila tudi najnevarnejše in najbrezvestnejše gospodarske organizacije. Koliko milijonov zapravili so klerikalni „konzumi" slovenskemu ljudstvu! In v kako veliki nevarnosti so slovenski kmetski denarji, ki so naloženi v prvaških posojilnicah, katere nimajo nobene oblastvene kontrole! Opozarjamo le na šoštanj-sko, celjsko, ormožko slovensko posojilnico. Opozarjamo na velikanski škandal, ki nima para in ki se je pri konkurzu slovenskega zavoda „Agro-Merkur" pojavil. „Zveza slovenskih zadrug" se je v tem slučaju naravnost kot na zločinski način zanemarjeni zavod izkazala, pri kateremu mora prej ali slej do pogubonosnega poloma priti. Opozarjamo pa tudi na grozoviti polom klerikalnih gospodarskih organizacij na Koroškem, pri kateremu se je kmetskemu ljudstva več milijonov kron krvavo zasluženega denarja naravnost oropalo! . . . Pri takih razmerah seveda ni čuda, da je ljudstvo vedno bolj revno, da imamo vedno več beračov, da pride vsako leto več slovenskih posestev na boben, da se ljudstvo v vedno večjem številu izseljuje. Ni čuda, kajti prvaški voditelji silijo ljudstvo tako rekoč v pogubo . . .
Ako pa mi le besedico izpregovorimo in hočemo ljudstvo pred izrabljanjem od strani pr-
vakov braniti, potem padejo prvaki kakor lačni volkovi čez nas in nas psujejo „nemčurje", ,šnopsarje", „brezverce", Janičarje", „izdajice". Dobro je le, da se mi naprednjaki za te otročje psovke ne zmenimo. Mi delamo naprej in vedno   stojimo na svojem starem programu :
Skupno gospodarsko delo slovenskega in nemškega ljudstva. Na podlagi tega programa gremo tudi naprej !
Prvaštvo nas v svoji obupni jezi ne more premagati in — to smo prepričani! — nikdar nas ne bode premagalo. Kajti mi smo za ljudstvo   inljudstvo  je   znami!
Torej  vedno naprej!
Politični pregled.
Vlada barona Bienertha je odstopila in cesar je sprejel odstop. Torej imamo zopet celi kup penzijoniranih ministrov. Vzrok so Poljaki, ki hočejo svojo vodne ceste. Bionorthova vlada yqdiiopravila '>o.pr<j.
Iredentovci pred sodnijo. Pred graškimi porotniki imelo se je te dni zagovarjati 13 laških fantalinov zaradi veleizdaje, motenja javnega miru, žaljenja veličanstva itd. Prenapeta politična hujskarija je smrkoline v to neumnost zapeljala. Porotniki so imeli usmiljenje in so jih oprostili. Le neki Cesare Deperis je bil zaradi žaljenja veličanstva na 3 mesece težke ječe obsojen.
Obsojeni laški iredentovci. Tudi na Dunaju se je vršila sodnijska obravnava proti laškim vohunom in veleizdajalcem. Glavni obtožitelj Colpi je bil na 4 leta težke ječe obsojen, neki Dante na 10 mesecov in neki Tomasini na 8 mesecev težke ječe. Kakor se vidi, postajajo „neodrešeni" italijanski bratci v Avstriji prav predrzni!
češko-laški list pod imenom „11 Piccolo di Praga" bode pričel v Pragi izhajati. Najbolj protiavstrijski elementi, Lahi in Čehi, se torej združujejo. Baje plačuje italijanska vlada ta list. Zdaj potrebujemo le še češko-laški-slovenski list. Kajti naši narodnjaki imajo vendar iste cilje kakor prenapeti iredentovci in Cehi . . . 0^T~ Vsi živinski sejmi (razven konjskih) so ustavljeni. Oblasti vsled tega ne smejo več „Viehpassov" dajati. — Živino v železniške vozove nalagati in iz njih gnati, se sme le v navzočnosti živinozdravnika. Oblasti in občinska pred8tojništva so dobila v tem oziru posebna navodila. Kdor bi se postavi ne pokoril, bode strogo kaznovan!
Opozarjamo kmete na te važne določbe!
Dopisi.
Iz Ptujske gore. Občinske volitve delajo našim narodnjakom hude preglavice. Ti ljudje dobro vedo, d a j i h ljudstvo ne mara več, ker ne mara za dolgove in zatiranje in krivico. Ljudstvo hoče, da se uvede v tržki občini pošteno gospodarstvo, ki mora biti javno in katerega računi morajo biti vsakomur na razpolago. Ljudstvo hoče, da se z občinskim denarjem kaj koristnega napravi, ne pa zidovi, ki se vsak drugi dan podirajo.   Ljudstvo
Pri   hl«ldlieiŠ6nill   Vremeilll 8e priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehiajenje.
ni več tako neumno, da bi se vsedlo na lima-nice frazastih narodnjakov. To vedo tudi naši narodnjaki in zato se bojijo volitev kakor vrag križa. Na pošteni način ne morejo in ne bodejo narodnjaki zmagali. Zato skušajo z vsemi mogočimi lumparijami in sleparijami svoj namen doseči. Na naravnost škandalozni način so n. pr. volilno listo sestavili. Na ravno tako škandalozni način so vse napredne postavno vtemeljene reklamacije odklonili. Dotična „narodna" komisija se je s tem na eni strani grozovito blamirala in osmešila, kajti oblast bode gotovo vse njene sklepe razveljavila. Na drugi strani pa smo prepričani, da so narodnjaki vedoma in nalašč postavo kršili. Glavni vodja te volilne lumparije je seveda učitelj Klemenčič, mož ki že davno zasluži brco, mož, o katerem se po vsej okolici govori prav lepe stvarice, češ da živi v lepem prijateljstvu z materjo svoje pokojne žene, mož, ki je pijanec in razgrajač, kar smo že opetovano dokazali. Ta Klemenčič, ki bi se moral skriti za kiklje Haberce, hoče s političnim švindeljnom naj-grše vrste »rešiti'1 narodnjaško stvar. Ali ta švindel ne bode pomagal, kajti kmetje se ne pustijo od pijanih šolmaštrov svojih pravic oropati. Tako je v volilni listi župnik 4 krat vpisan in bi torej po želji narodnjakov 4 krat volil. Župnik sam je preveč dostojen in pošten, da bi bil sam ta švindel zahteval. Ali Klemen-čičova banda je z župnikovo osebo hotela sle-pariti. In s tem je potegnila tudi župnika v politično javnost. Prepričani smo, da g. župnik ojstro obsoja švindel, ki ga izvršujejo narodnjaki na njegovo ime. Seveda je tudi Klemenčič dvakrat v volilni listi vpisan. Mož se smatra torej za dva volilca vreden. Pa si bode grozovito prste osmodil! Tudi učiteljica Dostal je dvakrat v listi vpisana; revica pač ne ve, zakaj. Seveda hoče tudi ober-poštenjak Gojkovič dvakrat voliti, enkrat za-se, enkrat pa za posestvo, ki sliši Kamenšaku. Vsa ta lumparija sicer ni samo grda, marveč tudi neumna. Kajti mi živimo vendar v Avstriji in v Avstriji sme en volilec le enkrat voliti, pa čeprav je desetkrat v volilno listo vpisan. Tega seveda en Klemenčič in en Jurček Topolovec ne razumeta; za kaj tacega imata prekratko pamet! Tudi druge sleparije se je uganjalo. Tako je cela vrsta mrtvih oseb v volilno listo vpisanih (n. pr. pokojna Marija Huf-nagel itd.). Narodnjaki torej niti ne vedo, da mrliči na Avstrijskem nimajo volilne pravice. Na drugi strani pa so hoteli narodnjaki celi vrsti velikih davkoplačevalcev volilno pravico oropati. Tako n. pr. niso vpisali g. Aschen-brenner, ki plačuje 102 kron direktnega davka. Ko se je reklamiralo, niso hoteli te protipostavne lumparije popraviti. Sploh so vse napredne reklamacije odklonili in šele oblast bode to narod-DJaško gospodo podučila, kaj določa postava. Velike davkoplačevalce so izpustili; brinjevega hofrata Ploja in „ausciglerja" Mariniča pa so hoteli v I. volilni razred vriniti. Seveda se jim ta nakana ne bode posrečila ; Ploj bode moral svoj brinjevi glas v III. razredu oddati, ako bo sploh prišel. Volilna lista je seveda grozovito skrpucana; saj jo je Klemenčič delal in potem si ljudje že lahko mislijo, kakšna da je. Na raznih krajih je Klemenčič vpisal „Vsled reklamacije"; popravil pa ni ničesar; menda mu je alkohol možgane zmešal. Volilne liste niso mogli volilci skoraj nikdar vpogledati, ker Topolovčevega Jurja nikdar doma ni bilo. Nas nič ne briga, kje se Jurček potepa; ali postava daje davkoplačevalcem pravico, vpogledati v volilno listo. In ker je Jurček že po božji milosti župan, bi moral to vedeti. Ali on sploh nič ne ve . . . Takšne so torej razmere na Ptajski gori. Ali narodnjaško drevje ne bode v nebesa zraslo!
Ptujska gora. (Izjava). Gorski narodnjaki so iztnhtali sledečo zvijačo glede volitev, ker hočejo volilce z lažjo krmiti, ko pravijo: ako bote po „štajercijanskem" programu volili, bode občina morala na Slapah most staviti ... Na ta hinavski narodnjaški volilni manever sledeče izjavim : Pred dvema letoma so narodnjaki po svojem narodnjaškem poveljniku Ivan Klemenčiču pri občinski seji sledeče stvari predlagali: 1. vodovod (Wasserleitung); 2. cesto na Sterntal in sicer v drugi občini; 3. prispevek k brzojavnemu uradu (Telegrafenamtu). Te navedene narodnjaško sanje, ako  se iim  izpolnijo   bi   občino   gotovo
koštale čez 90 000 kron. Jaz sem si mislil: ako je narodnjakom take velikanske svote občinskega denarje riskirati, mogoče bi tudi nekaj sto kron k mostu na Slapah dali, za katerega jaz že dalje časa od interesentov denarje pobiram. Pri zadnjem računu pa sem iz-previdel, da je narodnjaško občinsko gospodarstvo slabo in da še zmirom dolgujemo približno 40.000 K. Zato tudi jaz nočem, da bi že tako zadolžena občina si nove dolgove nakopala. Iz tega sledi, da bo-demo mi na Slapah le tedaj most delali, ako mi je mogoče zadosti denarja nabrati; na občinske stroške pa nikdar . . .
Slape, dne 11. decembra 1910.
Vincenc Verdenik.
Sv. Urban pri Ptuju. Kakor je navada, imajo društva svoje shode, na katerih se večidel „Klingbeutelau8leerer" pardon: „kmetski rešitelji" hvalijo. 11. t. m. bil je tudi pri sv. Urbanu tak shod, pri katerem so razni mlečozobni svoje burke uganjali, kakor ob pustnih dneh. Prišel je neki fantek, ki mu pravijo, da je re-dakter „Straže". Ta junak je m. dr. tudi zaki-kirikikal to-le modrostj „Ni slabše stranke pod solncem kakor je „Stajerčeva"! Povedal je tudi, kako bodejo morala dekleta nastopati, da dosežejo volilno pravico in postanejo potem županje ali celo ministerske predsednice. Seveda je čveketal tudi nekaj o protestantih, kar ta revče gotovo sam ni razumel. Nadalje je sprožil pobalinsko laž, da ako pridejo Nemci na krmilo, bodejo križi iz šol izginili in cerkve bodejo postala vojaška skladišča. Seveda, danes uganjajo politikujoči duhovniki po cerkvah burke in zlorabljajo vero v svoje posebne namene. Redakter „Straže" se piše Kemperle. Po njegovem govoru so nekateri kmetje rekli, daje „gimperle". 0 temu seveda ni ničesar povedal, da so med slovenskimi klerikalnimi uredniki ljudje, ki so se hoteli „Štajercu" za par goldinarjev prodati in ljudje, ki so s kpleVi sleparji]. Zaradislepa-rije obsojeni ljudje sedijo v Klerikalnih uredništvih. Za tem redakterjem je govoril naš kaplan Malajner. Priporočal je, da naj fantje s svojimi trdo prisluženimi denarji — „Stražo" naročajo; saj ne stane več kot 6 K. Fantje, le vbogajte kaplana; potem smete od okna do okna pohajati in nedolžnost klerikalnih deklet varovati. Druge reči, ki so se na shodu razpravljale, za nas niso važne. Zahvalo so sprejeli govorniki od 30 ljudi, kateri večinoma niti ne razumejo, kaj je časopis, in tudi od pevk; — s tem bil je tukajšni teater končan. Živio!
Povsodpolek.
Iz Okraja 8V. Lenart 8lOV. gor. Glede klerikalnega škandala v našem okraju, v katerega sredini stoji znani slovenski prvak Breznik, moramo še nekaj omeniti. Ta v fantke zaljubljeni Breznik ni samo posestnik. On je tudi zagriže-nec proti nemški Šoli in ,, Štajercu". Ta Breznik, ki ljubi le svoj spol, je tudi občinski svetovalec v Žerjavcih, oče fantovske družbe (lep oče!), vodja dekliške družbe. Gospod župnik so ga baje hoteli imeti za rihterja in cekmoštra. Čakali so tudi do zadnjega hipa z volitvijo, dokler
ni mariborska sodnija izpregovorila ojstro besedo. Nadalje je Breznik ud našega patent-okrajnega zastopa. Na dan volitve so ga gnali sami politični kaplani in on je šel z zaljubljenim smehom med njimi. Takšni je bil ta slovensko-prvaški voditelj, take ljudi nam priporočajo prvaki kot člane občinskih in okrajnih zastopov! Ljudstvo zapomni si, kakšni so nasprotniki nemške šole! Na okrajnem zastopu pa naj bi prvaki razobesili črno zastavo... Pfui Teufel!
Sv. Lenart Slov. gor. Klerikalni list „ Slovenec", ki bi imel po nečedni povesti sladkega strica Breznika iz Žerjave, kateri nedolžni gospod je pred mariborsko sodnijo svojo čistost izgubil, dovolj povoda molčati o sv. Lenartu, — ta list politikujočih bratcev zadnje plati torej napada zopet nemško našo šolo, kajti naša nemška šola postala je javna, kakor je bilo to samo ob sebi umevno pričakovati. Zdaj blujejo črni ljubitelji enega in istega spola ogenj in žveplo na nemško šolo. Farški listi pišejo, da je nemška šola aponeumovalnica." Menda zato, ker se morajo 11 do 12 letni otroci, ki pridejo iz slovenske šole, šele v nemški šoli potrebni „ enkrat ena je ena" naučiti. Isti otroci si morajo šele na nemški šoli latinske črke pisati učiti. V dotičnem članku vpraša dopisan, kdo mir kali. Kakor da ne bi bili vedno prvaški hujskači tisti, ki hočejo miroljubnega kmeta nezadovoljnega napraviti. Prvaški listi napadajo okrajnega glavarja Weissa, ki vendar prav nič kriv ni, da je postala nemška šola javna. Javna nemška šola je ravno potrebna. 130 otrok obiskuje z veseljem in navdušenjem nemško šolo! Ali je to morda premalo otrok za enorazredno javno šolo? Prvaški listi lažejo nadalje, da morajo kmetje tisto plačati, kar si tržani želijo. Vprašajte vendar enkrat kmete, koliko so že za nemško šolo plačali! Šolske doklade za slovensko Šolo, katere število otrok se je od lanskega le_ta__za, 100_otrok znižalo, postale so za skoraj 100 K večje. Kmetje, za katero šolo torej plačujete, za nemško šolo ali za slovensko? 100 otrok ima slovenska šola manj in za 100 kron ima večje doklade! Kako pride to? Občinske doklade v sv. Lenartu so znašale lansko leto 65"/o. Letos znašajo le še 55%. Pred par leti pa so še 90% znašali. Tako gospodarijo Nemci, katere prvaški hujskači tako strupeno napadajo. Tako gospodari nemški občinski zastop z vrlim županom g. Sedminek, katerega prvaki tako podlo psujete! Ali naši napredni kmetje niso več tako neumni, da bi se pustili od prvakov za nos voditi. Napredni štajerski kmet pošilja svoje otroke v nemško šolo in nima več zaupanja do slovenskih posojilnic. Mi gremo naprej, prvaki pa nazaj!
Senarska v okraju sv. Lenart slov. gor. Ker nasprotniki nemške šole mene oziroma mojega otroka v časnikih obrekujejo, jim moram vendar vzroke naznaniti, zaradi katerih sem otroka v nemško šolo dala. Ali jim je to prijetno ali ne, me malo briga. Gotovo sem kakor vsi premišljevala, ali bi ali ne kaj takšega storila, ker ja ima otrok sedaj dalje hoditi in ker sem
Strajk na univerzi.
V Innsbrucku imajo tako slabo poslopje za visoko šolo, da so zdaj študenti v štrajk stopili, da prisilijo vlado k novi zgradbi. Tudi profesorji so edini z
študenti. Naša slika kaže sedanjo univerzo, ki je pa znotraj popolnoma razbita, tako da bi se kmalu podrla.   Vlada je
obljubila, da ustreže  v  spomladi    tozadevnim željam.
DieUnivecs/Mt- fnJnct^brucM.
'■^i^iM&i*
tudi nasprotne časnike brala, v katerih s to šolo strašijo kakor s peklom. — Pa ker te nasprotnike vse poznam in ker ti nasprotniki vsi nemški znajo in ker bi ti gospodje raje tisočake izgubili, kakor nemško besedo ne zastopili, in ker so ti gospodje svoje dobre službe dosegli le zategadelj, ker nemški znajo, in ker vsem tem gospodom najbolj trebuh raste in sem se sama prepričala, kako veselo je, ako človek nemški zna, zategadelj sem to storila! — Ako bi si kdo mislil, da se otroci tudi pri Sv. Trojici nemški naučijo, tem pa znam kaj žalostnega povedat. Šla sem pred kratkim v Maribor z ve-Čimi dekletami, med njimi tudi dve, kateri ste pred kratkim iz šole stopili. Pridemo na glavni trg, razpoložimo kar imamo za prodat. Pridejo gospe in vprašajo prvo: „Ist der Rahm gut?" Dekle gleda gospo, kak krava novo leso; a druga si misli: daj bodem jaz kšeft naredila in hitro reče: „Bitte Frau, toti Rahm boljši kak ovi!" In da bi mene poleg ne bi bilo, še te smetene ne bi prodale. Tedaj vidite! Jaz pa še nikol tega koraka nisem obžalovala in tedaj se tega trije veselimo. Prvič: Gospod nadučitelj Mauritsch, ker mojega fanta ni več v šolo (?), drugič moj fant, kateri se sedaj z velikim veseljem uči, in nazadnje jaz, ker mi mojega ni treba več h knjigam priganjat in ker vidim, da se bode sedaj kaj naučil in tudi dobro nemški znal.                                              Golob Marija.
Hoče. Spominjali se bodo čestiti bralci .Štajerca" lanskih poročil o tukajšnih občinskih volitev in neznansko gonjo preslavnega kaplančka Krajnca in njegovega Štaba. Takrat so Krajnc in njegovi podrepniki kričali po vasi: „Hoča je že naša". Vse njihove sleparije in škandalozno nasilstvo jim nič ni pomagalo. Njih veliki gobec je takoj utihnil ker so v dveh razredih popolnoma jo povozili in le pri žrebanji je milostna usoda njim 3 odbornike pricoprala, inače bi jo bili popolnoma zavozili. Krajnca in njegove podrepnike je ta moralična zaušnica kaj hudo pekla na njih črnih dušicah in vložili so ugovor proti volitvam. Ta stvar je potem prišla celo k okrožni soduiji, kjer se je za Krajnčevo, Janzi-čevo in Rojkovo agitacijo interesiral tudi državni pravdnik. Vandrale so potem volilne akte po političnih oblastih in črez leto dni srečno dospele v svojo domovje nazaj. A ugovorniki so dobili pri tej priliki prelep nosek prilepljenega. Zadnjo soboto pa se je volilo novega župana. Farški podrepniki pod novo komando kaplana B a z n i k a so pa dva doslej nemško misleča in z Nemci se strinjajoča odbornika pregovorili na svojo stran. Ta dva poštenjaka, ki sta se ločila svoje stranke sta Franz Retachnig in Kari Gratschitsch. Franc Retschnig že dalje časa trepeče pod Novak-ovi komandi, ker mu je ta za nekaj drobiža kot poroka se mu ponudil — torej z Bogom Retschnig smo dejali mi; a Kari Graschitsch, kateri je pri volitvah prisegal na nemški program in kateri je bil izvoljen odbornikom po nemško napredni stranki, se je dal od črnuhov-prvakov pregovoriti, ter je volil — z n j i m i 1 Mi sicer nismo poizvedli kolikor so ti Graschitschu ponujali za njegov „pošteni" glas, a vemo, da je bila pojedina pri Wernigg-Stolen prejšen večer in da so imeli Gra8chitscha ta dan v svoji srečni sredini kakor tudi drugi dan, na dan volitve pri sijajni tafelni, kjer se je kaj veselega čutil tudi kaplan Baznik, Krajnca naslednik. Mi privoščimo črnuhom ta izfehtani glas Graschitscha, vsaj smejo biti tudi ponosni na ta glas. Sramežljivosti itak malokdo pozna! Graschitscha zagotavljamo, da od svojih novih prijateljev ne bo imel nobenega dobička. Morda da ga bodo zaradi tega glasa spoštovali vsaj črnuhi! Graschitsch Kari, kako kliče pošten mož beguna iz svojih vrst ? !
Hoče. Zadnjo soboto bilje po izfehtanemu glasu kmeta Kari Graschitscha izvoljen za župana Anton Wernigg, po domače Stolz, črnuh najpristnejše razvrsti. Izdajalca glas je bil pri tej volitvi merodajen. Po volitvi pa je bila za črno stranko velika pojedina pri izvoljencu in v gostilni(?) požeruha nemškutarjevFrancelna Roiko. Ta je v svoji preveliki sreči nabasal par možnar-jev ter pridno streljal. Bum, bum, pa zakaj ? Toti možiček se namreč nadeja, da bo po novemu prvaškemu županu takoj dobil koncesijo za gostilničarja. Se je namreč za njo potezoval, pa   radi   kazni-žbog   hazardnega   kvartanja, ne
dobi koncesijo, češ, da za oštirja ni dovolj zaupljiv. Torej oblasti mu niso privolili gostilno. Pa mislite, da se naš Roikov Francelček kaj meni za oblastne prepovedi? Kaj še! če nočete vi, si jo bom pašam vzel .erlaubnis" za krčmo! In tako toči v svoji hiši, na svoje ime, na svoj dobiček in fein oštirja spila brez koncesije, brez davkov, brez vsake pravice in to že sem od spomladi, skoraj celo leto. Človek se vpraša, čemu sme prezreti postavne zakone samo Roikotev Francelček, drugega reveža pa takoj zadrgnejo ? Pa Roiko Franc tudi mesarja spila in meso razprodaja, brez da bi imel k temu obrtnijsko pravico. Zanj torej ni postav in sedaj še gre streljati, ker misli, da bode sedaj zanj teklo zlato in srebro. Kaj pa, če bodemo mi z možnarji začeli pokati, ne bomo tudi vprašali ne Stoha, ne ateka in tasta Novaka ? ?
Dobje pri Planini. Odgovor na dopis v .Slov. Gospodarju" št. 45 t. 1. katerega so skovali tukajšni mogotci in klerikalni občinski voditelji, 3e nam je sicer malo zakasnil, pa čakali smo, da jim podamo kaj važnega za novo leto. Gotovo Vam je znano, da se pogubonosno gospodari v klerikalnih občinah. Tako bodemo mi dokazali, da občinski odbor v Dobji, kateri je duševno popolnoma od župnika Vurkelca odvisen, pogubonosno in proti Ijndskim interesom ravna. To Vam podamo že naprej za novo leto. Kje so najmanj 2000 K, katere bi občina že sedaj imela, ako bi bila hotela dati občinsko hišo tukajšnemu trgovcu za ponujanih 200 gl. (400 K) najemnine na leto v najem ? Prijatelji, o tem bodemo govorili še pri sodniji! Da bi pa zaradi ene osebe vsi davkoplačilci občine Dobje škodo trpeli, to pa vendar ne gre. Tukaj se tudi Vi niste posebno spretnega skazali, nam pa le nespretnost predbacivate. Kako so 6e od države in dežele podeljene podpore zaradi toče in suše razdelile ? Kdo je dobil prvo in največjo podporo ? Komu so se davki v najvišji meri odpisovali ? Dokažite hinavci z župnikom vred, če se je to po postavnih predpisih godilo ! Mi bodemo dokazali, da ne! Izgovarjate se, da ste plačevali oskrbovalne stroške za uboge do 800 K na leto. Hm, hm, komu le? Vboge naganjate, da si morajo po občini od hiševdo hiše kruha prosit, obleke jim ne daste, stanovanja tudi ne, torej od kod ta velika svota za uboge ? Večkrat po 800 K ste že porabili, krvavega kmetskega denarja, pa ne za vboge, ampak za druge namene. Da bi bili večkratno razveljavljenih občinskih volitev mi krivi, je tudi nesramna laž ; tega ste krivi Vi klerikalni priganjači in župnik, ker niste volitve postavno izvrševali, to je določila c. k. namestnije v Gradcu, ne mi; ako bi bile volitve postavnim potom izvršene, bi tudi c. k. namestnija ne mogla poseči vmes. Vsem občanom pa res ne bodete natrosili peska v oči. Vaši izgovori so tako neumni in hinavski, da se Vam mora vsak otrok smejati. Dalej pravite v omenjenem „Slov. Gospodarju", da bi načrte župnika vsestransko podpirali; no podpirate iste vi, ker ste tako na visokem stališču neumnosti; župnik nas je že dvakrat po 3000 K oškodoval, na svetem mestu na prižnici je lagal itd. Take načrte mi ne podpiramo. Vibodete končno še njegov načrt v Gornemgradu : Vurkelc-Kolenc podpirali. Ako ste to že pozabili, Vam lahko ponovimo.
Planina (Montpreis). Zadnji „Gospodar" prinesel je neki dopis, v katerem neki tukajšni kmet snaži in opravičuje našega znanega župnika Franc Gartnerja, kajti sam si tega ne upa. Omenjeno še mora biti, da se je opravičil v nekaterih točkah, česar še mi pisali nismo. Namreč da bi bil župnik volilen plačal vino, no tega bi pač ne bilo treba pisati, kajti on je zadnji, kateri drugemu kaj plača; navadno je ta stvar narobe. Resnica je pa, da je župnik Gartner agitiral in celo tedne pred volitvo, pri nekaterih osebah na katere se ni posebno zanesel je bil celo trikrat. Neki ženici je tudi rekel, da mu naj listke katere bo dobila od občine, v tarovž prinese, da jih bo on izpolnil. No gospod župnik, ali zamorete reči, da niste agitirali? Torej se je pa zlagal dopisun „Gospodarja", naj si bode župnik ali kdorkoli, kakor se mora zlagati le neolikan in surov klerikalec. Tako pravi, da smo na volišče spravili na pol mrtve; mislimo pa da človek, kateri sam hodi in pride, še ni na pol mrtev. Slabo pa, da ti dopisun starost tako malo spoštuješ. Kar se pa tiče po-
grebnih računov, povemo da se je dosedaj marsikateri kmet z žuljevim rokam bridko pritožil zavoljo ogromnih računov pogreba; če je pa res eden izmed njih s temi zadovoljen in še zagovarja župnika, mu pa privoščimo, da bi ma v prihodnje še enkrat več zaračunil. Po državnem zakonu je za pogrebe sledeči tarif od vaš-čanov ali kmetov:
	pod 9 let	nad 9 let
I. razredu	K   101	K   210
11.      »	vinarjev —-70	.   106
lil.      •	--36	vinarjev -*8
IV.      •	—•28	»       -42
V.      »	>       —-M	—•20
Zakaj pa ni opravičil dotični kmetic župnika zavoljo Cilke, potem ko je enemu težanu rekel zavoljo cerkvenega stola, in da hoče vse svoje nasprotnike pokopati ; ali morda to tudi ni res? No, gospod župnik Gartner, tožite nas, mi vam stojimo na razpolago, pripeljite vašo gardo kmetov, o kateri piše „Gospodar", katera je pa le v vašem in v duhu vašega dopisuna. Vprašamo pa, od česa bi bila roka dopisnika tako žuljeva, morda od glažkov ? Letos so čebele slabo nosile, le hlini se z farovškim petolizanjem, mogoče bo od dobro založene farovške mize kaj odpadlo. Ljubi .Štajerc", povemo ti, da župnik Gartner ni tako nedolžen, kakor zgleda, kajti nekoč bila je družba v neki gostilni že precej v noči, katere se je tndi on vdeležil, ali kmaln zgine; seveda so zapazili ljudje, da ga predolgo časa ni, ga gredo iskati, ter ga najdejo na cesti pri neki ženski, katera se ga je komaj obranila; morali so ga z silo odvesti. Nasledica je bila, da se je naš ljubezniv župnik tako opijanil, da so ga morali v farovž peljati, od koder je zopet ušel in ga je morala kuharica iskati. Opozorimo te, dopisun, naroči si le mnogo krtač, da bodeš snažil suknico tvojega gospoda, čeravno majhna, je na nje veliko blata. Le naprej, mi imamo orožja dovolj !
Hajdin. Dne 7. t. m. je umrl nagle smrti veleposestnik in živinotržec g. Jurij Sagadin iz Slovenje vasi. Bil je skozi in skozi pošten, v obče priljubljen in bogaboječ mož. Narodnega sovraštva ni poznal. Kupčeval je z Nemci kakor s Slovenci; zato mu je Bog blagoslovil njegovo podjetje. — Bodi mu žemljica lahka! O p. uredn,: O smrti tega vrlega moža smo že v zadnji številki .Štajerca"  poročali.
Prihova. čudil se bodeš, dragi mi ,Štajerc", ker že dolgo nisi prinesel dopisa iz Prihove; pa zdaj vzemi ojstro krtačo v roke; ne gre drugače. Pri nas je tudi nekaj naprednjakov, pa žali Bog, vse bi radi ugnali v kozji rog. Evo Vam dokaz! Skoraj bo tri leta, odkar je bil sv. misijon pri nas ; udrihali so gospodje po napred-njakih, daje bilo groza, se ve po .Štajercu" tudi, aH vse zastonj; število naročnikov se je povišalo potem, kčr so bili vsi radovedni, kaj je to za ena zver, ki .hodi od hiše do hiše ter vero ponižuje". Zatoraj je bilo naročnikov več. Zdaj je stvar drugačna. Imamo g. kaplana (ime zamolčimo za danes); izvrsten je, da mu ni priimka za najti. Ali ta večna politika, te je preveliko. Doživeli smo že mnogokaj, take sitnosti še nismo imeli, kakor sedaj. Kaj briga g. kaplana, če eden ali drugi .Štajerca" bere ? Pravi da se gre za vero ; ali mi tega ne verujemo, ker smo prepričani, da vera ni prišla skozi ,Štajerca" gori in tudi ne pride skozi .Štajerca" doli. To si zapomnite, gospod kaplan ! Drugič hodi on od hiše do hiše, poizveduje kje bi dišalo po .Štajercu", tam gre notri, pogleda kje dekleta ležijo, kako imajo postelje narejene, in začne se razgovor da se vsa družina smeji. Kakor hitro se noč naredi, dekleta morajo biti pod ključem, ne smejo več iti ven, niti k grajzlerju po petrolej ne smejo več; od .Štajerca" se pa_ največ govori, da mora izginiti iz naše fare. Šlo bo težko, slišal je že g. kaplan besede: če se vsi farji na glavo postavijo, .Štajerc" še bo prišel na Prihovo! Zvedel sem tudi, da dobivajo vsi naprednjaki .Slov. Gospodarja", samo da bi .Štajerca" opustili; plačati ni treba nič; pa ne gre. Mi rajši beremo .Štajerca", ker se nam dopade, če ravno ga moramo sami plačati. .Slov. Gospodarja" naj le bere g. kaplan, če mu je tako všeč. Pregovor pravi: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Naš kaplan pa gre predaleč, namreč v Oplotnico na pošto gre vprašat, kdo .Štajerca" dobiva na Prihovo. Vem še za eno pošto, od katere tudi prifrči en par .Štajercev" v Prihovo;   potrebno bo tudi notri
Dober tek!
80 Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn. „El3apillen". Povemo : izkušnje, poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatijic franko 4 kron. Izdeloratelj in apotekar E V. Feller, Stubici. Elsaplatz št. 241, (Hrvatsko
4   —
nos vtakniti! Kaj ne, g. kaplan ? G. kaplanu voščimo zdrave in vesele Božične praznike in novo leto, želimo tudi, da bi z novim letom Opustil politiko, začel učiti lepi krščanski nauk, in nam na ljubo bi bilo, da se mir ohrani v celi naši fari.                                        Vsevidel.
Yarujte živali!
Zima je prišla in trpljenje vboge živali je zopet veliko. Kdor ima človeško srce v prsah, kušal bode nemi živali trpljenje olajšati. Ne pustite konj predolgo na cesti stati, pazite da je v hlevu vse v redu in primerna toplota, ne pozabite domačega psa in ne dajte mu premrzle vode, krmite tudi nežno ptico, ki trpi zdaj pomanjkanja !
Schicht Stearin-sveče	
	LEDA
najfinejša	vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj!
Ne Ne	tečejo!                 Ne kadijo 1 dišijo 1                    Ne delajo saj 1
Borijo	s svetlim, mirnim plamenom.     879
Golob kot fotograf.
Kakor znano, se je golobe že desetletja sem tako dresiralo, da nosijo pisma v velike daljave. Zlasti za vojaško službo ima to veliki pomen. Zdaj so pa še nekaj novega izumili v avstrijski in nemški   armadi.   Kakor  kaže naša
Die Brieftaube als Photograph.
slika, ima golob na prsih mali fotografski aparat pritrjen. Ta aparat deluje sam in to v gotovem -Času. Golob leti torej skozi zrak in fotografira obenem pokrajino, ki leži pod njim. V času vojske bi bilo to pri trdnjavah in drugod velikanskega pomena.
Novice.
Izjava. Pribijem, da je pred par tedni prinesel Vekoslav S p i n d 1 e r v svojem »Narodnem dnevniku" odnosno »Narodnem listu" poročilo, v katerem je sprožil »duhovito" laž, da so mene podpisanega Nemci za 8000 gold. „kupili". Pribijem, da sem nato Vekoslava Spindlerja imenoval nesramnega lažnika in obreko-v a le a. Pribijem nadalje, da je Vekoslav Spindler na moje očitanje pisal, da bode svojo trditev s podatki dokazal. Bil sem s tem zadovoljen in sem čakal. Čakal sem par tednov in — še danes čakam. Pribijem torej, da Vekoslav Spindler doslej ni ničesar storil, da bi svojo trditev dokazal ali pa svojo laž popravil. Svojo natiskano obljubo je požrl. Pečat lažnika ostane torej na njegovem čelu. Spindler je pač mislil, da bodem na njegovo nesramno laž pozabil. Ali zmotil se je. Torej — kaj je s podatki? — V Ptuju, 12. decembra 1910. — Kari Linhart.
Iz Spodnje-Stajerskega.
„Sokole" imamo v Ptuju, — tako nam piše naš hudomušni prijatelj Tebničmar — „sokole* imamo, hvala Bogu in bv. Neži, ki je pa-tronica v glavi bolanih ... Mi imamo sicer tudi druge tiče. Vrabcov imamo dosti in mestna policija jih niti ne zasleduje, kadar spustijo raz
drevesa kakšno belo-rumeno medaljico na široki moderni klobuk lepih dam. Zadnjič je neki vrab-ček   v nešmkem   Ptuju   imel   predrznost, da je izpustil   kapljico   nesnage   na klobuk   neke slovenske frajle.   To je na vsak   način   nemčarska predrznost!    Zato  je dr.    Fermevc   tudi   spisal dolgi članek za .Narodni  dnevnik"; v kratkem bode   ta  protestni članek   objavljen.   In   hofrat Ploj   bode   v državnem   zboru   interpeliral,  da slovenske jungfrave niti pred nesramnimi  »nemškimi"   vrabci   miru   nimajo.   Kajti vse kar je prav, — hofrat Ploj   pa je na   vsak    način    za čednost  in za   moralo in za brinje — pardon; brinja ne   mara   Ploj, niti   brinjevca   ne   mara, kadar   ga   nima. Pa tudi   druge   ptičke   imamo razven   vrabcov   v  Ptnju.   V Hajdino pri Ptuju zahaja n. p.   neka   nočna   ptica,    ki   ji   pravijo »Jager".   Ne   vemo,   koga   »jaga"   ta   „jager". Divjih mačk ni v Hajdinu in redke so tudi srne z ljubeznjivimi  očmi.   Oh te   ljubeznjive   srne! Proti jutru,   kadar  zapoje  petelin   prvikrat, pa prifrfota  nočni   tiček  „jager" zopet v Ptuj . . . Prosimo cenjene naravoslovce, da tega od » Štajerca" novo   odkritega  ptička   zoologično  popišejo . . .   Sčinkovcov   imamo   v Ptuju   mnogo; iz vseh streh žvrgolijo   in žvrgolijo in oblast bi jim morala   jezike. postriči;   kajti   ti   ščinkovci prihajajo iz Gauklerjeve okoliške šole in tam se prav hitro  naučijo  petja. Take  Ščinkovce imenujejo Nemci   »drek-finke";   ali  ta  beseda   ne zadene   malih ptičkov,   pač pa starih krokarjev, ki  bi  jih   imeli   vzgojevati ...    Mi   imamo v Ptuju tudi stare sove.   Pri temu res ne mislimo na bledolično gospodično Vigec.   Ne, gospodična Vigec sicer   ni mlada,  ali  sova  pa le ni; tudi podobna   ni sovi,   kajti njen nos je naraven in nima take forme, kakor sovini kljun. Poleg tega je sova večidel tiha. Gospodična Vigec pa nima te navade:   ona   ni tiha.   Ona   govori   celo na shodih  v „Narodnem  domu";   ona se ne briga za »kohlefel"; ona, namreč gospodična Bigec ali Rigec ali Vigec ali  Migec že ve, kakšen ptiček je ... O ostalih   nočnih   tičkih   ne   govorimo; ledični ljudje jih itak poznajo, neledični jih tudi poznajo,   čeprav bi   jih   glasom   zapovedi   svoje ženke ne smeli poznati. Kajti, — oženjeni dedci so presneto  mastni .okoli ušes . . . Govorili bi tudi lahko  na dolgo in široko   o drugih tičkih. Tako o netopirjih,  ki so pol tiča,   pol   miši, in ki letajo zlasti okoli farne cerkve in čakajo, kje bi kakšno   mušico vjeli.   Kajti   apetit  do  muh imajo vedno in zato  poiščejo muhe semtertja v hiralnici.   Nekatere   muhe   pa prihajajo   celo v brlog netopirjev. In tudi ščinkovci imajo to navado . . .   Potem imamo   v Ptuju   nekega starega  papagaja   z rdečo  glavo.   Stanuje  tam v Herrengasse. Navajen pa je samo na eno besedo. Vedno   govori  namreč:    ekspenzar,    ekspenzar, ekspenzar ...  Ali »sokole"   imamo tudi in to so tiči   z ojstrimi   krempeljčki;   miši in manjše podgane imajo strah pred „sokoli". Ti naši „sokoli" so   v privatnem  svojem   življenju  večidel „lerpobi"  pri  nemških   mojstrih.    Ali   kadar   so „sokoli",   imajo   rdeče   srajce.   Nekateri  imajo baje   še   „šnelfeuer-"hlače,   tako   da  jim srajca zadaj vun gleda in imajo torej tudi rdeči, semtertja malo rumenkasti rep.   Zdaj je »sokolom" takih članov zmanjkalo. Zato so povešali kljune in se s kremplji  za ušesmi   praskali.   Ali voditelju »sokolov",  advokatu   dr. Fermevcu prišla je nakrat misel. Pri sodniji mu misli ne pridejo tako   hitro.   In sklical je v  Brenčičovo   restavracijo v zadnji kotiček neki shodek.  „Sokoleki" so prifrfotali,   pili Zupančičevo   vince   in poslušali. Vse   to   nas  bi ne   zanimalo.   Ali — tudi jaz, tvoj prijatelj   Tebničmar sem bil pri Bren-čiču in sem ravno  z Vesjakom „eins" igral, ko se je shod pričel.   Opazil   sem pa   med »zboro-valci" m. dr. celo vrsto šolarjev iz naše gimnazije.   Glej,  glej,   —   sem se  mislil,  — kaj pa imajo ti fantički   tukaj   opraviti? Tako sta bila navzoča dva  sinčka  železniškega uradnika Mlakarja, ki   menda vendar   ve,   da   se   gimnazijci ne smejo   v politiko   vtikati.   Mlakar  je   sicer vneti sin Libuse,   ali   to bi   moral vedeti. Tudi sem opazil sinčka kramarja   Senčarja. In mislil sem si: Senčar je bil svoj čas  tako   navdušen nemški »turner", da seje dal celo z črno-rdecV zlatim trakom fotografirati. Zdaj pa pošilja svojega sinčka-gimnazijca na »sokolske" shode.   Oj ti čudna stvar ti . . . Sicer pa naj bode kakor hoče. Mi imamo na tej celi stvari le zoologično
zanimanje. Ptički naj le skačejo od vejice do vejice in črni srakoper naj jih le vodi, — čivkajo naj in pojejo in kokodajskajo in žvrgolijo, narodni ptički, — mi se jih veselimo! Pi, pi, čiv, čiv, pi, pi . . .
Pobalinstvo. Naši čitatelji se bodejo še spominjali. koliko grozilnih pisem in »smrtnih obsodb" je dobil naš urednik Linhart začaaa znanih septemberskih dogodkov leta 1908. Seveda je na vso to dopisovanje znorelih slovenskih   narodnjakov   imel le en odgovor   in to je
—  smeh. Mislil si je pač: Psi lajajo, karavana pa gre naprej . . . Vsa ta besna gonja prvakov namreč dokazuje, da se nas in našega dela za ljudstvo bojijo. To nedeljo imamo v Maribora večji kmetski shod, na katerem hočemo svoje stališče glede zločinske slovenske obstrukcije v deželnem zboru označiti. Narodnjaki hočejo ta shod na vsak način prepreči. Tako so nam poslali sledeče pismo, ki je pisano v pokvarjeni nemščini, da bi se podlega pisca ne našlo. Seveda je pisec slovenski narodnjak in morda se nam posreči, da ga dobimo ter primemo za ušesa. Dotično pismo se glasi dobesedno: — »An Hohe Beakzion des Štaierz in Pettau — Lieber Staierz wir brauchen dier nicht . . die Stok zum dreinhaun sind schon angschafft. So be8chlossen bei einer Tischgesellschaft. — Alle."
—  Lepa »gselšaft" morajo biti ti slovensko-narodni tički! Mi ne vemo, v kateri slovenski šoli so se nemščine učili. Ali vsekakor jim povemo na tem mestu, da se za njih pobalinske grožnje toliko zmenimo, kakor za lanski sneg. Lajanje prvaških psičkov nas ne vstraši. Enkrat bodemo že enega teh skritih falotov dobili! In potem bode drugo pesen zapel. Ljudi, ki grozijo s pobojem in tepežem, so pač v slovensko-na-rodnem časopisju našli te ideje. Slovenski narodnjaki poznajo pač le psovko, laž, obrekovanje, nož in poleno . . . Ako pa mislijo prvaški hujskači v Mariboru, da si bodemo pustili od njih shod motiti ali celo razbiti, potem so gotovo na napačni poti. Imeli smo že resnejše nasprotnike in nismo se jih vstrašili. Torej — aufviks! Korajža velja!
Šolsko oblast, v prvi vrsti okrajni šolski svet v Ptuju opozarjamo na celo vrsto nedo-statkov, ki so se v zadnjem/času na raznih šolah vgnezdili. O učitelju Klemenčiču na Ptujski gori govorimo v dopisu iz Ptujske gore. Mi ne moremo razumeti, da tukaj oblast ne poseže vmes. Po temu, kar smo o Klemenčiču pisali, je ta od alkohola in napuhnjenosti pokvarjeni človek sploh nesposoben za učiteljski posel. Mož je gotovo sramota za učiteljski s t a n. S kakšnim veseljem neki pošiljajo vbogi stariši svojo deco k temu človeku v šolo! Njegove razmere zlasti z ozirom na Haberco so splošno znane in ljudje razširjajo razne govorice in otroci čujejo žalibog marsikaj in vidijo tudi marsikaj. Zlasti opazujejo Klemenčiča kot političnega hujskača, ki stoji v erodi narodnjaške gonje. Koliko rešpekta zamorejo imeti otroci napram takemu učitelju ? Ali šolska oblast ne izprevidi, da škoduje en Klemenčič ugledu šole ? . . . Približno ednako stoji stvar z nad-učiteljem Gauklerjem na slovenski šoli za okolico Ptuj. Tudi lastnosti tega starega »feld-webelna" smo že opetovano popisali. In celo slovensko-narodtii učitelji so nam dali prav. Upamo, da bode Gauklerjevi vladi kmalu od-klenkalo. Kajti v zadnjem času so postale razmere kričeče. Otroci okoliške šole so naravnost podivjani. Nam se smilijo slovenski kmetski stariši, ki morajo mirno trpeti, da se njih deca duševno kvari. Otroci nosijo narodnjaške znake, vpijejo za vsakim Nemcem »živio", da bi ga s tem izzivali, pretepavajo in napadajo s kamenji nemške otroke, streljajo s »fračo" nedolžno ptico, preklinjajo in psujejo. Gotovo vemo, da so vsi šolarji bolj- ali manj razposajeni. Ali med otroško razposojenost in posurovelostjo je velika razlika. Zgodili so se celo slučaji, da so morali odrašeni ljudje učence okoliške šole k policiji vleči. Ču-jemo pa tudi, da seje otrokom na okoliški šoli zapovedalo, da morajo svoje šolske potrebščine le pri prvaških trgovcih kupovati. To je navadni bojkot, ki je kazensko prepovedan. Opozarjamo torej oblast, da naj vrže svojo potrpežljivost vendar enkrat od sebe in naj napravi konec tem žalostnim  razmeram.   Drugače bi morali   še oj-
do strejše govoriti. Narodnjaški zagriženci ne smejo iv-      ljudske šole kvariti!
jo,             Iz Podvinc pri Ptuju se nam poroča, da so
pi,      imele gotove obdolžitve proti g. Martinu Toplak
sodnijske posledice. Ker smo tudi mi o tej za- i ,o- devi pisali, omenimo tem potom, da je stvar ih končala z poravnavo, pri kateri se je vse žali-sa tre Toplaka preklicalo. Dokaz resnice glede oči-;6. tanja, da je Toplak z lovskimi denarji nepravilno n- postopal, se ni obnesel. Resnici na ljubo poro-je       čamo tudi to.
la             Napredne zmage. V občini  Rogais so bili v
dv občinsko predstojništvo izvoljeni sledeči gospodje: 2a Za župana G. Irgolitsch, nadalje F. Maleiner ru kot prvi in G. Lobnig kot drugi občinski sveto-je valeč. Dosedanji predstojnik g. Peter Frangesch v je zopetno izvolitev odklonil. Izvoljenim napred-ta nim možem čestitamo! — V R o s s w e i n u je o- bil za župana zopet vrli napredni g. Martin ni Poki izvoljen. Občinski svetovalci so gg. Joh. e- Omitsch, Jak. Bressnig in P. Tinko. Čestitamo se prebivalcem, kajti to predstojništvo bode gotovo sa      varovalo gospodarske interese občine in občanov.
—               V Slivnici so zmagali,   seveda z nečavanim
—       pritiskom in z najgršimi sleparijami, slovenski ie klerikalci. Zaspani volilci bodejo v kratkem času 5o       izpoznali, kam vodi prvaško gospodarstvo.
u              V sv. Lenartu  slov. gor. vrši se v nemški
0-       društveni hiši v nedeljo, dne 18. decembra ob ki 3 uri popoldne božična slavnost nemške šole. 3- ?si stariši, ki imajo gorko srce za nedolžno :e deco in za relepotrebno nemško šolo, so pri-g.      jazno vabljeni, da se te slavnosti udeležijo.
*t             Nove orožniške postaje.  S i.   prosincem
n      1911 se uresničijo nove žandarmerijske   postaje jo      na Bregu pri Ptuju, v sv.   Nikolaju  in v Novi-i-      cerkvi. Bilo je to že davno potrebno. i-             Izvršitev izplačil na račun političnih oblastev
e, ua Štajerskem potom c. kr. poštne hranilnice na :         Dunaju.   Oblasti   so   zaukazale,   da   se   morajo od 1.
• ■         prosinca 1911 naprej izvršiti tudi vsa »izplačila«, katera
se nakazujejo od namestništva, od deželnega šolskega 'O sveta in od deželne komisije za agrarske operacije na t- Štajerskem, posredovanjem namestniškega računskega jt        cdseka v Gradcu,   pri    katerem se naj   vložijo   slučajne
reklamacije, potom urada  poštne   hranilnice na Dunaju.
K takim pripadajo zlasti: 1) Vse dejanske plače, 2) odmene, £1 dnine in mezde, doneski bolniškim blagajnam in zava-> tovalnicam proti nezgodam, darila in podpore, stroški h nadonestovanja, potni stroški in dne»ščine, pavšalje, talije, a        mitnine  in zakupnine,   zemljiške  odškodnine in odkupi,
zaslužki zalagateljev in pogodnikov, podpore  za   silo in
posojila, subvencije, 3) zlasti glede učnih zadev tudi: 't        cerkvene   potrebščine,   ustanove   in štipendija,   doneski,
1-         učne potrebščine, uradne in pisarniške potrebščine, davki tj in davčine, upravni stroški, patronalni izdatki, izvanredni .j        izdatki. 4) vrhu tega glede  verskega  zaklada   tudi:   ali-
mentancije, dotacije in dopolnitve, oskrbnine, pasivne '          obresti, pokojninski dohodki, pokojnine, provizije, plačila
° po milosti, 5) zalogi v gotovini. Glede slučajnega razte-! zanja tega novega načina izplačil na račun izboljševal-O nega zaklada pridržalo si je ministerstvo za poljedelstvo sklep. Iz plačitse potom poštne hranilnice so izvzeta : a) Plačila upravičencem bivajočim v tujini; b) plačila, I1 katera se morajo opravljati dejansko v zlatu; c) plačila i-        na račun Ogerskega, skupnih   oblastev in samoupravnih
0         organov, d) vzdrževalne podpore, katere je plačati v .j        tmislu zakona z dne 21. julija 1908   drž.   zak.   št. 141
svojcem poklicanih k orožni vaji, (služabni vaji ozir. k vojaški izobrazbi), e) do daljšega plačila  na   račun   uči-
a teljskega pokojninskega zaklada, deželnega šolskega jaklada, kakor  tudi   predplačila   za   ponovitev cd trtne
a uši pokvarjenih vinogradov. Da bi se zabranile zamude ozir. ovisi pri izvršitvi plačil potom poštne hranilnice, je neobhodno potrebno,  da k sprejemu   upravičene   osebe
3 vedno naznanijo redno svoje natančne napise, (pred in laime, značaj, bivališče, okraj, slučajno zadnjo pošto, potem v mestih in trgih ulico in hišno število). Osebe, katere uživajo   pokojnine    in    pokojninske    pristojbine,
.         nadarbine,   ustanove   (za   slepce,   bolnišničke   ustanove,
.         ustanove za podporo pomoči potrebnih gozdarjev in njih
1         prinaležnikov itd.) morajo naznaniti spremembo svojega 1         bivališča takoj računskemu odseku c. kr staj. namestnije.
Plačitve se lahko izvršijo v gotorini   ali  po  zaračunjaju
j         (clearing-promet).     Računski     odsek    c.    kr.    štajerske
namestnije je za vse tukaj omenjene izdatke,  ki   se naj
izvršijo potom poštne hranilnice na račun   zgoraj   ozna-
>          čenih oblastev v državnem zboru zastopanih kraljevin in i         dežel posredovalni urad.
>                V klošterski šoli v Mariboru se je pojavil šarlah. Baje se je hotelo nevarno   bolezen   naj-
i        prve prikriti. Ali oblast je o nje   izvedla  in je
■        šolo zaprla.
i               Zastrupiti se je hotela zaradi nesrečne lju-
»        bežni neka   18   letna  deklica  v Celju. K ereči
i        so revici še življenje rešili. •               Obesila se je v Mariboru gostilničarka gospa
:        Frančiška Modrisch. Bila je na živcih bolana ter
i        v zadnjem času hudo razburjena. Gotovo je priljubljeno ženo le bolezen v smrt gnala.
S sekiro je napadel v bližini Žalca Jože Volovšek svojo ženo, ki mu je komaj ušla Joža je ljubosumen.
Iz lojtre padel je v Ptuju zidar Johan Godec iz Novevasi in se težko poškodoval.
Nežni spol. Posestnica Verdev iz Pirešice pri Velenju pretepla je svojega pijanega moža tako hudo, da je ta teško ranjen.
Ponarejene krone so.se pojavile v Ptuju in v Slov. Gradcu. Pozor!
Zopet Otroška smrt. Posestnica Podgoršek pri Velenju pustila je svojega otroka brez nadzorstva v kuhinji. Otrok je prevrnil posodo z vrelo vodo in se tako hudo poparil, da je drugi dan umrl.
Zaradi tatvine so v Prassbergu zaprli postopača Johana Kranjc, ki je znan kot tat.
V svoji krvi poleg postelje ležati so našli smrtnonevarno ranjenega železničarja Antona Dimetz v Celju. Na glavi imel je težke rane. Ne vč se, je-li se je zgodil zločin ali kaj druzega.
Iz Koroškega.
Kaj je na tem? Na Koroškem imajo par tednov sem novega škofa, ker je stari zaradi velikanskega litrskega poloma raje v Opatijo odšel. Značilno je, da že zdaj listi poročajo, da se novi škof dr. Kaltner grozovito kesa, da je prišel v Celovec in da bi najraje odstopil. Na eni strani težijo novega škofa žalostne posledice farškega poloma in srce mu krvavi, ko vidi, da so politikujoči farji vbogemu ljudstvu celo zaupanje v duhovništvo oropali ter da so mu žepe izpraznili. Na drugi strani pa opazuje škof z žalostjo, na kako globoko stopinjo je vrgla politika koroške slovenske duhovnike. Farška narodna gonja je novemu škofu največja žalost. Zato misli baje celo odstopiti. Po našem mnenju bi bilo bolje, da vzame škof bič in nažene duhovnike od političnih   skodov v cerkev!
Prevalje. Piše se nam: Na Marijin praznik dne 8. t. m. je pokazal kaplan Stritof, kaj da zna. V cerkvi sv. Barbare je pridigoval kaplan Baštl. Ker pa pri nas že dolgo časa ljudstvo noče poslušat politične pridige naših kaplanov, ostane rajši zunaj cerkve. Naenkrat pride kaplan Stritof kakor en policaj iff začne rogovilii in naganjat ljudstvo v cerkev. Ljudstvo ni hotelo poslušat politikujočega kaplana, začelo se je smejati, ko je Stritof okoli cerkve letal in fante lovil. Naenkrat je moral slišat besede: Zakaj pa vi niste v cerkvi, zakaj pa vi zunaj letate? Hlapec Miha je rekel svojemu tovarišu Andreju v lopci: „2ejn je, žejn". Andrej seže v devžak in hoče mu pomoliti en pufer šnopsa. Na to je postal grozoviti smeh. Stritof postane ves rdeč, obrne se v svoji jezi tja h kramarju z besedami : „Vi bi tudi mogli vašo blago po maši prodajat!" Lovrenc mu odgovori: „Jaz moram prodat svojo blago tedaj, ko pride kupec! Vi služite krone v cerkvi, jaz pa pri krami". Stritof nič noče nehat rogovilit; a ko vidi Lovrenca da vzdiguje roko, je začel kaplanček od štanta lesti; zbal se je fličarske klofute... Ja celi »teater" je napravil ta hujskajoči kaplan na ta praznik med cerkvenim opravilom. Ja, ja, kaplanček, čisto prav bi bilo, ko bi postal policajmon, imel bi veliko kšefta, posebno pa po noči v tistem času, ko gredo tiste svete device od „igre" in se vlačijo s politiknjočim šoštarjem por prevalj-skih teminah, da jih bodeš preganjal. Čudno se nam zdi, da se na zborih pridiguje: fanti in dekleta se morajo med seboj ljubiti, srčna ljubezen je pripušČena. Kaplan Stritof, kaj pa taj, ko začne birtej prekratek postati? To je srčna ljubezen!
Lippitzbach (Prav klerikalno). Piše se nam: V sredo 7. t. m. končala je tožba med g. Sekolom in meni zaradi neke izmišljene žalitve na časti, katere pa nikdar zagrešil nisem. Tožba je končala s tem, da sem bil oproščen in mora g. Sekol vse tožbene troške plačati. Ti troški niso majhni, ker sta imeli obe stranki zastopnike in je bilo tudi mnogo prič povabljenih. G. Sekol me je namreč tožil, češ da sem dnč 3. julija v navzočnosti „večih" gostov k Valentinu Mori vulgo Comu rekel, da je imel fajmošter v Rinkenbergu svojo sestro za kuharico, da jo je   pa   proč  spodil   in si vzel neko
k.....—   Zagotovim   Vam,   g.   Sekol,   da se
nisem nikdar o Vaši kuharici ali o Vaši sestri na ta način izrazil in bi mi to tudi v glavo ne
padlo, ker Vaše bivše kuharice sploh ne poznam. Kdo mi more dokazati, da mečem s takimi žaljivimi izrazi okoli, to pa še posebej napram strastno klerikalnemu Comu? Od tistih „ v e č i h" navzočih gostih, ki so pa pri isti mizi le iz g. Edelmanna in g. Coma obstali, zamogel je eden, ki se mu je dalo tudi pred sodnijo veliko boljše spričevalo nego Vašemu Comu, priseči, da tega sploh rekel nisem. Neka tretja priča, katero je blagovolil g. Sekol šele pri drugi razpravi imenovati in ki je bila baje tudi v bližini, sploh ni mogla nič povedati. Druga razprava dnč 5. oktobra se je na željo g. Sekola zaradi tega določila, ker je še „več" prič obljubil. In res, prišlo je 4 prič, — vsi iz Rinkenberga. Tisti Miklavič, ki zna take škandale po kolodvorih delati, prisegel je v dobri — nemščini (!) to-le: a) Com mu je to že naslednega dne povedal; b) Com govori pač mnogo ali vedno resnico! Cerkveni ključar Andrej Wriesnik prisegel je ravno tako. — Ja g. Sekol, tega vendar nisem jaz kriv, da je Com tako neresnico takoj naprej širil. G. Sekol, veste kaj bi jaz s takim človekom naredil, ki bi mi kaj tacega šele čez 2 meseca povedal? — iz hiše bi ga nagnal! Na-daljna priča je bil zopet Com, ki je obstal pri svoji prvotni izpovedi. Priča Jurij Jug je prisegel, da sem to dno 18. septembra še enkrat rekel, da bi g. Sekola žalil. V resnici pa sem takrat le vsebino tožbe povedal in poleg tega še dejal, da tega nisem bil pravil in da take žalitve nisem storil, zlasti ker dotične osebe sploh ne poznam. Tudi izjava da sem takrat rekel, tožba me bode še 30 goldinarjev koštala, smatram za brezmejno klerikalno zavijanje, kajti jaz sem takrat le rekel: „Tožba bode g. Sekola še morda 30 goldinarjev koštala." No, g. Sekol, tožba Vas košta zdaj veliko več, ali jaz nisem tega kriv. 6 prič je pod prisego mojo nedolžnost dokazalo. Vse to g. Sekola še vedno ni spravilo k boljšemu prepričanju; v zadnjem hipu je hotel od mene še „indirektno priznanje" vedeti, češ da sem k .nekemu" rekel, potem me le kuharica lahko toži in ne župnik. V resnici pa sem le dejal: „Ako sem to rekel, zakaj pa ne toži kuharica, marveč g. Sekol?" — S tem še nisem ničesar priznal. Zagotovim Vam, g. župnik, da v tem oziru ne morem ne Vanl ne Vaši bivši kuharici ničesar reči. Yaše zastopanje moram smatrati kot izrodek politične sovražnosti napram nemškonapredno mislečemu učitelju, kajti jaz nisem z Vami nikdar v sovraštvu živel. Tudi postopanje Vašega zaupnika Coma, ki poleg tega opomnjeno, rad šnops pije in ki je bil tudi dne 3. julija od šnopsa natr-kan, ki mnogo govori in kakor je g. G. Jug dejal, še več zraven naredi, si ne morem drugače tolmačiti, kakor da ima sploh neko sveto jezo proti meni in je zatorej čez-me lagal, da bi ga fajmošter rajše imel. Kakor rečeno me je sodnija oprostila in svojemu zastopniku g. dr. Otto Knapitsch se imam zahvaliti, da je s svojim izvrstnim zagovorom resnici do zmage pripomogel. Meni pa daje ta slučaj nauk, da ne grem nikdar več sam v družbo takih ljudi iz Rinkenberga, ker se pred njimi bojim. Končno omenim še, da sem neprostovoljno neki „čr n i" klobuk zamenjal. Bil sem zadnji v sodnijski dvorani in moral tisti klobuk vzeti, ki mi je ostal. Ako bi pa celo Vaš klobuk imel, g. Sekol, bila bi to čudežna usoda! — Alois Koch, šojevodja v Lippitzbachu.
Zaradi sleparije zaprli so v bližini Celovca nekega Jožefa Nidrisser, ki je razne osebe z lažmi za večje svote denarja oškodoval.
Utonil je pri Beljaku delavec Gogola. 74 letni starček je vsled slabosti padel v potok in tam svojo smrt našel.
Žalostna USOda. Pred kratkem vzel si je pri Gradcu deželnosodni svetnik Kuess zaradi bolezni življenje. To je šlo njegovi sestri gdč. Barbari Kuess v Celovcu tako k srcu, da je skočila v vodo in utonila. Neko sorodnico je to tako razburilo, da je zblaznela in so jo v norišnico odpeljali.
Pazite na deco. V Arnoldsteinu je šel neki mlinar s svojo ženo jesti, svojega 3 letnega sinčka in svojo 1'A letno hčerko pa je pustil same. Otroka sta se z užigfllicami igrala in zažgala. Ljudje so ogenj komaj pogasili. Sinček je kmalu nato umrl, hčerka pa je tudi smrtnonevarno ranjena.

G —
Pod vlak se je vrgel v Beljaku huzar Stefan Palicz. Vlak je nesrečneža v drobne kosce razmesaril. Vzrok samomora je, da se mu ni dopadlo pri vojakih.
Z dinamitno patrono se je igral v sv. Tomažu 12 letni Marko Stimic. Patrona sejeraz-prožila in dečka težko ranila.
Ustrelila se je v spodnjem Ljublju natakarica krčmarja Maurerja. Vzrok samomora je neznan.
Dezertiral je od 17. inf. reg. v Celovcu feldvebel Viktor Mravelj iz Ljubljani. Preje je pokradel nekaj eraričnega denarja.
Po svetu.
27 letna stara matt. Neka kmetska dekla v Bekeš- Czaba na Ogrskem je dobila v 13. letu svoje starosti krepko deklico. Ko je bila ta hčerka 14 let stara, dobila je tudi že otroka. Toraj je omenjena dekla danes 27 let stara in obenem — stara mati. To je pač višek I Oj babe, babe...
Rudarska smrt. V jami >Holland< t VVatten-scheidu so se plini vneli. 4 rudarjev je bilo takoj mrtvil), 5 pa težko ranjenih. — V Sunku pri Triebenu sta bila dva rudarja zasuta. Kot mrliča so ju iz kamenja potegnili.
Gospodarske. Napajalnik za teleta.
Alojzij Križsnič, Vel. Ned.
Zdaj ko nas je zima spet potisnila k opravilu po hlevih, ter je vsako poljsko delo nemogoče, se nam je bavili z ljubo živino. Krave so breje in vsak čas povrže ta ali ona, medtem ko ima oskrbovalec živine dovolj kega butanja v vimena, odstavlja teleta in mogoče tudi zdravi ker so pohabljena, slabotna, driskava, torej kmeto-valčeva sitnost. Vsemu temu se izognemo, ko imamo napajalnik za teleta.
Napajalnik obstoji iz močno pocinkane ploščevine, torej zelo trpežen v podobi poloble, katerega dno je znižano v sredini kjer se nahaja cevka izpeljana proti zgornjemu robu skozi ploščevino kjer se nahaja zizek iz kavčuka. Napajalnik je zelo priročen in trpežen. Izumil ga ;e dr. Schuppli, ravnatelj kmetijske šole v Grabner-hofu in stane, pri tvrdki Alfa Saparator, Dunaj XII. Wienerbergstrasse 31. 9 kron brez poštnine. Vsak kdor si ga omisli se mu že v prvem letu dovolj dobro poplača ker različne sitnosti z učenjem teleta na napajanje, tudi sezanje, butanje vimena in vsled tega slabotne krave ali celo boleDe, teleta različne bolezni, driskahrouiost, lizanje, žvečenje cunj itd. odpadejo, živali pa mnogo lepše vstrajajo.
Vsak zna, kaka sitnost je, ako krava zavolj mladiča ne more na pašo; da se ji mora posebej streči, koliko sitnosti je z učenjem teleta; koliko mleka gre r zgubo, da se ali razlije posoda, ah pa da tele neprestano buta v vime, ter stem vznemirja kravo in ima zdaj preveč zdaj premalo mleka, pri tem pa krava močno shujša in tudi tele vsled preobilno zaužitega mleka dobi drisko, ako pa premalo posesa pa tudi shujša, ker ali ni privezano, da prosto skače po celem hlevu, ali je pa na dolg: konopec privezano, da vsak čas vime dosegne.
Na vsak način mora tele prve tri dni po porodu biti pri starki, da jo večkrat sesa. To mleko zvanc • mlezovina« ali >kolostrum< je čisto drugačno od poznejšega, ker ni le bolj redilno ampak ima v sebi tudi čistilo ali »purgant«, ki omogoči odstranjenje limastega blata iz telečjih črcv, ki se je nabralo že v starkinerr. telesu. Lahko se pa teie dene v posebno ograjo, a se pa mora 5—6 krat k starki spustiti. Pozneje naj sesa le 4—5 krat na dan. Ko je pa dtuga krava storila se mu tudi lahko od iste daje, ako ga ima dovolj.
Novo poviženo tele se naj ne potepa s soljo ali z otrobi, da bi krava rajši oblizala, ampak se naj brez različnih dodatkov od krave obliže in osnaži, ker po potepanju soli tele nekaka mrzlota prime, da se trese. Za teleta naj bodejo povsod posebne ograje, da se ne privezano prosto gibljejo in skačejo, ne pa, kar se mnogo kje opazi, da se tele takoj na trdno priveze v kak osamljen kot poln nesnage, se mu z vrvico vrat zadrgne da ne more dihati, it> tudi podbradek ali »flamovina« se ne more razviti, in zdaja se mu nanosi tistega belega sena, na katerem je rženo klasje bilo polne lojtre. Zdaj pa pridno rasti 1
Tele do 45 kg teško naj dobiva vsak dan 6 1 mleka vsak obrok 2 1 2 = 1=2, 2 =» 1. = 1, 1 = 0 = 1 in tako naprej nakar se mu naj daje lepo seno, otava, zdrobljen oves itd. Slabotna teleta se pa naj takoj odstranijo, ker ž: v 14 dneh nad 80 kron na mleko porabimo. Napajalnik se pritrdi v jasli in sicer v sredino v jasli se dene po dolgem ena dcokor kj cr se za cevko izreze in stvar je gotova; imeti bi ga moral vsak vzgojevalec telet, ker se tele z dveiia dnevoma lahko na njega priuči, ter se z nekako strastjo ga oklene in s tem tudi odpade vsako odstavljanje, ker tudi navadno Studenčno vodo s slastjo pije; zato se mu tudi z lahkoto daje klajno apno; kadar imamo slabejšo krmo tudi v času bolezni mu lahko zdravilo primešamo ne da bi kaj opazilo Velika korist je pa ta, da lahko ostalo mleko vsak čas doma porabimo, ali se pa v mlekarno proda. Kakor sem omenil naj se teleta tečno krmijo ; klajno apno krepi kosti in mozeg, torej zadržuje krosnoto, od-stranja nje fosforjeva kislina vsako lizanje jasli, zida, Žvečenje cunj, pitje  gnojnice,   prebiranje jedil   da   noče
žival zreti, tresenje zadnjega dela telesa, shujšanje živali in mnogo drugih, ki so bolezni, ne pa razvade ali co-prnije kakor to ljudstvo misli ter se njih z dodatkom klajnega apna v napajalnik najložje ubranimo. Dobijo se tudi posebni napajalniki za praseta in žrebeta.
Hočemo iz Živinoreje večjih dohodkov, moramo upoštevati tok časa, da se vsaka stvar draži, in je kmetovalec prisiljen se z različnimi novotarijami seznaniti, katere mu njegovo stanje slajšajo da se dobi katera krona več kakor se sicer bi ob navadnem obdelovanju in oskrbovanju. Živinoreja je pa dandanes glavni faktor za razsodnega kmetovalca, edini vir največjih dohodkov, ako svojo živino krepko in zdravo ohranimo.
„ Štajerce vi"
f mi    |e   mi I
£2.                              WW                             S
;    S
k
m   o e   je    1
**             izšel.            '
Cena
temu velikemu in krasnemu koledarju je le 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev.
d
a
Loterijske številke.
Gradec, dne 10   decembra:   14, 31, 84, 21, 47. Tret, dne 3. decembra:       13, 16, 90, 24, 84.
Teleeja ali svinjska glava (ušesa) s hrenom, 1 I rode se s V* 1 vinskega jesiha, eno roko fino zrezanih Kupnih korenin, 1 kavino žlico soli, nekaj timijana vroče napravi, doda se 8 Maggi-jeve kocke za govejo juho, potem s vročo vodo pogreje poparjeno glavno meso ali ušesa, skuha se meso popolnoma mehko in predloži isto z ribanim hrenom ter se doda mesu nekaj jesihove po-make, zboljšane s par kapljicami Maggijevc primesi.
SI™ kocke
5
za takojšno nabavo gotove g'oveje juhe
so priznano najboljše!
Velika priložnost.             |
Ena lepa elegantna dobro vpeljana gostilna z točenjem vina, piva, žganja itd. na najbolj prometnem kraju v mariborski okolici z lepim senčnatim vrtom za sedeti in s velikim vrtom za zelenjavo, z gostilniško opravo itd., se takoj radi bolezni za 19.000 ki on proda, jparkasa je 8.000 kron vknjižene. Na leto se iztoči do 50 polov-njakov vina, do 1000 sodčkov piva. do 6 polovnjakov slivorke itd. Natančneje pove Franz Pstelinz. zgornja Polabava pri Pragerskem.
Kmetskega fanta,
zvestega, treznega in pridnega, kateri se pri konjih dobro spozna in bi bil sposoben za posti-Ijona; (plača 16 K na mesec in hrana), sprejme takoj poštar v Zreč ah pri Konjicah, Štajersko.                           ioeo
Pridni zvesti
1064
hlapec
se takoj sprejme pri
Sock & Kasimir v Mariboru
Tegetthoffstr. 83.
pooooooooooooooooooo
Lepo posestvo
Pri
rev i a t iz mu
glave in zobo-
bolu
tudi najhujše
vrste je
nedosežen zdravilni vpliv. 5 steklenic franko 6 K. 10 steklenic franko 10 K. Edina razpošiljatev skozi ces. 8vetn.  in apotekarja.
S. Edelmann. Sambor
Ringplatz št. 39.     854
Pozor! Priložnostni na-
kup
1008
50.00)1 parov čevelj, 4 pari za le 10 kron. Zaradi ustavljenja plačil večih fabrik se mi jo naročilo, prodati večjo< množino čevelj pod preizvajalno ceno. Oddam torej 2 para mošnih in 2 par ženskih čevelj na žnore rujavo ali črno usnjo, galosiranc, močne, eleg. najnov. facon, velikost po štev. ali centimetru. Vsi 4 pari le 10 K. Posije po povzetju. Izmenjava dovoljena. P. llanunii, fabrika obuval, Dunaj II, Aleisgasse 3.
Mlinasrki učenec
se   takoj   sprejme   pri   Jož.
Aschenbreiaer, Ptujska gora.
1066
Marija Kaenn 1071
na Laškem išče
dekleta
brez starišev in zlahle v starosti od 4 do 6 let za svoje
!f
Sin
a
HP
po
B o
v>.
S?S
£*5
I
K! S
g  3  O     -.O
»-s5'll B
s-f-jT-S f»J
= '  Is s ST*
j lž|0
m       c  -   —    |       i
S.   5-—"S' ^3
se proda, obstoječe iz travnikov in sadonosnikov, lepi legi leži, gospodarsko poslopje, z opeko krito vse t Gačniku, pol ure od postaje Pesnica, pol ure nd farne cerkve pri Mariboru. Cene ima 8000 K, pol ostane gor. Veji pove ..Stajere'-.     108»
i   Učenec
z  dobro  šolsko  izobrazbo znanjem nemškega in slovci skega jezika,  se  sprejme Anioni -I: k in.  trgovina z som, creslo/ino,  in   mešani blagom, Vttanj   (WeitensU
Proda sei
6 kosov (4 ženskega, 2 kega spola) 6 mesecev stil čistokrvnik dobrih brakir psi nadalje nosno, v 4. polju i' ječo, čistokrvno, rujavo, kolasno psico (Vorstehhund). Hibtr aporter po vodi in na s'lhem. Ponudbe pod B\Vegen Cbcrsiedlung" na ,,Štajerca'-. ___________________________1052
in
za obisk privatnih kupcev x tuhastim blagom za goipode in dame, sprejme se proti visoki proviziji, ev. pozneje proti fix, pri prvi razpošiljatvi blaga. Ponudbe pod „Weltfirma" 87828   na   ekspedicijo  anonc
H. Dukes Nflg. Dunaj 1 /1. ___________________________1036
Krojač,
priden in  trezen, dober delavec, se sprejme   takoj v trgovini   Jos.   Presker  Zreče pri Kuiijicah.            1045
Cepljene trte
se prodajo, 100 kosov 12 K, Walschrisling in burguodcr beli, na Portalis. Adolf Tonia-Hič, spodnji  Breg  pri  Ptuju
____________It. 46.________1m5J
Lepo posestvo,
je na prodaj, eno uro od Maribora, v lepi ravnini, obstoječe iz sadonosnika, travnikov, njiv in gozdov in lepim gospodarskim poslopjem. Meri 14 oralov zem/je; cena je 13.000 kron; nekaj zamore gori oitati. Natančneje se izve pri Matjsžu Ermezič v Dogošah. 102S
Epilepsija, Krči, Nervozne stanje.
Izredni uspehi potom ,.EpHei)t»k#M"
Bit. varov. On« C T— Mevaj te tlhivtiMaru-p«tvo 6L 86 awtmu  *d < glavne zaloge.  ApeeW« [ »ur-Austria. i)u«*j IX, ali
ft naravnost od iftnke: lir. SrfnvaieaerpWueke, Yraakfurt >i Stein. S
ImiiiHmmii
Vpoštevajte sledeče vrstice:
Ako želodec slabo prebavi
in so vsled tega tudi druge funkcije organizmi motene, potem se
rabi uspešno balzani dr. Rosa kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno.
Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B Fragaer v Pragi.
23- HrxsLgis-er,
in kr. dvorni liferanti, „k Črnemu orlu" Praga,   Kleinseite 20
kol Nerudagaese.
Poštna razpodljatev vsak don.
1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K.
Po poŠti proti naprcj-plaCilu K lo0   se pošlje   t  malo,   K   2'80 i
veliko steklenico, ft 4*70 dve veliki, K 8"—   Štiri velike steklenice,
K 22'— pa 1+ velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-0gr-
ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah.
Kompletno
mlinsko pohištvo
majhnega umetnega mlina  se  zaradi   opustitve
iste poceni odda. Zaznamke in cene se dobi pri
graščinskem oskrbništvu
|                        Sannegg P. Frasslan.
— 9 —
► riporefia ge glede vsa- i, 9ga med hraaiiajdae aadeve spada jočega poaredoTaa)*, Mtetafee tw-AL za'paftretHT nje raakoriaega pesla z avst. ogersk. baako. itraiutao. se med nradais* vxvami radovaljao in brezplačno vsaka zadeva pojaaai ia po vsem vstreže.
Ravnateljstvo.
ivinjske kože
kupuje  po najvišjih cenah ■===
Anton Martschitsch,
usnjarski mojster V Slov. Bistrici.
Šafer za ekonomijo
se sprejme. Oglasijo naj se le pridne, v kmetijstvu izurjene, trezne in obeh deželnih jezikov zmožne Grofa Herbersteina domensko oskrbništvo
V  PtUJU.                                 1041
L
urar
T PtUJU
priporoča mojo bogato in dobro sortirajo zalogo v
id sremen
pod garancijo v najiavrstnejii izpeljavi. Vse v mojo stroko »padajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veMa raspošiljevalci v svojih ceni-kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prejšnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti.                                    410
Božična darila.
= Veliko presenečenje! =
600 k. za le K 4-—
Ena krasna pozlač. 36 urna prcc. ankerura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za mansete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik iveta, 5 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefsteller", 20 predmetov za korespondenco in Se 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že Rama denar vredna, kosta samo K 4'—. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Windiwh, Krakova St. A/IX. NB. Kar ne dopade, denar nazaj.                              1061
Oženj eni
1054
= kučijaž, =
obenem hišnik (Hausmeister), ki ima opraviti domača in manjša kmetijska dela, se sprejme pri
g. Jos. Furst v Ptuju.
Jos. Kasimir
trgovina  s špecerijo, semenom,  barvami  in z mešanim blagom
nasproti W. Sirk's Nfl. in lilijalka nasproti minoiit-ske cerkve
v PTUJU
priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca
in za izdelovanje žganja itd. Klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska   krma, karbolinej, teer, strešna pasa,   portland-cement i. dr. mli.                               60S
Oblastnijsko dovoljena razprodaja Ivan Berna
v Celju, gospodska ulica štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega iidelka. Gomi za pete, vrvice, zaponke vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske In lovske čevlje Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju.                                         617
Štev. 49125
II. 6701.
Razglas.
V pospeševanje v deželi še mnogo zaostalega kletnega gospodarstva (ravnanje z grozdnim in sadnim vinom), je deželni odbor sklenil, da na deželni viničarski šoli v Silberbergn pod vodstvom deželnega vinogradnega in sadjarskega direktorja Antona Stiegler petdnevni tečaj za kletno gospodarstvo v času od 16. do vštetega 20. januarja 1911 obdrži.
Udeleženci tečaja nimajo za poduk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačati; ali za oskrbi in stanovanje morajo pač sami skrbeti.
Za ta tečaj sprejme se 30 udeležencev iz stana tudeželnih posestnikov vinogradov in krčmarjev.
Naznanila sprejema do najkasneje 10. januarja 1911 deželni odbor.
Gradec, 2. decembra 1910.
»OOOOOOQOOCXXXXIUOOCft
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnju.
Čuvaj (Warter|
ledičen, ki govori nemško in slovensko, trezen in zanesljiv, se s 1. prosincom 1911 sprejme pri oskrbništvu hiralnice V Vojnlkll pri Celjll.
Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika
600 kosov samo K 4-20.
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, grč natanko, se garantira S leta, 1 modema zidana kravata za gospode, 8 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nema eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz 1 krasu, koljerja iz orient. biser. mod. ienski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleu za dame, 1 par ubanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, t usn. denarnica, 1 par mana, knofov. 3 gradni duHč zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt, seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in Se čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Last, Krakova, $1. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj.'    1063
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno I             276
Prevzetie edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, eketra ploščo amerik. 14 kar. zlatu-dukle Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoce 36 urno Anker-koleave prcmiro.no znamke „Speciosau in je na električni poti s pravila zlato« prevlečena Garancija ta preciznost i leta.
1  k. K 4 90
2  k. K 9 SO VsakiTurl doda M fino pozlačeno vsrBSco zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev.  denar
nazaj. — Pošlje po povzetju
E. HOLZER, Krakova, Stradam I8|2B. Lepo vinogradniško posestvo
v Plankensteinu pri Poličanih z 4'/s orala vinograda, 2 orala njive in travnika, okroglo 10 oralov bukavega gozda za podirati (m. nj. čez 500 kubičnih metrov jako lepega Ia lesa (Klotzholz), nadalje gosposka hiša z veliko sobo, kuhinjo, poslopjem za prešo, veliko velbana klet, posebno poslopje za viničarja s hlevi, vse v izvrstnem stanu se za 18.000 K proda. Polovica cene ostane tudi lahko na 1. mestu vknjižena. Vpraša se pri g. Kari ____________Teppey, Celje._____________1057
Samostojna                          1058
kuharica
z dobrimi spričevali, ki se poleg hišnje peča tudi z domačimi deli, le za trajno službo se išče. Ponudbe z označbo zahtevane plače na F. C. Schwab, trgovina s špecerijskim blagom v Ptuju.
1042
Najcenejše darilce k božiču
je moj orgelinstrument, na katerega se lahko vsakdo takoj igrati priuči. Cena samo 60, 80, 95 vinarjev glede na velikost — Imenovani znesek pošlje se v markah, nakar -se zgodi vpošiljatev instrumentov poštnine prosto. Izdclovatclj orgelinstnimentov T. .lost, Pettau, SteieP-
mark.                                        1067
En hlapec
oziroma kučijaž, en hlapec k živini in ena družinska kuharica ali gospodinja dobijo službo pri graščini Impolca pošta Radna; plača bi jim bila vsakemu po 20 K na mesec, le kučijaž ima po leti 30 K. Ravnotam dobi ena družina stanovanje in kurjavo zastonj; tisti bi bilo plačilo po dogovoru. Graščinsko oskrbništvo Neustein, P. Radna, Dolenjsko.                  106&
0266
Največjeipovišanje teže!
Najkrajše trajanje pitanja! Najfinejša kakovost!
povzroči koti dodatek!; k navadni svinjski krmi £j
„1
ki je najprimernejša in najvei vsebujoča krepil-na krma za pitanje in rejo. V posebnih krmilnih pristnih na kr. ogrski živino -fiziolog preizkovalnici. v Budimpešti se je dognalo, da se z 2 kg. „Lucullusa" živo težo za 1 ;kg. zviša.
..Lncullas" vrsta II za rejo „LuculIu8"; vrsta III za pitanje
Ceniki brezplačno od fabrikc živalskih krmil
oO kil z vrečo vred K 11-60 od fabrike.
Fattinger & comp. z. z. s. z. Dunaj - Inzersdorf.
Veliko presenečenje! Nikdar v življenja ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 L
1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 8 letna garancija ; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z i mit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinSa, ki oosega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 3 eleg. damska braceleta, 1 par ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjala denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode tin dame, 20 koresp. predmetov in Se čez 500 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 380.Posije po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica
Gh. Jungwirth, Krakova št. B|4I.  ioes
NB. Pri narofibi  dveh   paketov se priloži  1 prima ongleSka britev. Za kar ne dopade, denar nazaj.
Bolinderjeva družba za izdelovanje mašin
Z. 0. z.
Glavno zastopstvo za Štajersko in.Koroško:
Bolinderjevi motorji za surovo olje
so poceni in delajo jako ekonomično.  Za vsako delo od 3 KS naprej.
LokomoMi za surovo olje. Motorji za barke.
življenja nikdar več!
16 kron samo 6 kron.
Vsled cenega   nakupa v veliki fabriki ur, prodani mojo pravo kovinsko
,,Gloriau-
srebrno
remontoar
uro
dvojni mantelj, 36 tirno izvrslno rem. kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ~ceno
ss: 6 kron za en kos z=
prejšna cena 16 kron. Primerna ..Gloria" srebrna verižica 1 krono
3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna hiša ur Dunaj IV., Margaretenstr. 27,25.           1053
Mesto 40 K samo 6 K
Priložnostni nakup
Gamsova brads
pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa. 15 cm dolga, dla z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križei skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom prišli Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovr1 gamsovih brad
Fenichel, Dunaj IX, Altmuttergasse J/flj,
Mnogo priznalnih pisem.                105!)
Lepo posestvo
v sv. Nikolaju pri Lubečni, obč. Skofijavas pri Celju, ki obstoji iz stanovalne hiše, gospodarskega poslopja s 3 velbanimi hlevi, svinjskim hlevom s 4 velbanimi hlevi in svinjsko velbano kuhinjo, vse v dobrem gradbenem stanu, nadalje, okroglo 10 oralov jako dobrih njiv in travnikov za 12—14 kosov govede, 16 oralov mladega gozda tudi z drevjem za podirati, ciglarna z jako dobro ilovico, se proda za 28.000 K. Občinska šparkasa Celje je na 1. mestu 8.000 K posojila dovolila in lahko na 2. mesta 10000 do  12.000 K vknjiženih ostane    Vpraša se pri g.
Karl Teppey, Celje.
„Y graški ulici tam pri Woggu „To vsak človek dobro ve:" „Dobiš dobro in fino moko" »Rozine, cuker in kafe."
1026
ifan^Ugig, Celje
graška ulica štev. 4 zraven železne trgovine g. Rakusc!i-a
Trgovina s špecerij= skim blagom. Na debelo in drobno!
Priporočamo našim gospodinjam pravi :fJl#KG}C0Y-kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
ti ugi II, Y1161,12:9II. V.
iz zagrebške tovarne.
Tovarniflka znamka.
Preseneti! Mi darujemo 1.500 K v dobitkih in gotovini!
1037
Za listi', ki rešijo to sliko, smo določili zgoraj omenjeno svolo. Vsakdo ki kupca (Handler) najde in poslika, dobi molko ali žensko uro v vrednosti 20 K ali na ieljo J6 £ gotovega denarja darovanega. Obveza je, da vsakdo, ki to vpoSlje naroČi izvrstni „Kor-tuna portmoiie- in zato K 1.70 K v znamkah priloži. Potoni se izvrši razdelitev dobitkov. Vse poslati jo na „Metropole Hungaria A. HaokenBerg, Budapest, Hernad-Gasss 27.
Ime........................................
Kraj.......................................
ulica.....................................
Išče se zanesljivi, ledični
majer
z letnimi   spričevali.  Oskrbiti   ima   okroglo   20 kosov   govede.   Ponudbe  z   označbo   zahtev na
Graščaka Wolf
1039                                         Sv. Peter pmCelju.
Ceno.Pnsteljno Perje
in dame I Najlepše božično darilo
Ena kil« sivo, alisano K J—, pol-belo K 2-80, belo K 4.—, prima mehko kot daune K 6 —, visoko-prima Slis., najboljša vrsta K 8—, daune K B-—, bele K 10-—, prsni flaum K 12-—, od 6 kil naprej franko.
g^T* (tatove postelje -an
nlet (nanktng) ena tuhna, velikost lMO^HG cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 80X'>8 cm, dovolj polni, z novim sivim, ciSče' nim in trajnim perjem K 16-—, poldaone K 20— daune K 24-—; tuhna sama K 12-—, 14-—, 16—, blazina pod glavo K 8-—, 8B0, 4-—, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10'—  naprej franko
Max Berger, Deaohenitz št. 1012, Bohmerwald. Cenik o matracah, odejah, prcvlečkih   in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. — Kar ne   dopade, so zameni ali denar nazaj.                                          678
----------------------------------------------------
Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju.
čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. are popoldne (blagajna je od 12. do 1 are zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12.
Ut opoludne.
1 kopelj s vročim zrakom, paro ali „braunebsd"
z rjoho K —'60; postrežba K —iO.
je gotovo gramofon ali drugi    iuštrnment   iz izdelovalnice    inštrumentov
Vincenz Simonič
& Komp. Ptuj Ordonanzhausg. t
Pri naročilu cenikov, ki se razpošiljajo zastonj, je pripomniti kakšne vrste inštrumente se želi.
1006
I prejmejo se takoj: en safer, najmanje 30 let star, oženjen, ki ee razume v kletarstva; — en pekevski hlapec, najmanje 17 let star za takoj: dobi hrano in stanovanje ter 100 K plače; v 3 letih se tndi sfreišpreha"; — dva pekovska učenca.
Jos. Ornig v Ptuju
Izdajatelj in odgOTorm_nrednik :_ Kari Linhart.
Tisi al: W. Blaike T Ptuja.
47
573354